|
Na podlagi 21. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 70/97,
10/98, 74/98, 70/00, 51/02 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US,
63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US 26/97, odl. US
12/99), 26. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 3., 25.
in 241. člena
Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90,
Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 39/96 – odl. US, 61/96 – odl.
US, 35/97, 73/97 – odl. US, 87/97, 73/98, 31/00 in 33/00 – odl. US
24/01), 3. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) ter
18. in 96. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95
št. 33/96, št. 35/00 in št. 85/02) je Svet mestne občine Kranj na 14.
seji dne 26. 5. 2004 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o odvajanju in čiščenju
komunalne odpadne ter padavinske vode na območju Mestne občine Kranj |
|
|
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se ureja: |
|
|
1. dejavnost izvajanja lokalne gospodarske javne službe za odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne ter padavinske vode, |
|
|
2. objekti in naprave uporabnikov in upravljavcev, |
|
|
3. obveznosti uporabnikov in upravljavcev, |
|
|
4. vzdrževanje kanalizacijskih objektov in naprav, |
|
|
5. prenos objektov in naprav v upravljanje, |
|
|
6. pogoji izvedbe posega v prostor kjer se nahaja javna kanalizacija, |
|
|
7. pogoji priključitve na javno kanalizacijo, |
|
|
8. meritve in obračun količine odpadne vode. |
|
|
POMEN UPORABLJENIH POJMOV |
|
|
2. člen |
|
|
Pojmi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: |
|
|
1. Javna kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih
tehnoloških naprav, ki se povezujejo v omrežje in s pomočjo katerega se
zagotavlja odvajanje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode
iz utrjenih, to je asfaltiranih, tlakovanih ali z drugim materialom
prekritih javnih površin. Objekti in naprave javne kanalizacije so
lokalna gospodarska javna infrastruktura in imajo status grajenega
javnega dobra. |
|
|
2. Grajeno javno dobro je javna infrastruktura in pripadajoče zemljišče
na katerem se ta nahaja pod pogojem: |
|
|
a) da se je zanjo pridobilo uporabno dovoljenje, |
|
|
b) da se na podlagi sklepa pristojnega občinskega upravnega organa
izvede vpis v zemljiško knjigo. |
|
|
3. Interna kanalizacija je sistem kanalov ter z njimi povezanih
tehnoloških naprav, ki so namenjene odvajanju odpadne in padavinske vode
od mesta nastanka do izpusta v javno kanalizacijsko omrežje. |
|
|
4. Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba ali
samostojni podjetnik, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja
odpadna voda, oziroma se zbira padavinska voda, ki odteka v javno
kanalizacijo. |
|
|
5. Upravljavec javne kanalizacije je pravna oseba imenovana s sklepom
Sveta mestne občine Kranj, ki ji Mestna občina Kranj skladno s tem
odlokom in na podlagi pogodbe o upravljanju določi obseg, pristojnosti
in obveznosti izvajanja te službe. |
|
|
6. Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju
gospodinjstev zaradi rabe v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in
drugih gospodinjskih opravilih. |
|
|
7. Padavinska voda je voda, ki je posledica padavin in odteka s streh in
iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin
neposredno ali po kanalizaciji v vodotok ali v tla. |
|
|
8. Tehnološka odpadna voda je voda, ki kot stranski produkt nastaja v
industriji, obrtni, obrti podobni gospodarski ali kmetijski dejavnosti
in nima več neposredne uporabne vrednosti za nadaljnji tehnološki
proces. Za tehnološko odpadno vodo se šteje tudi zmes tehnološke odpadne
vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, oziroma z obema, če se
pomešane po skupnem iztoku odvajajo v kanalizacijo ali v vodotok.
Tehnološka odpadna voda je tudi hladilna voda in izcedna voda, ki odteka
iz objektov in naprav za predelavo, skladiščenje in odlaganje odpadkov. |
|
|
9. Tuja voda je voda, katere izvor ni vir onesnaženja (npr. površinski
vodotoki, podtalnica, voda iz drenažnih zajetij) in vdira v
kanalizacijski sistem na mestu poškodb ali ob namernem črnem priklopu. |
|
|
10. Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota
obremenitve, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči odrasla oseba pri
povprečni porabi vode. Tako se primerjalno lahko uporabi tudi za odpadno
vodo, ki nastaja v industriji in kmetijstvu. |
|
|
11. Sekundarno kanalizacijsko omrežje je sistem kanalov in jarkov ter z
njimi povezanih tehnoloških naprav, kot so peskolovi, lovilci olj in
maščob ter črpališča za prečrpavanje odpadne vode in služijo za
odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali delu
naselja. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni
napravi ali z izpustom v primarno kanalizacijsko omrežje. |
|
|
12. Primarno kanalizacijsko omrežje so kanali ter z njimi povezane
tehnološke naprave in služijo za odvajanje komunalne odpadne in
padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalov, lahko pa tudi za
odvajanje tehnološke odpadne vode iz enega ali več proizvodnih obratov.
Zaključijo se v komunalni ali skupni čistilni napravi ali z izpustom v
magistralno kanalizacijsko omrežje. |
|
|
13. Magistralno kanalizacijsko omrežje so kanalski vodi ter z njimi
povezane tehnološke naprave, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne,
tehnološke in padavinske vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih
omrežij in se zaključijo na centralni komunalni ali skupni čistilni
napravi. |
|
|
14. Ločen kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se
komunalna, tehnološka ali mešanica komunalne in tehnološke odpadne vode
odvaja ločeno od padavinske vode. |
|
|
15. Mešani kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem
se komunalna, tehnološka ali mešanica komunalne in tehnološke odpadne
vode odvaja skupaj s padavinsko odpadno vodo. |
|
|
16. Delno mešani kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po
katerem se komunalna, tehnološka ali mešanica komunalne in tehnološke
odpadne vode odvaja skupaj s padavinsko odpadno vodo iz utrjenih javnih
površin (cest, parkirišč in pločnikov), medtem ko se padavinska voda iz
streh in dvorišč ponika oziroma ločeno odvaja v vodotok. |
|
|
17. Vir onesnaženja je objekt ali naprava, kjer nastaja odpadna voda in
ima enega ali več iztokov po katerih se odpadna voda odvaja v
kanalizacijo ali vodotok. |
|
|
18. Parameter onesnaženosti odpadne vode je po predpisanem merilnem
postopku izmerjena temperatura, pH-vrednost, obarvanost, strupenost,
koncentracija snovi ali podobna lastnost odpadne vode. |
|
|
19. Obratovalni monitoring odpadne vode je odvzem vzorcev odpadne vode v
času uporabe oziroma obratovanja vira onesnaženja ter merjenje in
vrednotenje parametrov onesnaženosti odpadne vode, tako kot je to
določeno s predpisi oziroma v programu izvajanja obveznih meritev. |
|
|
20. Pretok odpadne vode je količina odpadne vode, ki odteka v javno
kanalizacijo in je lahko izražena kot povprečni pretok v m3/leto,
m3/mesec, m3/dan, m3/uro, ali kot trenutni pretok v m3/sekundo. |
|
|
21. Merilnik pretoka je naprava, ki omogoča merjenje pretoka. |
|
|
22. Mersko mesto je objekt pred iztokom v javno kanalizacijo v katerem
se meri količina (pretok) in kakovost (vsebnost nečistoč) v javno
kanalizacijO odvedene odpadne vode. |
|
|
23. Nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik komunalne odpadne vode,
iz katerega se komunalna odpadna voda in izločeno blato odvaža v
čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo. |
|
|
24. Pretočna greznica je naprava, kjer se odpadna voda delno anaerobno
razgradi (očisti), pri čemer se neraztopljeni delci izločijo kot blato,
preostanek pa odteka v vodotok ali podtalje. |
|
|
25. Čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje
ali odpravlja njeno onesnaženost. |
|
|
26. Mehanska čistilna naprava je naprava za odstranjevanje mehanskih
delcev, to je v odpadni vodi neraztopljenih snovi. |
|
|
27. Biorazgradnja je molekularna razgradnja sestavin odpadne vode ali
blata zaradi delovanja živih organizmov. |
|
|
28. Biološka čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode s
postopkom biorazgradnje, to je s pomočjo mikroorganizmov. |
|
|
29. Komunalna čistilna naprava je kombinacija mehanske in biološke
čistilne naprave in je namenjena čiščenju komunalne odpadne vode. |
|
|
30. Obdelava blata iz greznic in komunalnih čistilnih naprav je
stabilizacija (staranje), sušenje in dezinfekcija blata pred sežigom,
odlaganjem na odlagališčih odpadkov, oziroma pred uporabo v kmetijske
namene, v kolikor blato ustreza pogojem predpisa o vnosu nevarnih snovi
in rastlinskih hranil v tla. |
|
|
31. Cena komunalnih storitev je lastna cena, ki pokriva stroške
obstoječe kvalitete in načina komunalne oskrbe. |
|
|
32. Upravičena cena je lastna cena komunalne storitve povečana za
stroške, ki nastanejo zaradi zagotovljanja višje kakovosti storitve, ki
jih zahteva zakonodaja s področja varstva okolja. |
|
|
33. Priključnina je dajatev namenjena pokrivanju stroškov prve izgradnje
komunalne infrastrukture in njenega priključevanja na obstoječe
infrastrukturno omrežje. |
|
|
34. Komunalni prispevek so obračunani stroški rekonstrukcije obstoječe
komunalne infrastrukture s ciljem zagotavljanja boljše funkcionalnosti,
večje kapacitete ali višjega standarda oskrbe, ki jih pogojujejo
predpisi ali potrebe uporabnikov. |
|
|
NAPRAVE IN OBJEKTI UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKA |
|
|
3. člen |
|
|
Objekti in naprave namenjene odvajanju in čiščenju odpadne in padavinske
vode so lahko v javni ali interni uporabi. |
|
|
4. člen |
|
|
Upravljavec kanalizacije in čistilnih naprav upravlja in vzdržuje le
tiste naprave in objekte, ki so grajeno javno dobro Mestne občine Kranj
in so s pogodbo preneseni v njegovo upravljanje. |
|
|
5. člen |
|
|
Objekti in naprave, ki ne morejo pridobiti statusa grajenega javnega
dobra so interna kanalizacija in jih zato vzdržujejo uporabniki ali od
njih pooblaščeni pogodbeni izvajalci. |
|
|
JAVNA KANALIZACIJA |
|
|
6. člen |
|
|
Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo magistralno, primarno in
sekundarno kanalizacijsko omrežje vključno s pomožnimi objekti in
napravami: |
|
|
a) kanali z revizijskimi jaški za odvod odpadne in padavinske vode, |
|
|
b) odcepi hišnih priključkov znotraj javnih površin oziroma cestnega
telesa, |
|
|
c) črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode, |
|
|
d) čistilne naprave, |
|
|
e) razbremenilniki visokih vod, |
|
|
f) zadrževalni bazeni, |
|
|
g) peskolovi, |
|
|
h) lovilci olj, |
|
|
i) drugi objekti in naprave potrebni za obratovanje javne kanalizacije. |
|
|
7. člen |
|
|
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v mešanem ali ločenem
sistemu. |
|
|
Vsi novi kanali se gradijo v ločenem sistemu razen v naslednjih
primerih: |
|
|
a) ko padavinske vode ni mogoče ločiti iz sistema, ker ni ustreznega
odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja, |
|
|
b) ko zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgraditev dveh vzporednih
kanalov, |
|
|
c) ko je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni dovoljeno
odvajati v vodotok ali ponikati. |
|
|
8. člen |
|
|
Za zagotovitev poplavne varnosti je padavinsko vodo treba ponikati ali
odvajati razpršeno. V primeru preobremenjenosti obstoječe javne
kanalizacije ali vodotoka jo je treba odvajati kontrolirano preko
sistema deževnih zadrževalnikov ali v ta namen urejenih poplavnih
površin. |
|
|
9. člen |
|
|
Gradnjo objektov javne kanalizacije lahko izvaja le usposobljeni
izvajalec, ki je bil kot najugodnejši ponudnik izbran v postopku oddaje
javnega naročila ali naročila male vrednosti. |
|
|
10. člen |
|
|
V primeru, da investitor izgradnje dela kanalizacijskega omrežja ni
Mestna občina Kranj pač pa neka druga pravna ali fizična oseba, ga lahko
preda v upravljanje pod naslednjimi pogoji: |
|
|
a) da sta na kanal ali objekt priključena vsaj dva uporabnika, |
|
|
b) da predloži vsa potrebna soglasja in dovoljenja, ki jih določa
zakonodaja s področja graditve objektov, |
|
|
c) da predloži investicijsko dokumentacijo s podatki o vrednosti
osnovnega sredstva, |
|
|
d) da predloži dokumentacijo s podatki o vgrajenem materialu ter
predvideni življenjski dobi naprav in objektov, |
|
|
e) da predloži potrdila o vpisu služnosti v zemljiško knjigo za vsa
zemljišča, na katerih se nahaja kanal, |
|
|
f) da predloži vso ostalo dokumentacijo s podatki o številu priključkov,
količini in kvaliteti odpadne vode, prispevnih površinah, dnevnih ter
sezonskih konicah kot jih določa pravilnik za projektiranje, tehnično
izvedbo in uporabo javne kanalizacije, |
|
|
g) da ga pogodbeno prenese v last Mestne občine Kranj. |
|
|
NAPRAVE IN OBJEKTI UPORABNIKOV |
|
|
11. člen |
|
|
Naprave in objekti uporabnikov (interna kanalizacija) so: |
|
|
a) kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi napravami od objekta
uporabnika do priključka na javno kanalizacijo, |
|
|
b) naprave za predčiščenje odpadne vode (maščobniki, oljni lovilci,
peskolovi, čistilne naprave), |
|
|
c) interna meteorna kanalizacija. |
|
|
12. člen |
|
|
Pri izgradnji internega kanalizacijskega omrežja veljajo enaki pogoji in
normativi kot pri izgradnji javne kanalizacije: |
|
|
a) biti mora vodotesno, |
|
|
b) izvedeno mora biti tako, da zaradi svoje funkcije ne ogroža lastne
varnosti in varnosti objektov v neposredni okolici. |
|
|
13. člen |
|
|
Upravljavec in uporabniki so dolžni zagotavljati nemoteno delovanje
sistema odvajanja in čiščenja odpadne vode. |
|
|
OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA |
|
|
14. člen |
|
|
Obveznosti upravljavca so: |
|
|
a) da redno vzdržuje objekte in naprave, s katerimi upravlja ter skrbi
za njihovo nemoteno delovanje, |
|
|
b) skrbi za ustrezno kadrovsko usposobljenost zaposlenih, |
|
|
c) skrbi za ustrezno tehnično opremljenost, |
|
|
d) kontrolira sestavo odpadne vode in delovanje čistilnih naprav, |
|
|
e) vodi kataster kanalizacijskega omrežja, |
|
|
f) vodi kataster greznic, |
|
|
g) skrbi za obnovo obstoječega kanalizacijskega omrežja, |
|
|
h) skrbi za razvoj dejavnosti ter pripravo planskih dokumentov, |
|
|
i) sodeluje pri izgradnji novega kanalizacijskega omrežja, |
|
|
j) po pridobitvi uporabnega dovoljenja prevzame v upravljanje novo
zgrajene objekte in naprave, |
|
|
k) izdaja pogoje, soglasja in mnenja k projektni in ostali
dokumentaciji, |
|
|
l) izvaja kontrolo novozgrajenih priključkov, |
|
|
m) po potrebi opravi nadzor interne kanalizacije, |
|
|
n) ob tehničnem pregledu objekta da izjavo za pridobitev uporabnega
dovoljenja, |
|
|
o) skrbi za redni obračun kanalščine, stroškov čiščenja, takse za
obremenjevanje vode, vodnogospodarskih povračil in morebitnih ostalih s
posebnimi predpisi določenih dajatev. |
|
|
15. člen |
|
|
Pristojna inšpekcijska služba in upravljavec objektov in naprav javne
kanalizacije imata pravico in dolžnost, da v primeru potrebe opravita
pregled kanalizacijskih objektov in naprav priključenih na javno
kanalizacijo, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča ali njihov
uporabnik. |
|
|
16. člen |
|
|
Upravljavec je materialno odgovoren za škodo, ki nastane na napravah in
objektih uporabnika kot posledica nestrokovnega ali malomarnega
vzdrževanja kanalizacijskega sistema. Ni pa odgovoren za škodo, ki
nastane kot posledica višje sile. |
|
|
OBVEZNOSTI UPORABNIKOV |
|
|
17. člen |
|
|
Obveznosti uporabnikov javne kanalizacije so: |
|
|
a) da zgradijo interno kanalizacijo v skladu s pogoji soglasja in
predpisov, |
|
|
b) skrbijo za redno vzdrževanje in nadzor interne kanalizacije, |
|
|
c) pridobijo soglasja in ostalo dokumentacijo za priključitev na javno
kanalizacijo, |
|
|
d) upravljavcu omogočijo njen pregled kadar je to potrebno, |
|
|
e) v primeru okvar in izlivov škodljivih snovi izvedejo ukrepe za
preprečitev škode na javnem kanalizacijskem sistemu in čistilni napravi
ter o tem obvestijo upravljavca, |
|
|
f) v primeru motenj v delovanju kanalizacijskega sistema o tem opozorijo
upravljavca kanalizacije, |
|
|
g) redno plačujejo račune za odvajanje in čiščenje odpadne vode. |
|
|
18. člen |
|
|
Odpadna voda ne sme vsebovati sestavin, ki bi škodovale okolju, objektom
in napravam javne kanalizacije in delavcem, ki vzdržujejo kanalizacijsko
omrežje. Vsebnost teh snovi ne sme preseči maksimalno dovoljene
vrednosti za izpust v javno kanalizacijsko omrežje. |
|
|
V kanalizacijo je tako strogo prepovedano odvajati: |
|
|
a) strupene snovi, |
|
|
b) snovi, ki razvijajo strupene pline ali eksplozijske mešanice, |
|
|
c) jedke snovi (kisline, alkalije in soli), |
|
|
d) maščobe in odpadno olje, |
|
|
e) trdne snovi, kot so ostanki hrane, pepel, kosti, gnoj, rastlinske
ostanke, trupla poginulih živali, mavec, pesek, tekstil, les, perje,
dlako, steklo, žagovino, plastiko ali druge predmete, |
|
|
f) radioaktivne snovi, |
|
|
g) kužne snovi. |
|
|
Prav tako je v ločeno zgrajeno fekalno kanalizacijo strogo prepovedano
odvajati meteorno, izvorno ali drenažno vodo, v ločeno zgrajeno meteorno
kanalizacijo pa tehnološko in fekalno odpadno vodo. |
|
|
19. člen |
|
|
Industrijski in drugi večji onesnaževalci morajo omogočiti redno
kontrolo vsebnosti nečistoč v odpadni vodi. Kontrolo lahko opravlja samo
usposobljeni izvajalec, ki je pridobil pooblastilo pristojnega
republiškega organa. Rezultate meritev mora redno posredovati izvajalcu
javne službe. |
|
|
Obseg in pogostost meritev se izvaja skladno s predpisi, ki določajo
vrsto, način in pogostost izvajanja monitoringa odpadne vode. |
|
|
Vsi stroški povezani z izvajanjem kontrole odpadne vode bremenijo
uporabnika, oziroma povzročitelja onesnaženja. |
|
|
POSEGI V PROSTOR |
|
|
20. člen |
|
|
Za vsak poseg v prostor na celotnem območju, kjer se izvaja gospodarska
javna služba odvajanja in čiščenja odpadne vode, mora investitor
pridobiti predhodno soglasje upravljavca. |
|
|
Uporabnik si mora pridobiti soglasje upravljavca tudi za vse kasnejše
rekonstrukcije in adaptacije objekta, ki v času gradnje neposredno
posegajo v vplivno območje kanalizacijskega omrežja, oziroma vplivajo na
spremembo količine ali kakovosti odpadne vode. |
|
|
Upravljavec je dolžan soglasje izdati najkasneje v 15 dneh od dneva
prejema popolne vloge, oziroma v roku 30 dni, če se soglasje pridobiva
za zahtevni objekt, ki ga določajo državni predpisi. |
|
|
21. člen |
|
|
Upravljavec izdaja soglasje k: |
|
|
a) vlogam za pridobitev projektnih pogojev, |
|
|
b) vlogam za pridobitev soglasja k projektnim pogojem, |
|
|
c) vlogam za pridobitev uporabnega dovoljenja, |
|
|
d) vlogam za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, |
|
|
e) vlogam za pridobitev soglasja k projektni rešitvi. |
|
|
V soglasju upravljavec navede pogoje, pod katerimi je dovoljen poseg v
prostor, oziroma priključitev na javno kanalizacijsko omrežje. |
|
|
Vsi stroški povezani z izdajo soglasja bremenijo investitorja oziroma
uporabnika. |
|
|
22. člen |
|
|
K vlogi za pridobitev projektnih pogojev mora investitor oziroma
projektant predložiti: |
|
|
a) idejno zasnovo, |
|
|
b) podatke o vrsti in količini odpadne vode, ki se bo odvajala v javno
kanalizacijsko omrežje, |
|
|
c) strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno
s predpisi. |
|
|
23. člen |
|
|
K vlogi za pridobitev soglasja k projektni rešitvi (gradnji) mora
investitor predložiti: |
|
|
a) projektno gradbeno dokumentacijo (PGD), |
|
|
b) projekt kanalskega priključka. |
|
|
POGOJI IZVAJANJA IZGRADNJE KOMUNALNIH VODOV IN NAPRAV |
|
|
24. člen |
|
|
Upravljavci komunalne infrastrukture, ki v času gradnje neposredno
posegajo v vplivno območje ostalih komunalnih vodov in naprav, so dolžni
pripraviti uskladitveni načrt komunalnih vodov in naprav. |
|
|
25. člen |
|
|
Uskladitveni načrt so na poziv Mestne občine Kranj dolžni pripraviti vsi
upravljavci, ki nameravajo na neki lokaciji obnavljati obstoječo ali
zgraditi novo komunalno infrastrukturo. Izvajalca uskladitvenega načrta
določijo sporazumno na podlagi predhodnega zbiranja ponudb ali javnega
razpisa. Vsak upravljavec je dolžan poravnati stroške izdelave
uskladitvenega načrta, ki se obračunajo sorazmerno dolžini posameznega
voda. |
|
|
26. člen |
|
|
Upravljavci, ki sodelujejo pri izvedbi skupne komunalne infrastrukture
morajo najkasneje do pričetka gradnje: |
|
|
a) pripraviti projektno in ostalo dokumentacijo, |
|
|
b) pridobiti soglasja in dovoljenja, |
|
|
c) pridobiti zemljišče in lastnikom plačati sorazmerni delež odškodnine
za pridobljeno služnost, uporabo zemljišča v času gradnje in njegovo
povrnitev v prvotno stanje. |
|
|
27. člen |
|
|
Upravljavec, ki kljub pozivu Mestne občine Kranj ni pristopil k izdelavi
uskladitvenega načrta, ne more biti soudeležen pri izgradnji oziroma
obnovi svojih komunalnih vodov in naprav, razen v primeru: |
|
|
a) če do pričetka gradnje izpelje postopek spremembe uskladitvenega
načrta in ostale projektne dokumentacije ter v zvezi s tem prevzame tudi
vse finančne obveznosti, |
|
|
b) prevzame tudi vse ostale obveznosti iz 26. člena tega odloka. |
|
|
28. člen |
|
|
Upravljavca, ki ne izpolnjuje pogojev za pričetek gradnje na trasi
predvideni za izvedbo, se brez odškodnine izloči iz nadaljnjih postopkov
in se mu zaradi prostorskih ali funkcionalnih razlogov v času do
naslednje skupne obnove omeji oziroma prepove morebitni samostojni poseg
v prostor. |
|
|
29. člen |
|
|
Upravljavci, ki pristopijo k skupni izgradnji komunalne infrastrukture
pripravijo terminski plan s katerim določijo predvideni pričetek del in
rok izvedbe. |
|
|
30. člen |
|
|
Pri izgradnji ulične infrastrukture se zaradi prostorskih in časovnih
omejitev določi skupnega izvajalca zemeljskih in gradbenih del. Za
montažna in ostala dela pa posamezni upravljavec lahko določi izvajalca
po lastni izbiri. |
|
|
31. člen |
|
|
Če kateri od upravljavcev ostalih komunalnih vodov in naprav v času
gradnje zaradi pomanjkanja prostora seže v profil izkopa javne
kanalizacije, se stroški izvedbe porazdelijo tako, da vsak od
udeležencev poravna sorazmerni del stroškov skupnega izkopa in zasipa. V
skupnih stroških se ne upoštevajo: izkop in zasip zunaj profila skupnega
izkopa, planiranje in utrjevanje dna gradbene jame, izvedba posteljice,
polaganje cevovodov in montažna dela, ki jih morajo posamezni
upravljavci v celoti poravnati z lastnimi sredstvi. |
|
|
POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE |
|
|
32. člen |
|
|
Priključitev na javno kanalizacijo je obvezno povsod, kjer je ta že
zgrajena in dolžina priključka ne presega 50 m na PE oziroma prebivalca.
Priključki se izvedejo hkrati z izgradnjo kanala, oziroma najkasneje v
roku 6 mesecev od pričetka obratovanja kanala. |
|
|
33. člen |
|
|
Uporabnik mora pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje ali
pred posegom v prostor, kjer se nahaja sistem javne kanalizacije,
pridobiti soglasje upravljavca. K vlogi za izdajo soglasja mora
predložiti naslednjo dokumentacijo: |
|
|
a) mapno kopijo z vrisanim objektom, |
|
|
b) lokacijsko informacijo v zvezi s predvidenim posegom v prostor, |
|
|
c) projektno gradbeno dokumentacijo, |
|
|
d) projekt kanalskega priključka, |
|
|
e) pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekte zgrajene po letu 1967, |
|
|
f) izvedbeni načrt interne kanalizacije, |
|
|
g) soglasja lastnikov parcel preko katerih bo potekal kanalizacijski
priključek oziroma sodno odločbo, ki nadomešča soglasje. |
|
|
34. člen |
|
|
Pozitivno soglasje se izda takrat, ko so izpolnjeni naslednji pogoji: |
|
|
a) če je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil predpisano
dokumentacijo, |
|
|
b) če so izpolnjeni vsi pogoji iz predhodnih soglasij, |
|
|
c) če je priključitev na javno kanalizacijo tehnično možna, |
|
|
d) če ima uporabnik poravnane vse obveznosti do lastnika in upravljavca. |
|
|
35. člen |
|
|
Priključek na kanalizacijo je lahko stalen ali začasen. |
|
|
Začasen priključek se izvede pri začasnih objektih (gradbišča,
delovišča, javne prireditve, naravne in druge nesreče itd.). |
|
|
V vseh ostalih primerih se zgradi stalni priključek. |
|
|
Začasni priključek se ukine ob prenehanju potrebe. Stalni priključek se
ukine samo v primeru rušitve priključenega objekta. |
|
|
36. člen |
|
|
Upravljavec je dolžan omogočiti stalen kanalizacijski priključek
najkasneje v petnajstih dneh od dneva, ko je uporabnik pridobil soglasje
za priključitev. |
|
|
37. člen |
|
|
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede katerikoli usposobljeni
izvajalec pod pogojem, da uporabnik pridobi predhodno pisno soglasje
upravljavca in da financira stroške izvedbe vključno s povrnitvijo
okolice v prvotno stanje. Izvajalec oziroma uporabnik sta o tem dolžna
obvestiti upravljavca najmanj 7 dni pred pričetkom del. |
|
|
Priključitev na obstoječo javno kanalizacijo je dovoljena le v
revizijskem jašku javne kanalizacije, pri čemer se mora dno priključka
nahajati nad temenom iztočnega kanala. |
|
|
Če se priključek nahaja več kot 50 cm nad temenom obstoječega kanala je
potrebno izvesti priključitev preko suhega izliva oziroma kolena. |
|
|
38. člen |
|
|
V času projektiranja novega kanala imajo uporabniki pravico predlagati
smer oziroma lokacijo kanala pod pogojem, da se s tem strinjajo tudi
lastniki zemljišč po katerih naj bi potekal kanal. Prav tako imajo
pravico določiti mesto priključitve na javno kanalizacijo, bodisi v
jašku ali na poljubnem drugem mestu, pri čemer jim mora upravljavec
omogočiti izvedbo odcepa in možnost direktnega priklopa na kanal. V
primeru, da uporabnik mesta priključitve ne določi, to v njegovem imenu
opravi upravljavec oziroma pooblaščeni izdelovalec projektne
dokumentacije. |
|
|
39. člen |
|
|
Izdelovalec projektne dokumentacije na podlagi zbranih predlogov določi
smer in globino kanala, ki glede na dane pogoje omogoča optimalno
rešitev ob upoštevanju stroškov izvedbe in funkcionalnih lastnosti na
celotni trasi predvidenega kanala. |
|
|
40. člen |
|
|
Javno kanalizacijsko omrežje mora zagotoviti odvodnjavanje pritličja, ne
pa tudi kletnih prostorov gradbenih objektov. |
|
|
V kolikor ni drugače določeno, se mora dno sekundarne kanalizacije
nahajati na globini najmanj 1,4 m od kote raščenega terena, s čimer je
omogočeno nemoteno gravitacijsko odvodnjavanje pritličja priključenih
objektov. |
|
|
Upravljavec lahko v primeru, ko globina javne kanalizacije to dopušča,
dovoli tudi neposredno odvodnjavanje kletnih prostorov, vendar na
izključno odgovornost lastnika objekta, ki mora z vgradnjo protipovratne
lopute ali črpalke preprečiti nevarnost povratnega udara odpadne vode. |
|
|
41. člen |
|
|
Posamezni objekt ali del objekta, ki se zaradi neugodne lege v prostoru
nahaja pod koto dna odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo priključi
preko hišnega črpališča, ki ga je dolžan zgraditi in upravljati lastnik
priključka. |
|
|
V primeru, da se na nižje ležeči lokaciji nahaja več kot 5 objektov z
več kot 20 PE obremenitve, pri čemer posamezni objekt ni mogoče
neposredno povezati na javno kanalizacijo, se zgradi skupno črpališče,
ki ga je dolžan upravljati in vzdrževati izvajalec javne službe. |
|
|
42. člen |
|
|
Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega
uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V
primeru zahtevne konfiguracije terena, ali ko to zahteva položaj in
velikost objektov se izjemoma dovoli tudi izgradnja dveh ali več
priključkov pod pogojem, da se plačajo vse potrebne dajatve in
obračunajo višji stroški vzdrževanja sistema. |
|
|
43. člen |
|
|
Ob izgradnji javne kanalizacije se za vse objekte, ki mejijo na površine
v javni rabi (ceste, pločniki, parkirišča), izvedejo tudi odcepi za
hišne priključke do parcelne meje oziroma roba cestnega telesa. |
|
|
Za tiste objekte, ki ne mejijo na javno površino po kateri se gradi
javna kanalizacija, se zgradi odcep do mesta na katerem sta priključena
najmanj dva uporabnika pod pogojem, da se s tem strinja tudi lastnik
služečega zemljišča. |
|
|
V vseh ostalih primerih (manj kot dva uporabnika, neurejena služnost in
dostop do objekta) pa mora uporabnik sam zagotoviti pogoje za možnost
priključitve na javno kanalizacijo. |
|
|
44. člen |
|
|
Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v
kanalizacijske objekte in naprave javne kanalizacije. Na trasi
kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala
in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na
cevovodu ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni
dovoljeno posegati v interne kanalizacijske objekte in naprave drugih
uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno
kanalizacijsko omrežje. |
|
|
45. člen |
|
|
Sprememba dimenzije priključka, trase, merskega mesta in izvedba
dodatnega priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov
kanalizacijski priključek. |
|
|
46. člen |
|
|
Odjava priključka je dovoljena samo v primeru rušitve priključenega
objekta in v primeru začasnega priključka. Uporabnik mora zahtevo za
odjavo v pisni obliki posredovati upravljavcu kanalizacije. |
|
|
Prekinitev priključka izvede usposobljeni izvajalec gradbenih del na
stroške uporabnika. |
|
|
47. člen |
|
|
Uporabnik, ki dnevno proizvede več kot 15 m3 odpadne tehnološke vode,
ali ko ta vsebuje nevarne snovi, je pred vsakim priključkom na javno
kanalizacijsko omrežje dolžan urediti mersko mesto in mesto za odvzem
vzorcev odpadne vode. |
|
|
48. člen |
|
|
Upravljavec kakor tudi pooblaščeni izvajalec monitoringa odpadne vode
morata imeti zagotovljen neomejen dostop do merskega mesta in mesta za
odvzem vzorcev. |
|
|
49. člen |
|
|
Uporabnik mora zagotoviti enakomeren dotok odpadne vode v javno
kanalizacijsko omrežje, pri čemer količinsko ne sme preseči vrednosti,
ki mu jo je v soglasju za priključitev določil upravljavec. V primeru,
da je ta vrednost presežena zaradi dnevnih, sezonskih ali deževnih
konic, mora višek odvajati kontrolirano in ga po potrebi tudi začasno
zadržati. |
|
|
50. člen |
|
|
Uporabnik mora pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje opraviti
obvezno predčiščenje odpadne vode v vseh primerih, ko vsebnost
onesnaženja začasno ali stalno presega dovoljene vrednosti. |
|
|
Zaradi zagotavljanja predpisanega učinka delovanja komunalne čistilne
naprave lahko upravljavec v skladu s predpisi dodatno omeji dotok ali
količino onesnaženja v odpadni vodi. |
|
|
Upravljavec lahko začasno tudi dovoli, da vsebnost onesnaženja presega
zakonsko dopustne vrednosti, če to ne vpliva na kakovost delovanja in
življenjsko dobo objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadne
vode. |
|
|
VZDRŽEVANJE GREZNIC |
|
|
51. člen |
|
|
Na območjih, kjer še ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode je
obvezna uporaba greznic. Upravljavec je dolžan zagotoviti: |
|
|
a) prevzem blata iz pretočnih greznic najmanj enkrat na štiri leta, |
|
|
b) prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav, |
|
|
c) redno praznjenje nepretočnih greznic, |
|
|
d) predelavo grezničnih odplak na Centralni čistilni napravi Kranj, |
|
|
e) evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak. |
|
|
Praznjenje pretočnih greznic upravljavec izvaja skladno s programom
prevzema grezničnih odplak. |
|
|
Prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in odplak iz
nepretočnih greznic pa se izvaja skladno s pogoji pogodbe, ki jo je
uporabnik dolžan skleniti z upravljavcem ali drugim pooblaščenim
prevzemnikom odplak. |
|
|
Stroške prevoza in predelave blata ter odplak krije uporabnik, oziroma
povzročitelj onesnaženja. |
|
|
52. člen |
|
|
Odpadno vodo in goščo iz greznic je prepovedano odvažati na javne ali
kmetijske površine, oziroma neposredno odvajati v površinske ali
podzemne vode. Če uporabnik teh navodil ne upošteva, pristojni
inšpekcijski organ določi izvedbo sanacijskih ukrepov. Če zavezanec v
roku, ki je določen v inšpekcijski odločbi teh ukrepov ne izvede, jih v
njegovem imenu in na njegove stroške izvede drug za to usposobljeni
izvajalec. |
|
|
53. člen |
|
|
Na območju, kjer se na novo zgradi javna kanalizacija, je uporabnik
dolžan greznico opustiti in se v roku 6 mesecev priključiti na javno
kanalizacijo. Pred priključitvijo jo mora na lastne stroške izprazniti,
očistiti in uporabiti v druge namene ali jo zasuti. |
|
|
FINANCIRANJE IN PLAČEVANJE STORITEV |
|
|
54. člen |
|
|
Viri financiranja javne službe so: |
|
|
a) cena za odvajanje odpadne vode (kanalščina), |
|
|
b) priključnina, |
|
|
c) cena za čiščenje odpadne vode, |
|
|
d) komunalni prispevek, |
|
|
e) republiška taksa za obremenjevanje vode, |
|
|
f) cena praznjenja greznic in predelave grezničnih odplak, |
|
|
g) sredstva občinskega proračuna, |
|
|
h) lastna sredstva občanov in pravnih oseb, |
|
|
i) sredstva državnega proračuna in državnih skladov, |
|
|
j) sredstva Evropske unije, |
|
|
k) različne dotacije ali subvencije, |
|
|
l) druga sredstva namenjena izgradnji javne kanalizacije. |
|
|
55. člen |
|
|
Ceno odvajanja in čiščenja odpadne vode na predlog upravljavca in v
skladu z veljavnimi predpisi sprejme Svet mestne občine Kranj. |
|
|
56. člen |
|
|
Svet mestne občine Kranj lahko s posebnim predpisom uvede plačevanje
priključnine. Svet mestne občine Kranj lahko s posebnim predpisom uvede
tudi komunalni prispevek namenjen pokrivanju stroškov rekonstrukcije
obstoječe komunalne infrastrukture s ciljem zagotavljanja boljše
funkcionalnosti, večje kapacitete ali višjega standarda oskrbe, ki jih
pogojujejo zahteve uporabnikov ali nova okoljska zakonodaja. |
|
|
57. člen |
|
|
Kanalščina in čiščenje odpadne vode se plačujeta glede na količino v
javno kanalizacijsko omrežje odvedene vode. Enota za obračun je m3. |
|
|
58. člen |
|
|
Količina odvedene vode se meri z obračunskimi vodomeri. |
|
|
Količino meteorne vode se lahko določi tudi iz prispevnih površin, iz
katerih se deževna voda steka v javno kanalizacijsko omrežje s pomočjo
naslednje formule: |
|
|
V = A*R |
|
|
V = količina odvedene vode v m3/mesec |
|
|
A = prispevna površina v m2 |
|
|
R = desetletno povprečje količine padavin na območju Kranja (po podatkih
Hidrometeorološkega zavoda Slovenije oziroma Agencije Republike
Slovenije za okolje), izražene v m3/m2/mesec. |
|
|
59. člen |
|
|
Pri uporabnikih, ki razpolagajo z lastnimi zajetji vode in so
priključeni na javno kanalizacijo, se kot osnova za obračun upošteva
količina zajete vode, pri čemer se odšteje morebitni delež vode
uporabljen v reprodukcijske namene. |
|
|
60. člen |
|
|
Uporabnik, ki vodo uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v
izdelke, uparja ali uporablja v kmetijski proizvodnji), jo odvaja
neposredno v vodotok ali ponika, ima pravico zahtevati, da se mu ta
delež odšteje od obračunane kanalščine, stroška čiščenja in takse za
obremenjevanje vode pod naslednjimi pogoji: |
|
|
a) da se količina tako uporabljene vode meri s posebej vgrajenim
vodomerom, |
|
|
b) da razpolaga s sistemom za ponikanje ali odvajanje vode v vodotok in
da je za ta objekt pridobil tudi uporabno dovoljenje in vsa ostala
soglasja. |
|
|
61. člen |
|
|
Pri večjih onesnaževalcih kjer dnevno nastane več kot 15 m3 odpadne vode
in ta lahko vsebuje nevarne snovi, se zgradi mersko mesto z merilcem
pretoka. Merilnik pretoka mora imeti digitalni izhod in GSM povezavo do
nadzornega centra na Centralni čistilni napravi Kranj. Biti mora
atestiran in umerjen s strani pooblaščene institucije, zapečaten in
izvajalcu javne službe ter pristojnim inšpekcijskim službam vedno na
vpogled. |
|
|
62. člen |
|
|
Mersko mesto in merilnik pretoka je dolžan zgraditi in vzdrževati
uporabnik storitve. |
|
|
Ob rednem in izrednem vzdrževanju merilnika pretoka mora biti prisotna
tudi odgovorna oseba upravljavca. |
|
|
63. člen |
|
|
Upravljavec ima poleg rednih pregledov merilnika pretoka pravico
zahtevati izredno kontrolo točnosti. |
|
|
Če se ugotovi, da je točnost zunaj dopustnih meja, nosi stroške
preizkusa uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec kanalizacije. |
|
|
64. člen |
|
|
V primeru okvare merilnika pretoka se za čas do odprave napake zaračuna
povprečna količina v preteklem obračunskem obdobju obračunane vode. |
|
|
Če uporabnik ne odpravi napake na merilcu pretoka niti v roku osmih dni,
jo ima v njegovem imenu in na njegove stroške pravico odpraviti
upravljavec kanalizacije. |
|
|
65. člen |
|
|
Uporabnik je dolžan urediti mersko mesto in merilnik pretoka skladno s
pogoji tega odloka v roku 12 mesecev od sprejetja tega odloka, če
povprečna količina odvedene odpadne vode presega 100 m2 na dan, oziroma
v roku 24 mesecev, če je povprečna količina odvedene odpadne vode večja
od 15 in ne presega 100 m3 na dan. |
|
|
66. člen |
|
|
Čiščenje odpadne vode plačujejo samo uporabniki, katerih odpadna voda se
preko javne kanalizacije odvaja do naprav za čiščenje odpadne vode, ali
pa se odvaža iz greznic in čisti na čistilni napravi. |
|
|
67. člen |
|
|
Prispevek za čiščenje je odvisen od količine in obremenjenosti odpadne
vode: |
|
|
P = Q * F * C |
|
|
P = prispevek v SIT/mesec |
|
|
Q = količina odvedene vode v m3/mesec |
|
|
F = skupni faktor onesnaženja odpadne vode (to je vsota faktorjev
komunalnega, dodatnega in hidravličnega onesnaženja odpadne vode) |
|
|
C = cena za čiščenje 1 m3 komunalne odpadne vode z naslednjo sestavo:
usedljive snovi 5ml/l, KPK(d) 600 mg O(2)/l, celokupni dušik 40 mg N/l,
in celokupni fosfor 5 mg P/l |
|
|
68. člen |
|
|
Osnova za izračun faktorja onesnaženja so pretočne količine izmerjene na
merskem mestu in rezultati analize vsebnosti odpadnih snovi v vodi, ki
jih opravi pooblaščeni izvajalec monitoringa. |
|
|
Med dvema meritvama se za izračun upošteva faktor onesnaženja, ki je bil
določen na osnovi podatkov predhodne meritve. |
|
|
Vzorec se odvzame nenapovedano. V primeru, da upravljavec posumi v
verodostojnost podatkov opravljenih meritev, ima pravico na lastne
stroške naročiti dodatno meritev, ki jo opravi drugi pooblaščeni
izvajalec monitoringa. |
|
|
69. člen |
|
|
Komunalno onesnaženje odpadne vode je določeno z vsebnostjo usedljivih
snovi (5 ml/l), kemijskega onesnaženja (600 mg O(2)/l, izmerjeno po
dikromatni metodi), dušika (40 mg N/l) in fosforja (5 mg P/l). V
primeru, da so te vrednosti prekoračene, se obračuna faktor komunalnega
onesnaženja s pomočjo naslednje formule: |
|
|
73. člen |
|
|
Upravljavec vsem uporabnikom izstavlja mesečne račune. Uporabnik je
dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti obveznosti. |
|
|
Če uporabnik obveznosti ne poravna v 15 dneh po prejemu pisnega opomina,
v katerem mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko
upravljavec prekine dobavo vode ali pa mu začasno prekine izpust v javno
kanalizacijsko omrežje. |
|
|
74. člen |
|
|
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja ima pravico, da v osmih
dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Ugovor na
izdan račun ne zadrži plačila. |
|
|
Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku
15 dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode.
Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v sedmih dneh po pisnem
odgovoru, se mu izda pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik računa ne
poravna, se mu sedmi dan po prejemu opomina začasno prekine dobava vode,
oziroma onemogoči odvajanje odpadne in padavinske vode v javno
kanalizacijsko omrežje. |
|
|
ZAČASNA PREKINITEV OPRAVLJANJA STORITVE |
|
|
75. člen |
|
|
Upravljavec lahko s predhodno vročenim pisnim opozorilom prekine dobavo
vode, oziroma odvajanje odpadne in padavinske vode, če se s tem ukrepom
ne ogrozi okolja ali ostalih uporabnikov javnega kanalizacijskega
omrežja: |
|
|
a) če je bil priključek na kanalizacijsko omrežje izveden brez soglasja
upravljavca ali v nasprotju z njim, ali če uporabnik brez soglasja
upravljavca spremeni način izvedbe priključka, |
|
|
b) če uporabnik onemogoča pooblaščenim delavcem upravljavca odčitavanje,
zamenjavo in pregled merilca pretoka, |
|
|
c) če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na merilcu
pretoka ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, |
|
|
d) če uporabnik upravljavcu onemogoči izvajanje nujnih vzdrževalnih del, |
|
|
e) če je prostor, kjer se nahaja obračunski vodomer nedostopen ali tako
zanemarjen, da ni mogoče odčitati količine porabljene vode, |
|
|
f) če uporabnik ne vzdržuje merskega mesta in v njem instalirane merilne
opreme, |
|
|
g) če uporabnik z odvodom odpadne vode ogrozi kvaliteto pitne vode, |
|
|
h) če kvaliteta odpadne vode ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje, |
|
|
i) če uporabnik v fekalni sistem nedovoljeno odvaja meteorno, drenažno
ali izvorno vodo, |
|
|
j) če uporabnik, ki mora izvajati redni monitoring, upravljavcu ne
predloži analize odpadne vode ali če te analize ni opravil pooblaščen
laboratorij, |
|
|
k) če se uporabnik ne priključi na javno kanalizacijo v skladu s pogoji
tega odloka, |
|
|
l) če uporabnik ne plača računa niti v roku 7 dni po prejemu pisnega
opomina. |
|
|
Dobava vode ali odvajanje odpadne in padavinske vode se prekine za čas,
dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške
prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali
kot posledica prekinitve. |
|
|
76. člen |
|
|
V primeru obnove in izvedbe rednih vzdrževalnih del ima upravljavec
pravico brez povračila škode začasno prekiniti odvajanje in čiščenje
odpadne ter padavinske vode. |
|
|
Če prekinitev traja več kot 16 ur in vzrok prekinitve ni višja sila,
uporabnik lahko zahteva, da mu upravljavec uredi začasno odvodnjavanje
odpadne vode. |
|
|
77. člen |
|
|
Kot višja sila se upoštevajo nepredvidljive okvare in motnje delovanja
na objektih in napravah javne kanalizacije zaradi poplav, potresa,
zemeljskega premika, udora, eksplozije, požara, daljšega izpada
električne energije, terorističnega dejanja in podobno. V tem primeru
mora upravljavec ukrepati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za take
primere. |
|
|
78. člen |
|
|
Ob vsaki začasni prekinitvi odvajanja in čiščenja odpadne vode mora
upravljavec o tem pisno ali preko sredstev javnega obveščanja obvestiti
vse prizadete uporabnike, pri čemer mora obvezno navesti čas, dolžino
trajanja prekinitve, način ravnanja z odpadno vodo v času prekinitve in
posledice v primeru neupoštevanja tega navodila. Prav tako je dolžan
obvestiti tudi vse ostale osebe, ki niso neposredno priključene na javno
kanalizacijo, bi pa v času prekinitve lahko utrpele morebitno škodo. |
|
|
79. člen |
|
|
Uporabniku v času trajanja prekinitve ni dovoljeno izpuščati vode v
javno kanalizacijsko omrežje in je odgovoren za vso neposredno in
posredno škodo, ki bi nastala s tem dejanjem. |
|
|
KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
80. člen |
|
|
Z denarno kaznijo 300.000 SIT se kaznuje za prekršek upravljavec: |
|
|
a) če ne vzdržuje objektov in naprav javne kanalizacije kot to določajo
13.,14. in 15. člen tega odloka, |
|
|
b) če v nasprotju s 15. členom ne opravi kontrole objektov in naprav
javne kanalizacije, ko je to nujno potrebno, |
|
|
c) če ne dopusti priključitve na javno kanalizacijo kot to določajo 20.,
34., 36. in 41. člen tega odloka, |
|
|
d) če ne izvaja praznjenja in čiščenja grezničnih odplak kot to določa
51. člen tega odloka, |
|
|
e) če prekine odvajanje brez obvestila, to je v nasprotju s 75. in 78.
členom tega odloka, |
|
|
f) če obračunava storitev odvajanja in čiščenja v nasprotju z določili
tega odloka. |
|
|
Z denarno kaznijo 80.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne
osebe, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
|
81. člen |
|
|
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna
oseba ali samostojni podjetnik: |
|
|
a) če ne izpolnjuje obveznosti navedenih v 13., 15. in 17. členu tega
odloka, |
|
|
b) če v nasprotju z 8. in 49. členom tega odloka v javno kanalizacijo
odvede prekomerno količino vode, s tem povzroči nevarnost poplav in
zmanjšuje učinek čiščenja odpadne vode, |
|
|
c) če v nasprotju z 18. in 50 členom tega odloka v javno kanalizacijo
odvaja snovi, ki v prekomerni količini škodujejo okolju, javni
kanalizaciji in delavcem, ki delajo na vzdrževanju kanalizacijskega
omrežja, |
|
|
d) če v nasprotju z 18. členom tega odloka odvaja odpadno fekalno ali
tehnološko vodo v meteorni kanal oziroma izvorno, drenažno ali meteorno
vodo v fekalno kanalizacijsko omrežje, |
|
|
e) če ne izvaja rednega monitoringa kot to določa 19. člen tega odloka, |
|
|
f) če v nasprotju z 20. in 44. členom tega odloka nedopustno posega v
objekte in naprave javne kanalizacije ali v interno kanalizacijo drugih
uporabnikov, |
|
|
g) če se ne priključi na javno kanalizacijsko omrežje kot to določata
32. in 53. člen tega odloka, |
|
|
h) če v nasprotju z 52. členom tega odloka odpadno vodo in goščo iz
greznic odvaža na javne ali kmetijske površine, oziroma neposredno
odvaja v površinske ali podzemne vode, |
|
|
i) če ne uredi merskega mesta kot to določajo 47., 61., 62. in 65. člen
tega odloka, |
|
|
j) če v nasprotju s 15., 48. in 61. členom tega odloka pristojni
inšpekcijski službi, upravljavcu ali izvajalcu monitoringa onemogoča
dostop do kanalizacijskega priključka in merskega mesta. |
|
|
Z denarno kaznijo 80.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne
osebe, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
|
Z denarno kaznijo 80.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi posameznik, če
stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
KONČNE DOLOČBE |
|
|
82. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka v okviru svojega delovnega
področja in zakonskih pooblastil izvaja pristojna inšpekcijska služba
varstva okolja. |
|
|
83. člen |
|
|
Upravljavec je dolžan v roku enega leta od uveljavitve tega odloka
izdelati pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javne
kanalizacije, ki ga sprejme skupščina družbe upravljavca. |
|
|
84. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Z
dnem uveljavitve preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo, odvajanju
in čiščenju komunalnih odpadnih voda ter padavinskih voda na območju
Mestne občine Kranj (Ur. list RS 113/00), za tisti del dejavnosti, ki se
nanaša na odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode, |
|
|
Kranj, dne 26. maja 2004.
Župan
Mestne občine Kranj
Mohor Bogataj, univ. dipl. org. l. r. |
|