Na
podlagi 16. člena
Statuta Občine Žiri (Uradni list RS, št. 68/17) je Občinski svet
Občine Žiri na 17. redni seji dne 23. 11. 2017 sprejel |
|
P O S
L O V N I K |
Občinskega sveta Občine Žiri |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Ta
poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v
nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti
članov in članic sveta (v nadaljnjem besedilu: člani sveta). |
|
2. člen |
|
Določbe
tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko
pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
3. člen |
|
Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost
dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost. |
Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
4. člen |
|
Svet
dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
Redne
seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto. |
Izredne
seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne
omejitve, ki veljajo za redne seje. |
Dopisne
seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso
izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih
priložnostih. |
|
5. člen |
|
Svet
predstavlja župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan),
delovno telo sveta pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v
nadaljnjem besedilu: predsednik). |
|
6. člen |
|
Svet
uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine, v katerega
notranjem krogu je ime občinskega organa »OBČINSKI SVET«. |
Svet
uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih
odločitvah ter na dopisih. |
Žig
sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
Žig
sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave občine
(direktor občinske uprave). |
|
II. KONSTITUIRANJE SVETA |
|
7. člen. |
|
Svet se
konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
Prvo
sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan 30 dni po izvolitvi
članov, vendar ne kasneje kot deset dni po izvedbi drugega kroga volitev
župana. |
Zaradi
priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih
so bili izvoljeni člani sveta. |
|
8. člen |
|
Obvezni
dnevni red konstitutivne seje je: |
1.
Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta, |
2.
Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev
župana, |
3.
Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana, |
4.
Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta, |
5.
Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana, |
6.
Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Dnevni
red konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego župana in
njegov pozdravni nagovor. |
O
dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
9. člen |
|
Prvo
sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član
sveta, ki ga na predlog najstarejšega člana sveta določi svet. |
Na prvi
seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tri člansko
mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije lahko predlaga
vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu kot so bili
vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih
predlogih svet ne odloča. |
Mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi
pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga
svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov
sveta. |
Če je
vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana,
mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe
ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
|
10. člen |
|
Mandate
članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi
njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
Svet
odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem
mandatu pa odloča posebej. |
Član
sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil
tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
Svet na
podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na
podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana
izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je
zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne
sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
11. člen |
|
Ko se
svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat
dotedanjim članom sveta pa preneha. |
Kolikor
svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka
10. člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu
županu pa preneha. |
S
prenehanjem mandata članov sveta, preneha članstvo v nadzornem odboru
občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
|
12. člen |
|
Ko je
svet konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če komisija ni
imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji
seji. |
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
13. člen |
|
Pravice
in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
Člani
sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih
delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi
sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu,
vendar brez pravice glasovanja. |
Član
sveta ima pravico: |
–
predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme svet na predlog župana; |
–
predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
–
glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
–
sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih
sej; |
–
predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in
organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
Član
sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljeni z zakonom,
drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere izve pri svojem delu. |
Član
sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije
ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za
nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
14. člen |
|
Član
sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali
glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
Član
sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s
pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
15. člen |
|
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta izvoljeni z istoimenske
liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo
posameznemu članu sveta. |
Svet
lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila
materialnih stroškov. |
|
16. člen |
|
Član
sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v
občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
Občinski
organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov
sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej
zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v
pisni obliki. |
Član
sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti
vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
17. člen |
|
Član
sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
Na vsaki
redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za
vprašanja in pobude članov. |
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je
njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan, ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in
člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
Ustno
postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev
pobude pa ne več kot 5 minut. |
Pisno
postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega
je naslovljeno. |
Pri
obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan
in direktor občinske uprave občine. Če sta župan ali direktor občinske
uprave občine zadržana določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na
vprašanja in pobude. |
Na seji
se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka
seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov
sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije
oziroma proučitev lahko župan ali direktor občinske uprave občine
odgovorita na naslednji seji. |
Župan
ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude,
za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan
vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
18. člen |
|
Če član
sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko
zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga
svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
Če svet
odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na
dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
19. člen |
|
Član
sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član
je. |
Če ne
more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o
tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih
razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o
svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to
mogoče. |
Članu
sveta, ki se ne udeleži seje sveta, sejnina za to sejo ne pripada. |
Če se
član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej
delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa
predlaga svetu njegovo razrešitev. |
|
IV. SEJE SVETA |
|
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
20. člen |
|
Svet
dela in odloča na sejah. |
Seje
sveta sklicuje župan. |
Župan
sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa
sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine,
ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat
letno. |
Župan
lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana
seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje
redne seje. |
|
21. člen |
|
Vabilo
za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom
najkasneje 8 dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se
pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni
red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina
gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. |
Vabilo
za sejo sveta se pošlje županu, podžupanom, predsedniku nadzornega
odbora občine, direktorju občinske uprave, predsednikom svetov krajevnih
(vaških, četrtnih) skupnosti, vodjem političnih strank in list,
zastopanih v svetu ter predstavnikom medijev. |
Vabila
iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na
papirju, z osebno dostavo prejemniku, če tako s pisno izjavo naroči
prejemnik pa lahko tudi na zgoščenki, drugem podobnem nosilcu podatkov
ali po elektronski pošti. |
|
22. člen |
|
Izredna
seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah,
kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine članov
sveta. |
V
zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi
za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih
naj svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva
županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
Izredno
sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani
sveta, ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisne obrazložene
zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo
člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni
predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo
člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
Vabilo
za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta
najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 21. členom
tega poslovnika. |
Če
razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem
roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se
seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na
sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet
pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi
utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se
seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
|
23. člen |
|
Dopisna
seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na
dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine,
o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne
obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali
elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter
predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter z osebnim telefonskim
glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe
dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen
datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje). |
Dopisna
seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od
katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da
so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
Predlog
sklepa, ki je predložen na dopisno sejo je sprejet, če je za sklep
glasovala večina tistih članov občinskega sveta, ki so oddali
glasovnico. |
O
dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem
poslovnikom, vsebovati dokazilo, da je bilo gradivo posredovano vsem
članom občinskega sveta oziroma ugotovitev koliko članov sveta je
glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo
redno sejo sveta. |
|
24. člen |
|
Na seje
sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih
določi župan oziroma direktor občinske uprave občine. |
Vabilo
se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje,
potrebna. |
|
25. člen |
|
Predlog
dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
Predlog
dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico
zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga
posamezen član sveta ali svetniška skupina. |
V
predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
Na
dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z
enako ali podobno vsebino. |
Na
dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
O
sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
Svet ne
more odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo
predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če gradiva ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še
ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače. |
|
26. člen |
|
Sejo
sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana
ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi
že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član sveta. |
Izredno
sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v
skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo
člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
27. člen |
|
Seje
sveta so javne. |
Javnost
seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev
javnega obveščanja na sejah sveta. |
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji
obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine ter na
krajevno običajen način. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še
obvestilo po elektronski pošti. |
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja
sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem
dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za
člane sveta. |
Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti
zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za
snemanje posameznih delov seje odloči svet. |
Če
občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
28. člen |
|
Župan
predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva
podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. |
Kadar
svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda
obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg župana,
predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
2. Potek seje |
|
29. člen |
|
Ko
predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
Na
začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji
in drugimi vprašanji. |
|
30. člen |
|
Svet na
začetku seje določi dnevni red. |
Član
sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
Zapisnik
se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe,
lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi
pripombami. |
|
31. člen |
|
Pri
določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne
zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red
razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšani postopek, združitev
obravnav ali hitri postopek. |
Mandatne
zadeve imajo prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda in se
uvrstijo na takoj za točko »potrditev zapisnika«. |
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do
glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
Predlogi
za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali
po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je
podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev
dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
Po
sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega
reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
32. člen |
|
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem)
vrstnem redu. |
Med sejo
lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih
je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na
katero je uvrščeno. |
|
33. člen |
|
Na
začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba,
ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut,
če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
Če ni
župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske
uprave občine (direktor občinske uprave) mnenje k obravnavani zadevi.
Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo
obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika
delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut. |
Potem
dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k
razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut.
Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko
razpravlja dalj časa, vendar ne več kot 15 minut. |
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do
replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti
konkretna in se nanašati v napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. |
Ko je
vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša ali
želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri
minute. |
|
34. člen |
|
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper
odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
|
35. člen |
|
Članu
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
Nato
poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda.
Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
Če član
zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po
njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po
osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri
tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več
kot pet minut. |
|
36. člen |
|
Ko
predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo
o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba
pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki
dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po
posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru
prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
37. člen |
|
Seje
sveta se sklicujejo najprej ob osemnajsti uri in morajo biti načrtovane
tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
Predsedujoči lahko odredi petnajstminutni odmor po dveh urah
neprekinjenega dela. |
Odmor
lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali
skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi
priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev
ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja
največ 30 minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne
točke največ dvakrat. |
Če kdo
od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se
seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
38. člen |
|
Če svet
o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za
odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se
razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk
dnevnega reda. |
Ko so
vse točke dnevnega reda izčrpane, je seja sveta končana. |
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
39. člen |
|
Za red
na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler
mu predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
40. člen |
|
Za
kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
– opomin |
– odvzem
besede |
–
odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
41. člen |
|
Opomin
se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega
govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji. |
Odvzem
besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red
in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan,
naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
Član
sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z
dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
42. člen |
|
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
Če je
red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
|
43. člen |
|
Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
|
4. Odločanje |
|
44. člen |
|
Svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na
začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost
članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi
navzočnosti. |
Za
sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi
(dvorani) na način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig
kartonov ali rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta
ali predsedujoči kadarkoli. |
Kadar je
za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno
odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta. |
|
45. člen |
|
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina
članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je
»ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev
določa zakon. |
|
46. člen |
|
Svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
S tajnim
glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali vsak član sveta. |
|
47. člen |
|
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo
sklepa ali amandmaja. |
Član
sveta ima pravico pred glasovanjem obrazložiti svoj glas razen, če ta
poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega
glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
H
glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej
predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po
zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo
»PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti
odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
48. člen |
|
Javno
glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s
poimenskim izjavljanjem. |
Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
Člane se
pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih
priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O
poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost.
Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
49. člen |
|
Tajno se
glasuje z glasovnicami. |
Tajno
glasovanje vodi in ugotavlja izide tri članska komisija, ki jo vodi
predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
direktor občinske uprave občine ali javni uslužbenec, ki ga določi
direktor občinske uprave. |
Za
glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
Pred
začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
Komisija
vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel
glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na
katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
Glasovnica vsebuje predlog sklepa, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko
zaporednih številk kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
Ko član
sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
50. člen |
|
Ko je
glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
Poročilo
o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
– datumu
in številki seje sveta, |
–
predmetu glasovanja, |
–
sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
–
številu razdeljenih glasovnic, |
–
številu oddanih glasovnic, |
–
številu neveljavnih glasovnic, |
–
številu veljavnih glasovnic, |
–
številu glasov »ZA« in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o
kandidatih, številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
–
ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog
ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je
imenovan. |
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
|
51. člen |
|
Če član
sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
O
ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat.
Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
52. člen |
|
O vsaki
seji sveta se piše zapisnik. |
Zapisnik
obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti
članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov
sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in
občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev,
predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o
sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah
predsedujočega in sveta ter o stališčih statutarno-pravne komisije o
postopkovnih vprašanjih. Zapisniku je treba predložiti original vabila
in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
53. člen |
|
Seje se
lahko zvočno snemajo z namenom priprave zapisnika. Član sveta in drug
udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima
pravico poslušati zvočni zapis seje. Poslušanje se opravi v prostorih
občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca.
Posnetki sej se brišejo, ko je zapisnik seje potrjen. Javna objava
posnetkov sej v kateremkoli mediju ni dopustna. |
|
54. člen |
|
Za
zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske
uprave občine lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega
javnega uslužbenca. |
Na vsaki
redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in
vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima
pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči
svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
Sprejeti
zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in direktor
občinske uprave občine oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil
zapisnik. |
Po
sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine. |
Zapisnik
nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem
delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne
objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
|
55. člen |
|
Ravnanje
z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s
posebnim aktom. |
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse
gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
56. člen |
|
Član
sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni
zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja
njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave občine na
podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma
sklep o zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
V
primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v
skladu z zakonom in aktom sveta. |
|
6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet |
|
57. člen |
|
Za
strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je
odgovoren direktor občinske uprave občine. |
Direktor
občinske uprave občine organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv
za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in
vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta
in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi določeno posebno delovno mesto. |
|
7. Delovna telesa sveta |
|
58. člen |
|
Svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno delovno
telo sveta, ki jo imenuje izmed svojih članov. Komisija za mandatna
vprašanja opravlja tudi funkcijo statutarno-pravne komisije ter komisije
za pripravo predlogov za podelitev priznanja Občine Žiri ter za
podelitev naziva častnega občana. |
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane. |
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
– svetu
predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih organov,
ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih
zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, |
–
opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije, |
– svetu
ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, ki so v pristojnosti sveta, |
–
pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih
teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in
skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta, |
–
obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet. |
|
59. člen |
|
Svet
ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
Komisije
in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme svet na predlog župana. |
|
60. člen |
|
Stalna
delovna telesa sveta ustanovljena s statutom občine so naslednji odbori
in komisije: |
– odbor
za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, |
– odbor
za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, |
– odbor
za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, |
–
statutarno-pravna komisija, ki jo lahko nadomešča tudi Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
–
komisija za kulturo, |
–
komisija za šport. |
|
61. člen |
|
Odbor za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti ima 7 članov. |
Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti, ki so
svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
Odbor za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti lahko predlaga svetu
v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju
negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti. |
|
62. člen |
|
Odbor za
gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe ima 7 članov. |
Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju gospodarstva (malega gospodarstva in obrti, kmetijstva,
gostinstva in turizma), varstva okolja in gospodarskih javnih služb, ki
so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu
poda stališče s predlogom odločitve. |
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje en dan pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
Odbor za
gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe lahko predlaga
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem
področju dela. |
|
63. člen |
|
Odbor za
prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami ima 7 članov. |
Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju planiranja, urejanja in gospodarjenja s prostorom in
nepremičnim premoženjem občine, ki so svetu predlagani v sprejem,
oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom
odločitve. |
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
Odbor za
prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami lahko predlaga
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem
področju dela. |
|
64. člen |
|
Statutarno-pravna komisija sveta ima tri člane. |
Komisija
obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih sprememb
oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v
obliki predpisov. |
Komisija
oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih
predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne
skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
Komisija
lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in
poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine. |
Med
dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta,
statutarno-pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
|
65. člen |
|
Komisija
za kulturo ima 7 članov. |
Komisija
za kulturo lahko obravnava predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju kulture, lahko oblikuje o njih svoje
mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
Komisija
za kulturo lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njene
pristojnosti na svojem področju dela. |
Komisija
za kulturo opravlja zlasti naslednje naloge: |
–
pripravlja občinski program kulture |
–
pripravi in predlaga razpisna merila (pravilnik) za sofinanciranje
kulturnih društev in dejavnosti |
–
ugotavljanje in predlaganje razglasitve kulturne in naravne dediščine za
spomenik in priprava strokovnih osnov, potrebnih za razglasitev |
–
spremlja izvajanje javnih služb na področju kulture |
–
sodeluje pri organizaciji in izvedbi razstav |
–
muzejska dejavnost |
–
spremlja in predlaga način varovanja naravne in kulturne dediščine. |
|
66. člen |
|
Komisija
za šport ima 7 članov. |
Komisija
za šport lahko obravnava predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju športa, lahko oblikuje o njih svoje
mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
Komisija
za šport lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njene
pristojnosti na svojem področju dela. |
Komisija
za šport opravlja zlasti naslednje naloge: |
–
priprava strokovnih gradiv in izvajanje nalog s področja dejavnosti
športa |
–
sodelovanje pri izvajanju programov športne vzgoje otrok in mladine |
–
pripravlja občinski program športa |
–
priprava in spremljanje letnega programa športa |
–
pripravi in predlaga razpisna merila (pravilnik) za sofinanciranje
športnih društev in dejavnosti (merila za sofinanciranje programov
športa) |
–
spremljanje in analiziranje nalog ter razmer na področju športa |
–
pripravi in predlaga investicije v športne objekte. |
|
67. člen |
|
Občasna
delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
68. člen |
|
Člane
odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov, razen če to ni možno doseči zaradi
predlaganih kandidatov. |
Predsednika odbora imenuje svet izmed svojih članov. |
Prvo
sejo odbora skliče župan. |
Članstvo
v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
69. člen |
|
Svet in
župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi
skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
70. člen |
|
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi
delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. |
Seje
delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
sveta, na podlagi dnevnega reda seje sveta ali na zahtevo župana. |
Gradivo
za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa
najmanj pet dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
Delovno
telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje
odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve
– mnenja, stališča in predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
Za delo
delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se
nanašajo na delo sveta. |
|
71. člen |
|
Na sejo
delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
V. AKTI SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
72. člen |
|
Svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
–
poslovnik o delu sveta, |
–
proračun občine in zaključni račun, |
–
planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
–
odloke, |
–
odredbe, |
–
pravilnike, |
–
navodila, |
–
sklepe. |
Svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v
skladu z zakonom ali statutom občine. |
Vsebina
splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
73. člen |
|
Proračun
občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za
katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga svetu v
sprejem župan. |
Komisije
in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega
odstavka. |
Najmanj
pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom
občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
74. člen |
|
Akte, ki
jih sprejema svet, podpisuje župan. |
Izvirnike aktov sveta se žigosa in shrani v stalni zbirki dokumentarnega
gradiva občinske uprave. |
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
75. člen |
|
Predlog
odloka mora vsebovati naslednje obvezne sestavne dele: uvod, v katerem
so zapisani razlogi za sprejem, cilji in načela ter poglavitne rešitve
in povzetek sodelovanja predlagatelja z javnostjo (napr. občani,
društva, druge interesne skupine itd.). |
Za
sodelovanje javnosti pri oblikovanju odloka je potrebno upoštevati
najmanj naslednja minimalna priporočila: |
–
sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov naj traja praviloma od 30 do
60 dni; izjema so predlogi predpisov, pri katerih sodelovanje po naravi
stvari ni mogoče (na primer: nujni postopki, občinski proračun); |
–
pripravi naj se ustrezno gradivo, ki vsebuje povzetek vsebine s
strokovnimi podlagami, ključna vprašanja in cilje; |
– po
končanem postopku sodelovanja naj se pripravi poročilo o sodelovanju s
predstavitvijo vpliva na rešitve v predlogu predpisa; |
– poziv
k sodelovanju naj se izvede na način, ki bo zagotovil odziv ciljnih
skupin in strokovnih javnosti ter obveščenost najširše javnosti;
oblikujejo naj se liste subjektov, katerih sodelovanje pri pripravi
predpisov določa zakon in subjektov, ki se ukvarjajo s področjem, zaradi
kontinuiranega sodelovanja in obveščanja. |
Predlog
besedila odloka se objavi na spletni strani Občine Žiri. |
Če je
predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog
odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
76. člen |
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka na sejah sveta. |
Župan
lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi
kadar ni predlagatelj. |
|
77. člen |
|
Predlog
odloka se pošlje članom sveta 8 dni pred dnem, določenim za sejo sveta,
na kateri bo obravnavan. |
Svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah, razen, če občinski svet
pred obravnavo sklene, da bo predlog odloka obravnaval samo na eni
obravnavi. |
|
78. člen |
|
V prvi
obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem
odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
Po
končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov
sprejme stališča in predloge o odloku. |
Če svet
meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali, da odlok ni
potreben, ga s sklepom zavrne. |
Po
končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka.
O predlogu umika odloči svet s sklepom. |
|
79. člen |
|
Pred
začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo
predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in
predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. |
|
80. člen |
|
V drugi
obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in
dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja. |
Župan
lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje
na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
Amandma
mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj
tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan
predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na
kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
Če
amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga
predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje. |
Župan
lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri
se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
81. člen |
|
Amandma,
člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina
članov sveta, ki glasujejo. |
O vsakem
amandmaju se glasuje posebej, razen, če občinski svet sklene drugače. |
|
82. člen |
|
Statut
občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za
sprejemanje odloka. |
Proračun
občine sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
O
predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni
obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
|
83. člen |
|
Svet
mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse
postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
Postopki
sprejemanja aktov, ki so se začeli v prejšnjem mandatu sveta, se v novem
mandatu ne nadaljujejo, razen: |
– če sta
v novem mandatu ponovno izvoljena župan ali član sveta, ki sta bila
predlagatelja v prejšnjem mandatu, |
– če
predlagateljstvo v primeru, ko predlagatelj iz prejšnjega mandata ni
ponovno izvoljen, prevzame novoizvoljeni župan ali član svet. |
Evidenco
o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska uprava. |
|
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
84. člen |
|
Kadar to
zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme
odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne
razlage določb splošnih aktov občine. |
Hitri
postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega
postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. |
Če svet
ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se
uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi
predloga odloka. |
Pri
hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v
rednem postopku sprejemanja odloka. |
Pri
hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na
isti seji. |
Pri
hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje
na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
85. člen |
|
Svet
lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji
opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se
sprejema na enak način, če gre: |
– za
manj zahtevne spremembe in dopolnitve, |
–
prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb
skladu z zakonom, |
–
uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države
oziroma občine, |
–
spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
–
prečiščena besedila aktov. |
Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje
najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi
lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz
prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem
postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predlog. |
V
skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta,
ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji
na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave
odloka. |
|
86. člen |
|
Statut,
odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati naslednji dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
V
uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako odloči
svet. |
|
5. Postopek za sprejem proračuna |
|
87. člen |
|
S
proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne
namene financiranja javne porabe v občini. |
Proračun
se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s
proračunskim letom za državni proračun. |
|
88. člen |
|
Predlog
proračuna občine mora župan predložiti svetu najkasneje v 30 dneh po
predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih
volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po
izvolitvi sveta. |
Župan
pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami,
ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo
sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna
razprava. |
V okviru
predstavitve predstavi svetu župan ali pooblaščeni delavec občinske
uprave: |
–
temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
–
načrtovane politike občine, |
– oceno
bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
–
okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega
uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
– načrt
razvojnih programov, |
– načrt
nabav. |
Po
predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme
sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. |
Če svet
meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča
in predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni predloži svetu
popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi sveta v njem upoštevani. |
Če svet
po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga
skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
|
89. člen |
|
Predlog
proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni. |
V času
javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako,
da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih
straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v
prostorih občine. |
Občina
objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu
občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen
način. |
|
90. člen |
|
V času
javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti
ožjih delov občine ter zainteresirana javnost. |
Pripombe
in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo,
da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo
predlog proračuna občine. |
|
91. člen |
|
Najkasneje v 15 dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna
pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo
sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
Na
dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani
sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo
sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
Vsak
predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in
v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo
sredstva in za kakšen namen. |
|
92. člen |
|
Pred
začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu
občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma
pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi
predloga in katerih ni ter obrazloži zakaj jih ni upošteval. Pisna
obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva
predloga proračuna. |
V
nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu
proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o
amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani
amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve
proračunskega ravnovesja. |
Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in
pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem ali bo vložil
amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če
župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas,
ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej
glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet pa še o
amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
|
93. člen |
|
Ko je
končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede
prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine,
v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri
amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine. |
Če je
proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim
sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
Če
proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna
služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi
predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan
prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo
predložen predlog uskladitve. |
Ko je
predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
Svet
glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje
svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
Če
predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
Če
proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti
nov predlog proračuna. |
Nov
predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča, po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
94. člen |
|
Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme
župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se
lahko na predlog župana, podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem
financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem odloka. |
|
95. člen |
|
Župan
lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
Predlog
rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o
njem ni javne razprave. |
Rebalans
proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo
obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
|
6. Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
96. člen |
|
Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko
načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri
oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki
se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo
obravnavo predloga odloka. |
Če je k
odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta
določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi
se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča. |
Postopek
sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v
katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
7. Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
97. člen |
|
Vsak, ki
ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago
določb občinskih splošnih aktov. |
Zahteva
mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena
ter razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo
za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki
lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja
splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je
zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži
svetu v postopek. |
Svet
sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek za sprejem odloka. |
Sprejeta
obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v uradnem glasilu. |
|
8. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
98. člen |
|
Če je
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži
spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega
besedila. |
|
99. člen |
|
Po
sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma
dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi
statutarno-pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega
splošnega akta. Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se
pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma
poslovnika. |
Uradno
prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in
dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako določi svet. |
Uradno
prečiščeno besedilo določi svet po skrajšanem postopku za sprejem
odloka. O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave. |
Uradno
prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu. |
|
VI. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
100. člen |
|
Volitve
in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet,
se opravijo po določbah tega poslovnika. |
Kandidat
je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov sveta in je
zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
101. člen |
|
Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva
črka določi z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od
kandidatov. |
Če se
javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno
poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek
kandidata, za katerega glasuje. |
Če svet
odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega
se želi glasovati. |
Če se
glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
Če se
tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko
glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
102. člen |
|
Kandidat
je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so
glasovali. Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki
so prevzeli glasovnice. |
|
103. člen |
|
Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje
o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
Če
kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno
zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
1. Imenovanje članov delovnih teles sveta |
|
104. člen |
|
Člane
delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane,
ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Lista kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika delovnega
telesa ter predlog kandidatov za člane delovnega telesa. |
Če
kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi
člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta. |
Če tudi
na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov
delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar
samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
2. Imenovanje člana sveta za začasno opravljanje funkcije župana |
|
105. člen |
|
Če
župan, ki mu je predčasno prenehal mandat, ne določi, kateri od dveh ali
več podžupanov bo začasno opravljal funkcijo župana, ali če je razrešen,
imenuje svet izmed svojih članov člana, ki bo to funkcijo opravljal do
izvolitve novega župana. |
O tem,
ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanje,
odloči svet pred glasovanjem o imenovanju. |
Kandidat
je imenovan, če je zanj glasovala navzočih članov sveta. |
|
3. Postopek za razrešitev |
|
106. člen |
|
Oseba,
ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta
poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
Postopek
za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je lahko vsak član
sveta. |
Predlog
za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi
za razrešitev. |
|
107. člen |
|
Predlog
za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po
določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju
v dopolnitev. |
Predlog
za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem
dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se
razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve. |
Župan
uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče
upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
108. člen |
|
Po
končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
O
razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
4. Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
109. člen |
|
Občinski
funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
Županu
in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine
predčasno preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom župana ali člana
sveta ureja statut. |
Pravico
odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in
člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. |
Izjava o
odstopu, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena, mora biti dana
v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s
predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati svetu
novega kandidata. Svet odloči s sklepom. |
|
VII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
110. člen |
|
Župan
predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
Župan in
svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Kadar
svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan
za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev
občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi
odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
111. člen |
|
Župan
skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta župan ali
po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave občine
poročajo o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov
sveta. |
V
poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste
sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
Če
sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep,
ki ga bo možno izvršiti. |
Župan
skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
Župan
skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
|
VIII. JAVNOST DELA |
|
112. člen |
|
Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost
dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Župan in
direktor občinske uprave občine obveščata občane in sredstva javnega
obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske
uprave. |
Svet
lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
Občina
lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in
poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih
organov občine. |
|
113. člen |
|
Župan
skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil
ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta,
zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
Javnosti
niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
Za
ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
IX. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
114. člen |
|
V
izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi svet, ko se sestane. |
|
X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
115. člen |
|
Za
sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
|
116. člen |
|
Če pride
do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta
poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni komisiji, da
poda svoje mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na isti seji,
pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do naslednje seje. |
Kadar
svet ne zaseda, razlaga poslovnik statutarno-pravna komisija. |
Vsak
član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno-pravna komisija, odloči svet. |
|
XI. KONČNA DOLOČBA |
|
118. člen |
|
Ta
poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. Z dnem njegove uveljavitve preneha veljati
Poslovnik Občinskega sveta Občine Žiri, Uradni list RS, št. 94/11,
29/15. |
|
Št. 007-0011/2017-1 |
Žiri,
dne 24. novembra 2017 |
|
Župan
Občine Žiri |
mag. Janez Žakelj l.r. |
|