|
Na
podlagi petega odstavka 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/2007, 70/08 in 108/2009), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/2007, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09 in
14/10), 17. člena
Statuta Občine Piran
(Uradne objave Primorskih novic, št. 46/2007–UPB) ter sklepa Ministrstva
za okolje in prostor, št. 35016-33/2009/49 z dne 3.8. 2010 je Občinski
svet Občine Piran na 28. redni seji dne 7. 9. 2010 sprejel |
|
O D L O K |
|
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKIH
SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE PIRAN ZA OBMOČJA
VALETA, RAZGLED IN KAMPOLIN–TERASE |
|
I.
PREDMET SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN
DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE PIRAN ZA OBMOČJA VALETA,
RAZGLED IN KAMPOLIN–TERASE |
|
1. člen |
|
|
|
(1)
Spremembe in dopolnitve prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Piran (Uradne
objave Primorskih novic, št. 26/98, 22/99, 31/99, 37/99, 46/00, 49/00,
17/02, 24/02, 36/02, 7/03 in 37/03, 36/04) (v nadaljevanju: plan)
so potrebne zaradi uskladitve podrobne namenske rabe in organizacije
dejavnosti v prostoru z novimi razvojnimi potrebami in programi za
naslednja območja urejanja: |
|
Območje
urbanistične zasnove Piran – Portorož – Lucija: |
|
Sprememba dela
območja zelenih površin ob Koprski cesti na Valeti, v območje centralnih
dejavnosti (turizem, oskrbne in storitvene dejavnosti), |
|
sprememba dela
območja zelenih površin na območju Razgled, v območje za stanovanja, |
|
sprememba
zelenih površin na območju Kampolin-terase v Luciji, v območje za
stanovanja. |
|
2. člen |
|
(vsebina spremembe
plana) |
|
Spremembe in
dopolnitve plana določajo spremembe in dopolnitve besedilnega dela,
podrobno namensko rabo prostora in nove pogoje za varovanje kulturne in
naravne dediščine ter nadzor nad izvajanjem odloka. |
|
II. SESTAVINE SPREMEMB IN DOPOLNITEV PLANA |
|
3. člen |
|
(1)
Spremembe in
dopolnitve plana iz 1. člena odloka vsebuje besedilni in kartografski
del. |
|
(2)
Besedilni del
vsebuje: |
|
Odlok |
|
Obrazložitev
načrtovanih prostorskih posegov |
|
Priloge |
|
Kartografski
del vsebuje: |
|
Kartografska dokumentacija: Namenska raba
zemljišč – veljavni plan z mejo sprememb, Koper 31/41, M=1:5000 |
|
Kartografska dokumentacija: Namenska raba
zemljišč – veljavni plan z mejo sprememb, Koper 42, M=1:5000 |
|
Kartografska dokumentacija: Zasnova rabe
prostora in organizacije dejavnosti – veljavni plan z mejo sprememb,
Koper 31/41, M=1:5000 |
|
Kartografska dokumentacija: Zasnova rabe
prostora in organizacije dejavnosti – veljavni plan z mejo sprememb,
Koper 42, M=1:5000 |
|
Kartografska dokumentacija: Zasnova rabe
prostora in organizacije dejavnosti – spremembe, Koper 31/41, M=1:5000 |
|
Kartografska dokumentacija: Zasnova rabe
prostora in organizacije dejavnosti – spremembe, Koper 42, M=1:5000 |
|
Kartografska dokumentacija: Naravna in
kulturna dediščina, veljavni plan, Koper 42, M=1:5000 |
|
Kartografska dokumentacija: Naravna in
kulturna dediščina, spremembe, Koper 42, M=1:5000 |
|
III. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA |
|
4. člen |
|
(meja ureditvenega
območja) |
|
(1)
Območje sprememb in dopolnitev plana obsega parcele ali dele parcel št.: |
|
Območje Valeta: 7699/1, 7699/7, 1666/7, 7695/6, 7704/1, 553, 1666/1,
7694/1, 7716/1, vse k.o. Portorož. |
|
Območje Razgled: 167, 168/4, 169/7, 169/8 , 169/9, 170, 171, 172/1,
172/3, 173/3, 173/6, 173/13, 175, 176, 177/1, 177/2, 178, 179,
180, 181, 188/1, 188/12, 188/33, 188/34, 189/1, 190, 1504, 1505/2,
1505/5, 1505/6, 1509/2, 1510, 1521 166/1, 168/1, 173/14, 173/15,
173/18, 174, 1507, 1509/1, vse k.o. Piran. |
|
Območje Kampolin–terase: 5241/3, 5244/2, 5245/2, 5247/1, 5248/17,
5248/37, 5248/38, 5248/39, 5248/40, 5237/13, 5238/1, 5242/1,
5244/1, 5245/1, 5248/18, 5248/25, vse k.o. Portorož. |
|
IV. DOPOLNITVE IN
SPREMEMBE BESEDILNEGA DELA PLANA |
|
5. člen |
|
(1)
Dopolni in spremeni se besedilni del plana: |
|
(2)
Poglavje –5.2.2 Naravna dediščina –
plansko zavarovana |
|
oblikovane zelene površine: iz besedilnega
dela se črta točka 1.7.7 ZP Portorož – zelene površine pred predorom pri
Valeti. |
|
(3)
Poglavje –5.3.2 Kulturna dediščina –
plansko zavarovana |
|
v
besedilnem delu se na koncu točke 5.3.2. doda poglavje, ki se glasi: |
|
Profana stavbna dediščina |
|
2.11.1 SD Portorož – predor na stari
progi |
|
Železniški predor na ozkotirni železnici Trst - Poreč (Porečanka-Parenzana)
zgrajen v lokalnem flišnem peščenjaku. Profil predora je narejen za
normalno širino železniških tirov. Dolg je okoli 530 m. |
|
6. člen |
|
(1)
Dopolni in spremeni se besedilni del plana
Urbanistične in krajinske zasnove: |
|
|
|
(2)
V podpoglavju –6.1.1 U-1: Urbanistična
zasnova Piran – Portorož – Lucija- U-1/1 Piran |
|
v
poglavju Zasnova namenske rabe in razvrstitev dejavnosti v prostoru se v
točki f) črta območje Razgled in se točka f) glasi: |
|
območje zelenih površin: zelene površine
vplivnega območja historičnega mestnega jedra z varovalno funkcijo
ohranjanja kvalitetne krajinske mestne slike (zelene površine ob cerkvi
sv. Jurija, na območju obzidja, območje Mogoron – Moštra in Frnaže). Del
zelenih površin zahodno od mestnega jedra se parkovno uredi. V sistemu
zelenih površin vplivnega območja historičnega mestnega jedra se zelene
površine z območja Razgled, nadomestijo ob obalnem pasu na Fornačah, kot
je prikazano v kartografski dokumentaciji urbanističnih zasnov list
Zasnova rabe prostora in organizacije dejavnosti – Koper 31/41, ter
delno na območju ob cesti Valeta-Lucija, kot je prikazano v kartografski
dokumentaciji urbanističnih zasnov list Zasnova rabe prostora in
organizacije dejavnosti – Koper 42. Območje spremembe zelenih površin na
območju Razgled je veliko 31.643 m2. Znotraj območja Razgled
se uredijo zelene površine v velikosti 4.950 m2, ki so lahko
razporejene po celotnem območju, glede na novo predvidene posege. V
grafičnem delu so zelene površine prikazane informativno, obvezujoča je
velikost zelenih površin, ne pa tudi pozicija. Razlika 26.693 m2
zelenih površin se nadomesti na obalnem pasu med mestom Piran in
Fornačami, in sicer v velikosti 20.400, ter na območju ob cesti
Valeta-Lucija v velikosti 6.293 m2. |
|
(3)
V
podpoglavju poglavja –6.1.1 U-1: Urbanistična zasnova Piran – Portorož –
Lucija, U-1/2 Portorož |
|
v
poglavju Zasnova namenske rabe in razvrstitev dejavnosti v prostoru se
na koncu točke e) (zelene površine) doda besedilo, ki se glasi:
|
|
V
sistemu zelenih površin Portoroža se zelene površine z območja Valeta
nadomestijo delno na območju ob cesti Valeta-Lucija ter delno na območju
stanovanjske zazidave v Luciji, kot je prikazano v kartografski
dokumentaciji urbanističnih zasnov list Zasnova rabe prostora in
organizacije dejavnosti – Koper 42. Območje spremembe zelenih površin na
območju Valeta je veliko 12.848 m2. Znotraj območja Valeta se
uredijo zelene površine v velikosti 1.621 m2, ki so lahko
razporejene po celotnem območju, glede na novo predvidene posege. V
grafičnem delu so zelene površine prikazane informativno, obvezujoča je
velikost zelenih površin, ne pa tudi pozicija. Razlika 11.227 m2
zelenih površin se nadomesti na območju ob cesti Valeta-Lucija, in sicer
v velikosti 7.507 m2, ter na območju stanovanjske zazidave v
Luciji v velikosti 3.720 m2. |
|
(4)
V
podpoglavju poglavja –6.1.1 U-1: Urbanistična zasnova Piran – Portorož –
Lucija, U-1/2 Portorož |
|
v
poglavju Zasnova namenske rabe in razvrstitev dejavnosti v prostoru se
za točko f) doda nova točka g), ki se glasi: |
|
»Območje
Valeta, kjer je predvidena gradnja parkirnogaražne hiše. Na ta način se
razbremeni parkiranje v centru Portoroža in mirujoči promet preseli na
območje čim bližje obstoječim prometnicam državnega pomena. Obenem
bodoča parkirna hiša služi tudi kot obogatitev turistične in
kongresno-turistične ponudbe Portoroža in je predvidena kot nova vstopna
točka Portoroža, ki bo omogočila preoblikovanje osrednjega dela
Portoroža v center celotnega Portoroža ter obenem rešila probleme
parkiranja Avditorija in drugih bližnjih javnih zgradb. Pred
parkirnogaražno hišo se predvidijo objekti z različnimi programskimi
vsebinami;« |
|
(5)
V
podpoglavju poglavja –6.1.1 U-1: Urbanistična zasnova Piran – Portorož –
Lucija, U-1/3 Lucija: |
|
v
poglavju Zasnova namenske rabe in razvrstitev dejavnosti v prostoru se
za točko h) doda nova točka i), ki se glasi: |
|
V
sistemu zelenih površin Lucije se zelene površine z območja
Kampolin–terase nadomestijo na območju stanovanjske zazidave v Luciji,
kot je prikazano v kartografski dokumentaciji urbanističnih zasnov list
»Zasnova rabe prostora in organizacije dejavnosti – Koper 42«. Območje
spremembe zelenih površin na območju Kampolin–terase je veliko 5.871 m2.
Zelene površine se nadomesti na območju stanovanjske zazidave v Luciji v
izmeri 5.980 m2. |
|
7. člen |
|
(1)
V
besedilnem delu se za točko 6.3.6 dodajo točke 6.3.7, 6.3.8 in 6.3.9, ki
se glasijo: |
|
(2)
6.3.7. PROGRAMSKE ZASNOVE ZA OBMOČJE VALETA: |
|
(3)
Opis posegov: |
|
Predvidena je izgradnja garažne hiše. Zaradi ugodne pozicije je
predviden tudi dopolnilni program, ki bi ta objekt spremenil v vstopno
točko Portoroža. |
|
(4)
Lega območja: |
|
Območje se nahaja na Valeti jugozahodno od
križišča Valeta proti centru Portoroža. Območje se nahaja med naseljem
in državno cesto Valeta – Lucija, na drugi strani ceste se nahaja
razpršena stanovanjska gradnja med kmetijskimi in gozdnimi površinami.
Območje se neposredno navezuje na naselje Portorož proti Avditoriju
Portorož. |
|
(5)
Območje sprememb in dopolnitev območja
Valeta obsega parcele ali dele parcel številka: 7699/1, 7699/7, 1666/7,
7695/6, 7704/1, 553, 1666/1, 7694/1, 7716/1, vse k.o. Portorož. |
|
(6)
Koncept oblikovanja: |
|
Veliko pozornost je potrebno posvetiti
pojavnosti objekta, ki ne sme preveč izstopati. |
|
(7)
PROSTORSKOIZVEDBENI POGOJI ZA OBMOČJE
VALETA |
|
(8)
Prostorskoizvedbeni pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
Dopustne vrste gradenj na območju Valeta
so: |
|
gradnja zahtevnih in manj zahtevnih objektov, |
|
gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, |
|
vzdrževanje objektov (redna, investicijska in v javno korist), |
|
gradnja gospodarske javne infrastrukture
ter drugih omrežij in objektov v splošni rabi, |
|
dozidave, nadzidave, |
|
rekonstrukcije, |
|
odstranitve objektov, |
|
sprememba namembnosti objektov skladno z
drugimi določili, |
|
ureditev odprtih zunanjih površin. |
|
(9)
Prostorskoizvedbeni pogoji glede lege
objektov |
|
Odmiki objektov od parcelnih mej parcel,
namenjenih gradnji, morajo zagotavljati ustrezne svetlobno-tehnične,
požarnovarstvene in druge pogoje. |
|
(10)
Prostorskoizvedbeni pogoji glede velikosti |
|
Maksimalne višine objektov zaradi pogledov
s ceste Valeta-Lucija ne smejo presegati kote terena obstoječega
križišča. |
|
(11)
Prostorskoizvedbeni pogoji glede
oblikovanja |
|
Volumen in lupino objekta je potrebno
oblikovati nevtralno. Z obvezno študijo vedute (tudi z morja) je
potrebno dokazati, da objekt ne izstopa preveč iz prostora. Objekt mora
biti oblikovan kot ena celota. Ni dovoljena izvedba posameznih
samostojnih objektov (stolpičev pred garažo,…). |
|
Fasada mora biti oblikovana v medsebojnih
zamikih, tako da omogoča senčenje fasade. Prav tako je potrebno
zagotoviti ozelenitev fasade po celotni površini kakor tudi s
posameznimi prekinitvami, ki omogočajo posaditev večjih rastlin. Glavni
cilj je, da fasada deluje čim bolj naravno in da je opazno čim manj
steklenih površin. Okna se ne smejo združevati v večje steklene
površine. Steklo v oknih ne sme biti reflektivno |
|
Barve zaključnih fasadnih slojev morajo
biti v nevtralnih odtenkih naravnega okolja. |
|
Vhod za avtomobile je zgolj z zgornje
strani iz bodočega krožišča. |
|
Pri oblikovanju zunanje ureditve je
potrebno ureditev oblikovati skladno z vhodom v predor Parenzane. Na
zgornjem nivoju mora biti zunanja ureditev v čim večji meri oblikovana z
zelenjem in ob upoštevanju drugih pogojev iz tega prostorskega dokumenta.
Celotna streha objekta mora biti ozelenjena in oblikovana kot parkovna
površina. Višina zgornje plošče mora omogočati nasutje dovolj debele
plasti zemlje za posaditev dreves. |
|
(12)
Prostorsko izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo |
|
Parcela, namenjena gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več
zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na
katerem je predviden objekt (stavba ali gradbenoinženirski objekt) in na
katerem so urejene površine, ki služijo ali bodo služile takšni stavbi
ali gradbenoinženirskemu objektu. |
|
Gradnja objekta je možna, če je za objekt zagotovljeno: |
|
-
dostop oz. prometna priključitev na javno cesto, |
|
-
oskrba s pitno vodo, |
|
-
odvod in čiščenje komunalnih odpadnih vod, |
|
-
odvod padavinskih odpadnih vod, |
|
-
elektroenergetski priključek. |
|
(13)
Pri določanju velikosti in oblike gradbenih parcel je treba upoštevati
zlasti: |
|
namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov, da se zagotovijo
pogoji za normalno uporabo in vzdrževanje objektov, |
|
tlorisno zasnovo, tipologijo pozidave in predpisano stopnjo
izkoriščenosti gradbene parcele, |
|
krajevno značilno parcelacijo, če je to osnova za kakovostno morfologijo
naselja, |
|
naravne in ustvarjene sestavine prostora, |
|
možnost priključevanja na infrastrukturne objekte in naprave,
|
|
možnost zagotavljanja dostopa do parcel, namenjenih za gradnjo,
|
|
možnost zagotavljanja ustreznega števila parkirnih mest, |
|
možnost zagotavljanja primerne oblike in velikosti odprtih bivalnih
površin, |
|
svetlobno-tehnične, požarnovarnostne in druge zahteve, |
|
omejeno uporabo zemljišča v skladu z drugimi predpisi. |
|
(14)
Prostorskoizvedbeni pogoji glede oblikovanja zelenih površin: |
|
Znotraj območja Valeta se uredijo zelene površine v velikosti 1.621 m2,
ki so lahko razporejene po celotnem območju, glede na novopredvidene
posege. V grafičnem delu urbanističnih zasnov so zelene površine
prikazane informativno, obvezujoča je velikost zelenih površin ne pa
tudi pozicija. |
|
(15)
Prostorskiizvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
Objekti se priključujejo na obstoječo
gospodarsko javno infrastrukturo, ki se ob načrtovanih spremembah le
dograjujejo in dopolnjujejo. |
|
Objekti morajo biti priključeni na
obstoječe ali novozgrajeno komunalno in energetsko infrastrukturo.
Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi,
ki urejajo to področje. |
|
Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati
predpisane odmike načrtovanih objektov od obstoječih in predvidenih
cevovodov, komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih vodov, skladno
s tehničnimi predpisi, ter predvideti prestavitve ali spremembe
obstoječe infrastrukture zaradi novih objektov. V sklopu gradnje nove
komunalne infrastrukture je potrebno predvideti rekonstrukcijo obstoječe,
ki ne ustreza zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe
tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev. |
|
Način oskrbe prebivalstva z zdravstveno
ustrezno pitno vodo in varno vodooskrbo, odvajanje odpadnih voda ter
ravnanje z odpadki (zbiranje, odstranjevanje) morajo biti zagotovljeni
na način, ki ne ogroža zdravja in ne obremenjuje okolja. |
|
Posege v varovalnih pasovih obstoječih in predvidene infrastrukture je
možno izvajati le v soglasju z upravljavcem. |
|
Trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, objektov in
naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih
medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naprav ali grajenih struktur. |
|
Gradnja komunalnih in energetskih naprav mora potekati usklajeno. |
|
Obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se
nahajajo na območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati,
dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in
okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod
pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci. |
|
Pristojna podjetja za upravljanje s komunalnim omrežjem predpišejo
pogoje izgradnje komunalnega priključka za priključitev objektov na
posamezne komunalne infrastrukture. |
|
Za posege v rezervate komunalne infrastrukture je potrebno pridobiti
soglasje upravljavca. |
|
(16)
Prostorskiizvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrabnih potreb |
|
Pri načrtovanju novih objektov je potrebno
upoštevati vsa določila odloka in omilitvene ukrepe ter upoštevati
ukrepe iz okoljskega poročila. |
|
(17)
Prostorskiizvedbeni pogoji glede varovanja
zdravja |
|
Pri načrtovanju novih objektov in
prostorskih ureditev je potrebno zagotoviti pogoje glede varovanja
zdravja ljudi: |
|
-
ob upoštevanju seizmoloških, hidroloških in drugih geotehničnih
značilnosti zemljišč, |
|
-
izpolnitev higienskih in zdravstvenih
zahtev v zvezi z osončenjem, varstvom pred hrupom in kvaliteto bivanja,
|
|
-
neoviran dostop do objektov funkcionalno
oviranim osebam, |
|
-
izpolnitev svetlobno-tehničnih,
požarnovarnostnih in drugih zahtev. |
|
(18)
Prostorskiizvedbeni pogoji glede izvedbe
urejanja območja s prostorskimi akti |
|
Obravnavano območje se ureja z Občinskim
podrobnim prostorskim načrtom. |
|
(19)
6.3.8. PROGRAMSKA ZASNOVA ZA OBMOČJE
RAZGLED |
|
(20)
Opis posegov: |
|
Predvidena je ureditev večje parkovne
površine, na kateri se bodo nahajali objekti nizke gostote pozidave. |
|
(21)
Lega območja |
|
Območje se nahaja na vrhu razgleda nad mestom Piran. Nahaja se zahodno
od ceste proti Fiesi med strnjeno stanovanjsko zazidavo na severu, jugu
in zahodu. |
|
Območje Razgled obsega parcele ali dele parcel številka: 167, 168/4,
169/7, 169/8, 169/9, 170, 171, 172/1, 172/3, 173/3, 173/6, 173/13, 175,
176, 177/1, 177/2, 178, 179, 180, 181, 188/1, 188/12, 188/33, 188/34,
189/1, 190, 1504, 1505/2, 1505/5, 1505/6, 1509/2, 1510, 1521 166/1,
168/1, 173/14, 173/15, 173/18, 174, 1507, 1509/1, vse k.o. Piran. |
|
1.
|
|
(22)
Koncept oblikovanja: |
|
Urbanistična ureditev mora biti v smislu
samostojnih objektov v zelenju. Posamezni objekti so umeščeni v enotno
urejen park brez ograjnih ovir ali posamično (ločeno) urejenih
funkcionalnih zemljišč. |
|
(23)
PROSTORSKOIZVEDBENI POGOJI ZA OBMOČJE
RAZGLED |
|
(24)
Prostorskoizvedbeni pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
Dopustne vrste gradenj na območju Razgleda
so: |
|
gradnja zahtevnih in manj zahtevnih
objektov, |
|
gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov,
|
|
vzdrževanje objektov (redna, investicijska
in v javno korist) |
|
gradnja gospodarske javne infrastrukture
ter drugih omrežij in objektov v splošni rabi, |
|
dozidave, nadzidave, |
|
rekonstrukcije, |
|
odstranitve objektov, |
|
sprememba namembnosti objektov skladno z
drugimi določili, |
|
ureditev odprtih zunanjih površin. |
|
(25)
Prostorskoizvedbeni pogoji glede lege
objektov |
|
Odmiki objektov med seboj in do obstoječih
objektov morajo zagotavljati občutek zračnosti in ustrezne
svetlobno-tehnične, požarno varstvene in druge pogoje, skladno z
veljavno zakonodajo |
|
(26)
Prostorskoizvedbeni pogoji glede velikosti |
|
Objekti so okvirne etažnosti P+2 oz. P+2+M, vendar je maksimalna
etažnost odvisna od rezultatov študije, ki bo presodila vizualni vpliv
bodoče zazidave na območje kulturnega spomenika Piran – mestno jedro. |
|
Število in velikost popolnoma vkopanih etaž, namenjenih mirujočemu
prometu, je neomejeno. |
|
(27)
Prostorskoizvedbeni pogoji glede oblikovanja |
|
Urbanistična ureditev mora biti v smislu samostojnih objektov v zelenju.
Celotni prostor mora biti oblikovan parkovno s prepletom zasebnih, pol
javnih in javnih zelenih površin. Vse zelen površine morajo biti v čim
večji meri javne in dostopne vsem. Skozi zelene površine morajo biti
speljane javne pešpoti, ki povezujejo tudi sosednja območja. |
|
Objekti morajo biti grajeni v skladu z načeli ekološke varčne gradnje in
izrabljati alternativne vire energije. Fasade vseh objektov morajo biti
oblikovane enotno. |
|
Parkiranje je potrebno v celoti zagotoviti pod nivojem terena, na samem
območju motoriziranega prometa ni. Intervencijski promet in dostava
potekata po pešpoteh. |
|
Pri oblikovanju zunanje ureditve je potrebno v čim večji meri ohranjati
obstoječe kvalitetno zelenje. V celoti je potrebno ohraniti obstoječi
drevored in vsa večja drevesa. |
|
Na območju je potrebno zagotoviti tudi prostor za parkovno otroško
igrišče. |
|
Posamezni deli parka so lahko urejeni tematsko (otroško igrišče, sončni
in senčni vrt, vrt za počitek in meditacijo, igrišče za upokojence in
podobno). Območje povezuje mreža pešpoti. |
|
(28)
Prostorskoizvedbeni pogoji in merila za parcelacijo |
|
Parcela, namenjena gradnji, je zemljišče,
sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na
katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt (stavba ali
gradbeniinženirski objekt) in na katerem so urejene površine, ki služijo
ali bodo služile takšni stavbi ali gradbeno inženirskemu objektu. |
|
Gradnja objekta je možna, če je za objekt
zagotovljeno: |
|
-
dostop oz. prometna priključitev na javno
cesto, |
|
-
oskrba s pitno vodo, |
|
-
odvod in čiščenje komunalnih odpadnih vod, |
|
-
odvod padavinskih odpadnih vod, |
|
-
elektroenergetski priključek.
|
|
Pri določanju velikosti in oblike
gradbenih parcel je treba upoštevati zlasti: |
|
namen, velikost in zmogljivost načrtovanih
objektov, da se zagotovijo pogoji za normalno uporabo in vzdrževanje
objektov, |
|
tlorisno zasnovo, tipologijo pozidave in
predpisano stopnjo izkoriščenosti gradbene parcele, |
|
krajevno značilno parcelacijo, če je to
osnova za kakovostno morfologijo naselja, |
|
naravne in ustvarjene sestavine prostora, |
|
možnost priključevanja na infrastrukturne objekte in naprave, |
|
možnost zagotavljanja dostopa do parcel, namenjenih za gradnjo,
|
|
možnost zagotavljanja ustreznega števila parkirnih mest, |
|
možnost zagotavljanja primerne oblike in velikosti odprtih bivalnih
površin, |
|
svetlobno-tehnične, požarnovarnostne in druge zahteve, |
|
omejeno uporabo zemljišča v skladu z drugimi predpisi. |
|
(29)
Prostorskoizvedbeni pogoji glede oblikovanja zelenih površin: |
|
Znotraj območja Razgled se uredijo zelene
površine v velikosti 4.950 m2, ki so lahko razporejene po
celotnem območju, glede na novo predvidene posege. V grafičnem delu
urbanističnih zasnov so zelene površine prikazane informativno,
obvezujoča je velikost zelenih površin ne pa tudi pozicija. |
|
(30)
Prostorskiizvedbeni pogoji glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
|
Objekti se priključujejo na obstoječo
gospodarsko javno infrastrukturo, ki se ob načrtovanih spremembah le
dograjujejo in dopolnjujejo. |
|
Objekti morajo biti priključeni na
obstoječe ali novozgrajeno komunalno in energetsko infrastrukturo.
Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi,
ki urejajo to področje. |
|
Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati
predpisane odmike načrtovanih objektov od obstoječih in predvidenih
cevovodov, komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih vodov, skladno
s tehničnimi predpisi, ter predvideti prestavitve ali spremembe
obstoječe infrastrukture zaradi novih objektov. V sklopu gradnje nove
komunalne infrastrukture je potrebno predvideti rekonstrukcijo obstoječe,
ki ne ustreza zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe
tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev. |
|
Način oskrbe prebivalstva z zdravstveno
ustrezno pitno vodo in varno vodooskrbo, odvajanje odpadnih voda ter
ravnanje z odpadki (zbiranje, odstranjevanje) morajo biti zagotovljeni
na način, ki ne ogroža zdravja in ne obremenjuje okolja. |
|
Posege v varovalnih pasovih obstoječih in
predvidene infrastrukture je možno izvajati le v soglasju z upravljavcem.
|
|
Trase komunalnih, energetskih in
telekomunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno
usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od
drugih naprav ali grajenih struktur. |
|
Gradnja komunalnih in energetskih naprav
mora potekati usklajeno. |
|
Obstoječe komunalne, energetske in
telekomunikacijske vode, ki se nahajajo na območju, je dopustno
zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati
zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob
upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju
z njihovimi upravljavci. |
|
Pristojna podjetja za upravljanje s
komunalnim omrežjem predpišejo pogoje izgradnje komunalnega priključka
za priključitev objektov na posamezne komunalne infrastrukture. |
|
Za posege v rezervate komunalne infrastrukture je potrebno pridobiti
soglasje upravljavca. |
|
(31)
Prostorskoizvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrabnih potreb |
|
Pri načrtovanju novih objektov je potrebno upoštevati vsa določila
odloka in omilitvene ukrepe ter upoštevati ukrepe iz okoljskega
poročila. |
|
(32)
Prostorskoizvedbeni pogoji glede varovanja zdravja |
|
Pri načrtovanju novih objektov in prostorskih ureditev je potrebno
zagotoviti pogoje glede varovanja zdravja ljudi: |
|
ob upoštevanju seizmoloških, hidroloških in drugih geotehničnih
značilnosti zemljišč, |
|
izpolnitev higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osončenjem,
varstvom pred hrupom in kvaliteto bivanja, |
|
neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam, |
|
izpolnitev svetlobno-tehničnih, požarnovarnostnih in drugih zahtev. |
|
(33)
Prostorski izvedbeni pogoji glede izvedbe
urejanja območja s prostorskimi akti |
|
Obravnavano območje se ureja z Občinskim
podrobnim prostorskim načrtom. |
|
|
|
(34)
6.3.9. PROGRAMSKA ZASNOVA ZA OBMOČJE
KAMPOLIN–TERASE |
|
|
|
(35)
Opis posegov: |
|
Predvidena je ureditev stanovanj različnih
tipov in smiselna zaokrožitev območja z ureditvijo novih prostorov
centralnih dejavnosti in skupnih javnih površin parka, otroškega igrišča
in garažne hiše, ki bi omogočala parkiranje vozil tudi okoliškim
prebivalcem. S to ureditvijo bi tako na tem mestu nastale nove skupne
javne površine širše prostorske celote. |
|
(36)
Lega območja |
|
Območje Kampolin-terase v Luciji se nahaja
znotraj strnjene stanovanjske gradnje in tako dopolnjuje obstoječo
urbanistično podoba naselja z vso pripadajočo že izgrajeno komunalno
infrastrukturo. Območje se nahaja severno od centra Lucije in je z
vzhodne in severne strani omejeno z lokalno cesto. |
|
Območje sprememb in dopolnitev območja
Kampolin-terase obsega parcele ali dele parcel št.: 5237/13, 5238/1,
5241/3, 5242/1, 5244/1, 5244/2, 5245/1, 5245/2, 5247/1, 5248/17,
5248/18, 5248/25, 5248/37, 5248/38, 5248/39, 5248/40, vse k.o. Portorož. |
|
(37)
Koncept oblikovanja: |
|
S
posegom se sanira degradirano urbano območje. Objekti se postavijo na
obodu parcele, da se izrabijo danosti konfiguracije. Znotraj oboda se
uredijo javne in zelene površine. Mirujoči promet je večinoma pod
nivojem terena. Stanovanja naj se praviloma orientirajo v notranji
zeleni krog. |
|
(38)
PROSTORSKO–IZVEDBENI POGOJI ZA OBMOČJE KAMPOLIN–TERASE |
|
(39)
Prostorskoizvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
Dopustne vrste gradenj na območju Kampolin-terase so: |
|
gradnja zahtevnih in manj zahtevnih objektov, |
|
gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov,
|
|
vzdrževanje objektov (redna, investicijska
in v javno korist), |
|
gradnja gospodarske javne infrastrukture
ter drugih omrežij in objektov v splošni rabi, |
|
dozidave, nadzidave, |
|
rekonstrukcije, |
|
odstranitve objektov, |
|
sprememba namembnosti objektov v skladu z
drugimi določili, |
|
ureditev odprtih zunanjih površin. |
|
(40)
Prostorsko–izvedbeni pogoji glede lege
objektov |
|
Odmiki objektov od parcelnih mej parcel,
namenjenih gradnji, morajo zagotavljati ustrezne svetlobno-tehnične,
požarnovarstvene in druge pogoje. |
|
(41)
Prostorskoizvedbeni pogoji glede velikosti |
|
Maksimalne višine objektov ne smejo
presegati treh etaž nad koto lokalnih cest na vzhodni in severni strani.
Število in velikost popolnoma vkopanih etaž, namenjenih mirujočemu
prometu, je neomejeno. |
|
Odmiki med objekti morajo zagotavljati
ustrezne svetlobno-tehnične, požarno–varstvene in druge pogoje, skladno
z veljavno zakonodajo. |
|
(42)
Prostorskoizvedbeni pogoji glede
oblikovanja |
|
Oblikovanje novih objektov pogojuje tip,
višina, velikost, zmogljivost in namembnost objektov. Objekti naj bodo
oblikovani sodobno glede na sodobne principe arhitekturnega oblikovanja
objektov in grajeni s sodobnimi materiali ob upoštevanju lokalnih
oblikovnih značilnostih. |
|
Celotno območje je potrebno kvalitetno
krajinsko urediti in zasaditi čim večje število dreves. |
|
Tlakovane površine naj se izvedejo le tam,
kjer je to nujno potrebno, sicer pa se zunanje ureditve izvedejo v
pretežni meri z rastlinami različnih tipov. |
|
(43)
Prostorskoizvedbeni pogoji in merila za
parcelacijo |
|
Parcela, namenjena gradnji, je zemljišče,
sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na
katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt (stavba ali
gradbeni inženirski objekt) in na katerem so urejene površine, ki
služijo ali bodo služile takšni stavbi ali gradbenoinženirskemu objektu. |
|
Gradnja objekta je možna, če je za objekt
zagotovljeno: |
|
-
dostop oz. prometna priključitev na javno
cesto, |
|
-
oskrba s pitno vodo, |
|
-
odvod in čiščenje komunalnih odpadnih vod, |
|
-
odvod padavinskih odpadnih vod, |
|
-
elektroenergetski priključek.
|
|
Pri določanju velikosti in oblike
gradbenih parcel je treba upoštevati zlasti: |
|
namen, velikost in zmogljivost načrtovanih
objektov, da se zagotovijo pogoji za normalno uporabo in vzdrževanje
objektov, |
|
tlorisno zasnovo, tipologijo pozidave in
predpisano stopnjo izkoriščenosti gradbene parcele, |
|
krajevno značilno parcelacijo, če je to
osnova za kakovostno morfologijo naselja, |
|
naravne in ustvarjene sestavine prostora,
|
|
možnost priključevanja na infrastrukturne
objekte in naprave, |
|
možnost zagotavljanja dostopa do parcel
namenjenih gradnjo, |
|
možnost zagotavljanja ustreznega števila
parkirnih mest, |
|
možnost zagotavljanja primerne oblike in
velikosti odprtih bivalnih površin, |
|
svetlobno-tehnične, požarnovarnostne in
druge zahteve, |
|
omejeno uporabo zemljišča v skladu z
drugimi predpisi. |
|
(44)
Prostorskiizvedbeni pogoji glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
|
Objekti se priključujejo na obstoječo
gospodarsko javno infrastrukturo, ki se ob načrtovanih spremembah le
dograjujejo in dopolnjujejo. |
|
Objekti morajo biti priključeni na
obstoječe ali novozgrajeno komunalno in energetsko infrastrukturo.
Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi,
ki urejajo to področje. |
|
Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati predpisane odmike načrtovanih
objektov od obstoječih in predvidenih cevovodov, komunikacijskih omrežij
in elektroenergetskih vodov, skladno s tehničnimi predpisi, ter
predvideti prestavitve ali spremembe obstoječe infrastrukture zaradi
novih objektov. V sklopu gradnje nove komunalne infrastrukture je
potrebno predvideti rekonstrukcijo obstoječe, ki ne ustreza zaradi
dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic
poškodb ali urbanističnih zahtev. |
|
Način oskrbe prebivalstva z zdravstveno ustrezno pitno vodo in varno
vodooskrbo, odvajanje odpadnih voda ter ravnanje z odpadki (zbiranje,
odstranjevanje) morajo biti zagotovljeni na način, ki ne ogroža zdravja
in ne obremenjuje okolja. |
|
Posege v varovalnih pasovih obstoječih in predvidene infrastrukture je
možno izvajati le v soglasju z upravljavcem. |
|
Trase komunalnih, energetskih in
telekomunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno
usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od
drugih naprav ali grajenih struktur. |
|
Gradnja komunalnih in energetskih naprav
mora potekati usklajeno. |
|
Obstoječe komunalne, energetske in
telekomunikacijske vode, ki se nahajajo na območju, je dopustno
zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati
zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob
upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju
z njihovimi upravljavci. |
|
Pristojna podjetja za upravljanje s
komunalnim omrežjem predpišejo pogoje izgradnje komunalnega priključka
za priključitev objektov na posamezne komunalne infrastrukture. |
|
Za posege v rezervate komunalne
infrastrukture je potrebno pridobiti soglasje upravljavca. |
|
(45)
Prostorskoizvedbeni pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrabnih potreb |
|
Pri načrtovanju novih objektov je potrebno
upoštevati vsa določila odloka in omilitvene ukrepe ter upoštevati
ukrepe iz okoljskega poročila. |
|
(46)
Prostorskoizvedbeni pogoji glede varovanja
zdravja |
|
Pri načrtovanju novih objektov in
prostorskih ureditev je potrebno zagotoviti pogoje glede varovanja
zdravja ljudi: |
|
ob upoštevanju seizmoloških, hidroloških in drugih geotehničnih
značilnosti zemljišč, |
|
izpolnitev higienskih in zdravstvenih
zahtev v zvezi z osončenjem, varstvom pred hrupom in kvaliteto bivanja,
|
|
neoviran dostop do objektov funkcionalno
oviranim osebam, |
|
izpolnitev svetlobno-tehničnih,
požarnovarnostnih in drugih zahtev. |
|
(47)
Prostorskoizvedbeni pogoji glede izvedbe
urejanja območja s prostorskimi akti |
|
Obravnavano območje se ureja z Občinskim
podrobnim prostorskim načrtom. |
|
V. DOPOLNITVE IN
SPREMEMBE KARTOGRAFSKEGA DELA PLANA |
|
8. člen |
|
(1)
Dopolni in spremeni se kartografski del
plana: |
|
(2)
Urbanistične
in krajinske zasnove TTN 1:5.000: |
|
(3)
Spremenijo se
prikazi na karti I. Zasnova rabe prostora in organizacija dejavnosti
na naslednjih listih |
|
Koper 31/41: |
|
-
območje
zelenih površin Razgled, se spremeni v območje za stanovanja, |
|
-
območje
centralnih površin na Fornačah se spremeni v nadomestne zelene površine. |
|
Koper 42: |
|
-
del območja
zelenih površin na Valeti, se spremeni v območje za centralne dejavnosti
(turizem, oskrbne in storitvene dejavnosti), |
|
-
območje
zelenih površin Kampolin–terase se spremeni v območje za stanovanja, |
|
-
območje
stanovanjskih površin v stanovanjski zazidavi Lucija se spremeni v
nadomestne zelene površine. |
|
|
|
(4)
Spremenijo se
prikazi na karti Naravna in kulturna dediščina na naslednjem
listu |
|
Koper 42: |
|
izbriše se območje ZP
1.7.7, |
|
doda se območje
varovanja stavbne dediščine SD 2.5.1 Portorož – predor na stari progi. |
|
VI. okoljevarstveni in drugi pogoji za izvedbo posegov v prostor |
|
9. člen |
|
(omilitveni
ukrepi iz okoljskega poročila) |
|
(podzemne vode) |
|
(1)
Dopolni in spremeni se besedilni del plana,
in sicer se v poglavju 5.4.1 Varovanje in izboljšanje kvalitete voda,
na koncu dodajo sledeči odstavki: |
|
(2)
Pri izvedbi plana je potrebno upoštevati
omilitvene ukrepe za območja Valeta, Razgled in Kampolin-terase za
podzemne vode, ki so navedeni v nadaljevanju. |
|
(3)
Omelitveni ukrepi so sledeči:
|
|
med gradnjo morajo biti prizadete čim manjše površine tal; gradnja naj
poteka na območjih, ki so opredeljena pred začetkom del, pri gradnji pa
se lahko uporabljajo le gradbeni in drugi materiali, na primer
hidroizolacijski materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin (na primer
organskih halogeniranih spojin); |
|
lokacije začasnih in trajnih deponij
izkopanega materiala morajo biti znane vnaprej, deponiranje pa se mora
izvajati skladno z določbami Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo
pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08) in Uredbe o
obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08);
|
|
začasne deponije izkopanega materiala se
ne smejo uporabiti za odlaganje drugih odpadnih materialov, vključno
odpadnih gradbenih materialov; |
|
na gradbišču je nujno ustrezno vzdrževanje
vozil in delovnih strojev, glede njihove neoporečnosti (iztekanje goriva);
|
|
pretakanje goriv oz. polnjenje strojev in
vozil naj se ne izvaja na območju plana; |
|
v
času obratovanja objektov je potrebno lovilce olj ustrezno vzdrževati in
ohranjati v funkcionalnem stanju; odpadek iz lovilca olj, ki je nevarni
odpadek, je potrebno oddajati pooblaščenemu zbiralcu odpadnih olj.
|
|
(4)
Za izvajanje ukrepov je zadolžen
investitor. Ukrepi so izvedljivi, ustrezni in imajo veliko verjetnost
uspešnosti. Dodatni ukrepi, ki bodo tudi bolj podrobno opredeljeni,
predvsem glede spremljanja uspešnosti, bodo opredeljeni v naslednjih
fazah pridobivanja projektne dokumentacije. |
|
10. člen |
|
(omilitveni
ukrepi iz okoljskega poročila) |
|
(površinske vode) |
|
(1)
Dopolni in spremeni se besedilni del plana,
in sicer se v poglavju 5.4.1 Varovanje in izboljšanje kvalitete voda na
koncu dodajo sledeči odstavki: |
|
(2)
Potencialnim vplivom z onesnaženjem
površinskih vod se da izogniti z upoštevanjem omilitvenih ukrepov, ki so
naslednji: |
|
odvod zalednih padavinskih voda mora biti
ustrezno urejen, preprečeni morajo biti erozijski procesi na
obravnavanem območju, |
|
projektna rešitev odvajanja in čiščenja
komunalnih in padavinskih voda mora biti usklajena z Uredbo o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo
(Uradni list RS, št. 47/2005 in 45/2007), |
|
k
projektni dokumentaciji se mora predložiti ocena nevarnosti plazenja
zalednega območja, |
|
preveriti je treba zaledno prispevno
površino hudourniške grape na lokaciji Kampolin in Valeta, ravno tako je
potrebno preveriti prevodnost obstoječega padavinskega kanalizacijskega
sistema glede na priključevanje novih prispevnih površin. V primeru, da
obstoječi padavinski sistem dodatnih vodnih količin ne bo prevajal, je
treba poiskati ustrezne rešitve, |
|
če je le možno, naj bodo padavinske odpadne vode s streh objektov
ponikane, |
|
pri projektiranju predlagamo, naj se
uporabijo principi moderne urbane odvodnje, ki zmanjšajo površinski
odtok in upočasnijo odtok padavinskih voda. Taki ukrepi so npr.
prepustnost utrjenih površin (uporaba tlakovcev oz. poroznega asfalta na
mestih kjer ni potreben lovilec olj), zelene strehe, ponikanje meteornih
vod, zasaditev dreves ipd., |
|
lovilci olj morajo biti v skladu s
standardom SIST EN 858-2; v času obratovanja objektov in povoznih
površin je potrebno lovilce olj ustrezno vzdrževati in ohranjati v
funkcionalnem stanju; odpadke iz lovilcev olj, ki je nevarni odpadek, je
potrebno oddajati pooblaščenemu zbiralcu odpadnih olj.
|
|
(3)
Usmeritve, naštete v (1) odstavku, bo
moral investitor upoštevati v fazi PGD. |
|
(4)
Poleg zgoraj navedenih ukrepov je potrebno
upoštevati še dodatne splošne omilitvene ukrepe, ki se nanašajo na čas
gradnje: |
|
na gradbišču je nujno ustrezno vzdrževanje
vozil in delovnih strojev glede njihove neoporečnosti (iztekanje goriva),
|
|
pri gradnji se lahko uporabljajo le
gradbeni in drugi materiali, na primer hidroizolacijski materiali, ki ne
vsebujejo nevarnih spojin (na primer organskih halogeniranih spojin),
|
|
odlaganje nevarnih odpadkov (odpadna embalaža nevarnih snovi, baterije
ipd.) na območju plana in v njegovem vplivnem območju je prepovedano,
|
|
predvsem na lokacijah Valeta in Kampolin je potrebno po odstranitvi
vegetacijskega pokrova na strmih brežinah poskrbeti za protierozijsko
zaščito, |
|
odvajanje padavinske odpadne vode z gradbišča mora odtekati
kontrolirano, z zajetim odtokom in preko nameščenega usedalnika. |
|
(5)
Za izvajanje ukrepov je zadolžen investitor. Ukrepi so izvedljivi,
ustrezni in imajo veliko verjetnost uspešnosti. Dodatni ukrepi, ki bodo
tudi bolj podrobno opredeljeni, predvsem v smislu spremljanja
uspešnosti, bodo opredeljeni v fazi PGD. |
|
11. člen |
|
(omilitveni ukrepi iz okoljskega poročila) |
|
(zrak in podnebne
spremembe) |
|
(1)
Dopolni in spremeni se besedilni del plana, in sicer se v poglavju
5.4.2 Varovanje kvalitete zraka na koncu dodajo sledeči odstavki: |
|
(2)
Omilitveni ukrepi za območja Valeta,
Razgled in Kampolin-terase: Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna
tlorisna površina presega 1000 m2, je treba izdelati študijo
izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, pri kateri se
upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost
alternativnih sistemov za oskrbo z energijo (decentralizirani sistemi na
podlagi obnovljivih virov energije, soproizvodnja, daljinsko ali
skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, toplotne črpalke).
|
|
(3)
Za smotrno rabo energije je potrebno z
orientacijo objektov in ustreznimi odmiki med njimi omogočati ustrezno
celoletno osončenje in zagotavljati zmanjševanje potreb po ogrevanju in
umetnem hlajenju. |
|
(4)
Omilitveni ukrepi ki se nanašajo na
podnebne spremembe in zmanjšanje porabe energije, so:
|
|
preprečevanje nekontroliranega raznosa
gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi; ukrep
zahteva ustrezno nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo
z gradbišč ali deponij na javne prometne površine, prekrivanje sipkih
tovorov; |
|
preprečevanje prašenja z objektov, kjer
bodo potekala dela, prometnih in manipulativnih površin, deponij
materiala; ukrep zahteva vlaženje ali prekrivanje teh materialov ob
suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in manipulativnih površin,
iz katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno čiščenje
prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin;
|
|
gradnja krožišča pri Valeti na državni cesti v času, ko je pričakovan
manjši promet – izven turistične sezone; |
|
pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji,
delovnih napravah in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo
tehnično brezhibne gradbene mehanizacije, delovnih naprav in
transportnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje; |
|
v
primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za
daljši čas je potrebno ugasniti motor. |
|
(5)
Omilitveni ukrepi se nanašajo na fazo gradnje objektov in tudi med
obratovanjem. Ukrepe je potrebno izvajati na celotnem območju urejanja s
posebno pozornostjo na delih, ki se bivalnim območjem najbolj približajo
in kjer se izvajajo najbolj intenzivna zemeljska dela. Omilitveni ukrepi
so naslednji: |
|
Za ukrepe sta odgovorna investitor in izvajalec gradbenih del. Ukrepi so
izvedljivi, z veliko mero uspešnosti, |
|
za smotrno rabo energije je potrebno z ustrezno zasnovo stavbnega
volumna, z izborom gradiva in toplotno zaščito stavb zagotavljati čim
manjše izgube toplotne energije, |
|
za smotrno rabo energije je potrebno z
uporabo lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije zmanjševati
izgube energije pri prenosu in distribuciji, |
|
za smotrno rabo energije se predlaga
gradnja skupnih energetsko varčnih ogrevalnih sistemov in prednostno
uporabo obnovljivih virov energije, |
|
spodbujata se namestitev zbiralnikov
sončne energije za pridobivanje električne energije in ogrevanje
sanitarne vode ter izraba padavinske vode v sanitarne namene.
|
|
(6)
Za izvedbo ukrepov sta odgovorna
investitor in izvajalec del v času priprave projektne dokumentacije in v
času gradnje. Ukrepi so izvedljivi in imajo veliko mero uspešnosti.
|
|
12. člen |
|
(omilitveni
ukrepi iz okoljskega poročila) |
|
(hrup) |
|
(1)
Dopolni in spremeni se besedilni del plana,
in sicer se v poglavju 5.4.4 Varstvo pred hrupom na koncu dodajo
sledeči odstavki: |
|
(2)
Omilitveni ukrepi za območja Valeta,
Razgled in Kampolin-terase: Med gradnjo je potrebno upoštevati naslednje
omilitvene ukrepe: |
|
upoštevanje časovnih omejitev gradnje;
hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj
in 19. uro zvečer; |
|
gradbena sezona naj bo omejena na čas izven poletne sezone, to je
oktober–junij; |
|
uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelane v skladu z
emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji
hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Uradni list RS, št. 106/02)
(smernice 84/534/EEC); |
|
lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča
morajo biti izbrane tako, da obremenitev s hrupom zaradi gradnje
objektov in zaradi transporta materiala ne bo presegala mejnih vrednosti
za vir hrupa pri bližnjih objektih; |
|
na mestih med hrupno mehanizacije na
gradbišču in bližnjimi stanovanjskimi objekti je potrebno postaviti
začasne protihrupne ograje. |
|
(3)
Med obratovanjem je potrebno na lokaciji Valeta upoštevati naslednje
omilitvene ukrepe: |
|
zagotoviti ustrezno protihrupno zaščito
novozgrajenih stanovanj pred hrupom z državnih cest, |
|
zagotovi, da garažna hiša ne bo imela
odprtin in drugih virov hrupa, usmerjenih proti stanovanjskim objektom
na Senčni poti. |
|
(4)
Upravljavec oziroma investitor mora pri
pridobitvi dovoljenja za poseg v prostor zagotoviti, da obremenitev s
hrupom zaradi posega med gradnjo ne bo čezmerna, kar pomeni, da hrup
gradbišča ne sme presegati mejnih vrednosti za vir hrupa. Če zaprosi za
dovoljenje za začasno ali občasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom v
skladu s 94. členom ZVO-1, ki ga izda Ministrstvo za okolje s soglasjem
Občine Piran, v času gradnje namesto mejnih ravni za vir hrupa veljajo
kritične ravni. Za ukrep sta odgovorna investitor in izvajalec gradbenih
del. Ukrepi so izvedljivi z veliko mero uspešnosti. |
|
13. člen |
|
(omilitveni
ukrepi iz okoljskega poročila) |
|
(gozd) |
|
(1)
Dopolni in spremeni se besedilni del plana,
in sicer se v poglavju 5.4.5 Varovanje in izboljšanje zemljišč na koncu
dodajo sledeči odstavki: |
|
(2)
Omilitveni ukrepi za območja Valeta,
Razgled in Kampolin-terase: Pri izvedbi plana je potrebno upoštevati
omilitvene ukrepe za varovanje gozda, ki so navedeni v nadaljevanju.
Omilitveni ukrepi morajo nadomestiti obstoječe funkcije gozda. Vse
ukrepe, povezane s sečnjo in spravilom drevja, je potrebno opraviti v
skladu s Pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki. |
|
(3)
Omelitveni ukrepi so sledeči:
|
|
izvedba plana mora po odstranitvi gozda
ohranjati varovalne funkcije obstoječega gozda – to je predvsem skrbeti
za stabilnost brežin in varen odtok padavinske vode, |
|
na območju Valete v čim večji možni meri
ohraniti posamezna drevesa v parku ob križišču, |
|
v
krajinski ureditvi plana predvideti v čim večji možni meri zasaditev z
lokalno značilnimi drevesnimi in grmovnimi vrstami, npr. pinije, cedre,
ciprese, platane, |
|
posebno pozornost je potrebno nameniti
ustvarjanju novega gozdnega roba na območju Valete; zaradi nagiba
pobočij in erozijskih procesov morajo biti drevesa v izpostavljeni
liniji zdrava oz. stabilna (ni dovoljeno puščati na pol podrtih ali
obviselih dreves), |
|
poškodbe na podmladku in drevju je
potrebno po sečnji takoj sanirati, |
|
upoštevati je potrebno smernice ZRSVN.
|
|
(4)
Za izvedbo ukrepov sta odgovorna
investitor in izvajalec del, v času priprave projektne dokumentacije in
v času gradnje. Ukrepi so izvedljivi in imajo veliko mero uspešnosti.
|
|
14. člen |
|
(omilitveni
ukrepi iz okoljskega poročila) |
|
(kulturna dediščina
in krajina) |
|
(1)
Dopolni in spremeni se besedilni del plana,
in sicer se v poglavju 5.3 Zasnova varstva kulturne dediščine na koncu
poglavja doda poglavje 5.3.3 Omilitveni ukrepi za območja Valeta,
Razgled in Kampolin-terase s sledečimi odstavki: |
|
(2)
Splošni omilitveni ukrepi (ne veljajo za
območje Kampolin–terase): |
|
zunanje tlakovane površine (»betonirane«
površine ob objektih) naj bodo minimalnega obsega, |
|
poudarek naj bo na hortikulturno urejenih (zelenih) površinah. Obstoječa
večja drevesa je potrebno ohraniti ter območje hortikulturno urediti z
zasaditvijo avtohtonih rastlinskih vrst ter lokalno značilnimi
drevesnimi in grmovnimi vrstami, |
|
po poseku gozda, med gradnjo, je potrebno pred erozijo zaščititi brežine
in s tem enoto kulturne dediščine Predor na stari progi na območju OPPN
Valeta, |
|
povezavo s Parenzano v bližini KD Predor na stari progi je potrebno
izvesti v tlakovani izvedbi, |
|
med gradnjo je potrebno z dostopnimi potmi, začasnimi deponijami,
obračališči ipd. čim manj posegati izven območja gradnje, |
|
po končani gradnji je potrebno območje
plana ustrezno sanirati (pospraviti gradbišče, odstraniti odpadke ipd.)
ter zasaditi v skladu s krajinskim načrtom; glede na erozijsko
ranljivost območja Valeta in Kampolin opozarjamo na to, da mora biti
zasaditev izvedena takoj po zaključku del, lahko tudi fazno, po
zaključku gradnje posameznih objektov ipd., |
|
v
zvezi z Drevoredom pinij je potrebno upoštevati ukrepe, ki se nahajajo v
poglavju narava. |
|
(3)
Omilitvene ukrepi za območje Valete: |
|
Gradnja garažne hiše mora biti načrtovana
in izvedena tako, da ne ogroža obstoječega predora, kar pomeni, da se
izkopi zemljine ob predoru izvajajo brez razstreljevanja kamnitih
skladov. Možna je uporaba kemičnih razstreliv. Med zemeljskimi deli
odkriti podzemni vodni tokovi morajo biti preusmerjeni od oboda predora
in portala predora. |
|
Odvajanje padavinskih odpadnih vod območja
Valeta mora biti izvedeno tako, da ni možno pronicanje v predor.
Padavinske odpadne vode z utrjenih površin se odvajajo z meteorno
kanalizacijo. Odvajanje padavinskih odpadnih vod s streh objektov (t.i.
čistih padavinskih odpadnih vod) se izvede s ponikanjem izven območja
nad predorom ali z odvajanjem z meteorno kanalizacijo. |
|
Ne sme se posegati v površine nad predorom, razen za gradnjo prometne in
javne infirastrukture. |
|
Pred začetkom zemeljskih del mora biti predor pregledan in mora biti
dokumentirano obstoječe stanje predora. Stroške pregleda in
dokumentiranja predora nosi investitor. |
|
Med zemeljskimi deli, gradnjo in do pridobitve uporabnega dovoljenja za
stavbo mora biti izvajan monitoring predora zaradi ugotavljanja vpliva
gradnje na predor. |
|
Vse stroške škode na predoru in dokumentacije za odpravo škode na
predoru, ki bo nastala zaradi gradnje garažne hiše in apartmajev, nosi
investitor. |
|
Poškodbe predora zaradi gradnje morajo biti odpravljene v šestih mesecih
od njihovih ugotovitev. |
|
(4)
Omilitveni ukrepi za območje Razgled: |
|
V
času izdelave OPPN je za območje Razgled potrebno presoditi vizualni
vpliv plana na območje kulturnega spomenika Piran – mestno jedro (EŠD
513) ter takrat po potrebi določiti omilitvene ukrepe. |
|
(5)
Omilitveni ukrep za arheološko kulturno dediščino izven območij
registriranih arheoloških najdišč: |
|
V
skladu z ZVKD-1 (80. člen) se na območjih prostorskih aktov, ki so
podlaga za posege v prostor in za katere predhodne arheološke raziskave
niso bile opravljene v postopku priprave prostorskega akta, po
uveljavitvi teh aktov po potrebi opravijo predhodne arheološke raziskave
v skladu z načrtom zavoda. Pripravljavec plana oz. investitor ima
možnost, da se obrne na pristojno strokovno javno službo in dogovori o
možnostih izvedbe predhodnih arheoloških raziskav na tistih območjih, ki
še niso bila (arheološko) pregledana. |
|
(6)
Drugi omilitveni ukrepi: |
|
upošteva se druge kakovostne starejše
grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi
materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena, |
|
upošteva se drugo značilno naselbinsko,
krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo, |
|
pospešuje se dejavnosti, ki pripomorejo k
ohranitvi vrednot antropogenega okolja, ter omejevati ali preprečevati
tiste, ki jih načenjajo, |
|
usmerja se izvajanje dejavnosti tako, da
se ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture, ter s tem
vzpostavljajo prostorske in časovne kontinuitete. |
|
(7)
Za izvedbo ukrepov sta odgovorna investitor in izvajalec del v času
priprave projektne dokumentacije in v času gradnje. Ukrepi so izvedljivi
in imajo veliko mero uspešnosti. |
|
15. člen |
|
(omilitveni ukrepi iz okoljskega poročila) |
|
(varstvo narave) |
|
(1)
Dopolni in spremeni se besedilni del plana, in sicer se v poglavju 5.2
Zasnova varstva in ohranjanja naravne na koncu poglavja doda poglavje
5.2.3 Omilitveni ukrepi za območja Valeta, Razgled in Kampolin–terase s
sledečimi odstavki: |
|
(2)
Potrebno je upoštevati smernice ZRSVN – OE Piran, ki so navedene v
poglavju III: Okoljska izhodišča. |
|
(3)
Omilitveni ukrepi, ki se nanašajo na območje NV drevored pinij (vključno
z rastiščem) na lokaciji Valeta: |
|
Obstoječa tri drevesa pinij na območju drevoreda naj se ohranijo.
|
|
V
drevoredu pinij se predvidi dosaditev s pinijami na odsekih, kjer je to
tehnično izvedljivo in prostorsko smiselno. |
|
Posegi naj se načrtujejo in izvajajo tako, da se ne posega v rastišče
dreves (projekcija krošnje na tla povečana za dva metra). |
|
Na območje drevoreda, vključno z rastiščem, se ne posega (niti začasno),
razen če gre za izboljšanje rastiščnih razmer drevoreda (odstranitev
asfalta ipd.) ali za vzdrževalna dela (obrezovanje krošenj ipd.).
|
|
Vsi objekti se od drevoreda načrtujejo v
takem odmiku od drevoreda, da se ne spremenijo rastiščne razmere (tudi
osončenost rastišča) ter vidna podoba naravne vrednote.
|
|
Talnih ali zračnih, električnih in drugih
vodov se ne načrtuje na območju rastišča dreves. |
|
Na rastišču dreves ali tik ob drevoredu se ne načrtuje dodatne zasaditve,
tako da ostane vidna podoba drevoreda nespremenjena. |
|
Za posege na območju dreves ali v njihovi
okolici se izdela načrt za zaščito dreves, ki naj bo sestavni del načrta
krajinske arhitekture. Zaščita se predvidi in izvede pred začetkom
izvajanja del ter vzpostavi pod nadzorom naravovarstvene službe.
|
|
Upoštevajo se podrobnejše usmeritve za
drevesne in oblikovane naravne vrednote iz Uredbe o zvrsteh naravnih
vrednot (Uradni list RS, At. 52/02, 67/03), |
|
(4)
Splošni omilitveni ukrepi:
|
|
Med gradnjo naj se ohranja čim več obstoječe vegetacije, predvsem
avtohtonih drevesnih vrst ter vegetacije na brežinah. |
|
Ohranjajo se večja drevesa, skupine dreves in linijske vegetacijske
strukture. |
|
Odpadni gradbeni material in zemljino ter druge odpadke naj investitor
oz. izvajalec del odpelje na za to urejeno deponijo. |
|
Za zasaditev naj se predvidijo rastlinske vrste, značilne za slovenski
obalni prostor in submediteransko okolje, npr. pinije, cedre, ciprese,
platane, koprivovci, oleandri, brnistra. |
|
Pri načrtovanju posegov in zasaditve naj
se predvidi odstranitev tujerodnih invazivnih vrst, kot je npr. veliki
pajesen (Ailanthus altissima), ki je močno razraščen na območju Valete.
Drevesa te rastlinske vrste naj se odstrani tudi zato, ker izločajo
strup, ki onemogoča rast drugim rastlinam v okolici. Povsod naj se v čim
večji meri odstranijo tudi drevesa robinije (Robinia pesudacacia), ki je
ravno tako invazivna. |
|
(5)
Za izvedbo vseh omilitvenih ukrepov je
zadolžen investitor. Spremljanje stanja naravne vrednote naj izvaja
Zavod RS za varstvo narave. V času gradnje naj izvaja reden nadzor
upoštevanja predlaganih omilitvenih ukrepov investitor ter ZRSVN. Ukrepi
so izvedljivi. |
|
16. člen |
|
(omilitveni
ukrepi iz okoljskega poročila) |
|
(svetlobno
onesnaževanje) |
|
(1)
Dopolni in spremeni se besedilni del plana,
in sicer se v poglavju 5.4 Zasnova varstva in izboljšanja okolja na
koncu poglavja doda poglavje 5.4.6 Omilitveni ukrepi za zmanjšanje
svetlobnega onesnaževanja s sledečim besedilom: |
|
(2)
Omilitveni ukrepi za območja Valeta, Razgled in Kampolin-terase, ki se
nanašajo na svetlobno onesnaževanje, so: |
|
V
skladu s 15. členom Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja so nepokrite površine gradbišč lahko osvetljene s svetilkami, ki
ne izpolnjujejo zahtev iz 4. člena te uredbe (ta pogoj je delež
svetlobnega toka navzgor je 0 %), vendar morajo biti 30 minut po
prenehanju gradbenih del osvetljene samo še svetilkami, ki te zahteve
izpolnjujejo. |
|
Za razsvetljavo med obratovanjem se sme uporabiti le svetilke, katerih
delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %. |
|
Pri načrtovanju in gradnji razsvetljave je
treba izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki
zagotavljajo, da svetilke, vgrajene v razsvetljavo, ne povzročajo
preseganja mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja. |
|
Upravljavec razsvetljave mora zagotoviti,
da je v dnevnem času od jutra do večera razsvetljava ugasnjena, razen v
zelo slabih vremenskih razmerah (npr. v gosti megli, močnem dežju ali
sneženju). |
|
Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov
kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so
usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
|
|
17. člen |
|
(omilitveni
ukrepi iz okoljskega poročila) |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1)
Dopolni in spremeni se besedilni del plana,
in sicer se v poglavju 5.4.3 Ravnanje z odpadki na koncu poglavja dodata
sledeča odstavka: |
|
(2)
Omilitveni ukrepi za območja Valeta,
Razgled in Kampolin–terase, ki se nanašajo na ravnanje z odpadki, so:
|
|
Gozdarski odpadki morajo biti odstranjeni
v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 92/2000) in
Pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in
zlaganju lesnih gozdnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94), kot je
navedeno v poglavju omilitveni ukrepi v segmentu gozd.
|
|
Izvajalec del mora ravnati z odpadki, ki bodo nastali med gradnjo, v
skladu z določili Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri
gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08), ki določa obvezna ravnanja
z odpadki, ki nastanejo zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije,
obnove ali odstranitve objekta, Uredbe o ravnanju z odpadki, Uradni list
RS, št. 34/2008 oz. izdelanega Načrta gospodarjenja z gradbenimi odpadki
(Lozej, d.o.o., 2009). |
|
Investitor mora odpadke, ki so namenjeni za predelavo ali
odstranjevanje, skladiščiti ločeno po vrstah odpadkov tako, da so
izpolnjene zahteve za predvideni način predelave ali odstranjevanja.
|
|
Investitor mora zagotoviti, da se gradbeni odpadki začasno skladiščijo
na gradbišču ločeno med seboj tako, da ne onesnažujejo okolja in je
omogočen dostop za njihov prevzem. |
|
Če gradbenih odpadkov ni mogoče začasno
skladiščiti na gradbišču ali na območju objekta, v katerem se izvajajo
gradbena dela, mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del
odlagajo gradbene odpadke neposredno po nastanku v zabojnike, ki so
nameščeni na gradbišču, ali ob gradbišču, ali ob objektu, kjer se
izvajajo gradbena dela, in so prirejeni za odvoz gradbenih odpadkov brez
prekladanja. |
|
Investitor lahko začasno skladišči
gradbene odpadke na gradbišču največ do konca gradbenih del, vendar ne
več kakor eno leto. Začasno skladiščenje gradbenih odpadkov lahko
investitor zagotovi tudi na drugem gradbišču, kjer je kot investitor
odgovoren za ravnanje z gradbenimi odpadki, ali na drugem kraju,
urejenem za začasno skladiščenje gradbenih odpadkov. |
|
Investitor mora zagotoviti, da so odpadki,
ki jih bodo prevažali ali skladiščili, pakirani tako, da ne povzročajo
škodljivih vplivov na okolje ali zdravje ljudi. Nevarni odpadki, ki jih
bodo prevažali ali skladiščili, morajo biti označeni skladno s predpisi,
ki urejajo označevanje nevarnih snovi, ter v skladu s predpisi, ki
urejajo prevoz nevarnega blaga. |
|
Investitor mora za nastale odpadke
zagotoviti obdelavo tako, da jih odda osebi, ki je vpisana v evidenco
oseb, ki ravnajo z odpadki. |
|
(3)
Viški materiala bodo odloženi na urejeni
deponiji: Zbirni center za gradbene odpadke in za izvedbo postopka
njihove predelave Mali Medvejk v občini Sežana. |
|
18. člen |
|
(obveza
za zaščito pred vplivi hitre ceste Jagodje-Lucija) |
|
(1)
Dopolni in spremeni se besedilni del plana,
in sicer se v poglavju 3.2 Zasnova prometne infrastrukture in zvez na
koncu poglavja doda sledeče besedilo: |
|
(2)
Obveza za zaščito pred vplivi hitre ceste
Jagodje-Lucija |
|
(3)
Območje Valete se nahaja na vplivnem
območju hitre ceste Jagodje-Lucija. |
|
(4)
Upravljavec hitre ceste ne bo zagotavljal
dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja, ki so
predmet te spremembe, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi
vplivi, ki bodo posledice obratovanja hitre ceste. |
|
(5)
Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih
poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je
obveznost investitorja novih posegov. |
|
19. člen |
|
(obveza
za zaščito letališča Portorož) |
|
(1)
Dopolni in spremeni se besedilni del plana,
in sicer se v poglavju 3.2.3 Zasnova javnih letališč na koncu poglavja
doda poglavje 3.2.3.1 Obveza za zaščito letališča Portorož s sledečimi
odstavki: |
|
(2)
Del območja spremembe se nahaja na vplivnem območju letališča Portorož
pripravo in oblikovanje planskih in izvedbenih aktov države in lokalnih
skupnosti. |
|
(3)
Pri načrtovanju posega v prostor je
potrebno v skladu z ICAO referenčno kodo letališča upoštevati
vzletnopriletne in druge omejitve ravnine posameznega letališča, kot so
opisane v Zakonu o letalstvu (Uradni list RS, št. 13/06, 33/09; v
nadaljevanju Zlet), Pravilniku o letališčih (Uradni list .RS, št.
42/2008) in Prilogi 14 k Čikaški konvenciji. |
|
(4)
Med ovire v coni letališča štejejo objekti, instalacije, naprave, drevje
in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za ceste,
kanale in podobno. |
|
(5)
Zunaj cone letališča štejejo za ovire:
|
|
v
krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča objekti,
inštalacije in naprave, ki so višje od 100 metrov ali višje kot 30
metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od
referenčne točke letališča; |
|
objekti, instalacije in naprave, ki se
nahajajo izven kroga iz prejšnje točke in so višji od 30 metrov in ki
stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz
okoliške pokrajine za več kot 100 metrov; |
|
vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od
tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad
dolinami in soseskami po dolžini več kot 75 metrov. |
|
(6)
Preko območja načrtovane prostorske ureditve potekajo tudi zračne poti,
pod katerimi za ovire štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki
so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo
znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog,
visokonapetostnih vodov in podobno. |
|
(7)
Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju
objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega
prometa, je potrebno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet k
lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno
označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
|
|
(8)
Letala, ki pristajajo ali vzletajo na
letališču Portorož, so vir hrupa, zato na tem območju ni dovoljeno
umeščanje dejavnosti, ki bi jih lahko hrup letal ogrožal, oz. morajo
biti izvedeni vsi potrebni ukrepi, da ravni hrupov ne presegajo zakonsko
predpisanih mejnih vrednosti. |
|
20. člen |
|
(obveza
pri izvedbi javnega vodovodnega omrežja) |
|
(1)
Dopolni in spremeni se besedilni del plana,
in sicer se v poglavju 3.3.2 Zasnova oskrbe z vodo na koncu poglavja
dodajo sledeči odstavki: |
|
(2)
Za območje Valeta – zgraditi napajalni
vodovod iz nodularne litine po predvideni priključni cesti za Piran z
navezavo na Je DN 250, ki se napaja iz vodohrana RZ Valeta III., 1180
m3, na koti 124,50 mn.m. tlak na objektih, ki bodo pod koto pribl. 65
mn.m., bo višji do maks. dovoljenega 6 bar. |
|
(3)
Za območje Razgled – premestiti obstoječi
AC DN 200 izven območja predvidene zazidave ter zgraditi sekundarno
vodovodno omrežje po predvidenih javnih cestah za potrebe priključevanja
objektov. Vodno oskrbo je možno zagotoviti iz vodohrana RZ Valeta III.,
1180 na koti 124.50 mn.m. |
|
(4)
Za območje Kampolin – premestiti obstoječi
AC DN 200 izven območja predvidene zazidave ter zgraditi sekundarno
vodovodno omrežje po predvidenih javnih cestah za potrebe priključevanja
objektov. Vodno oskrbo je možno zagotoviti iz vodohrana RZ Lucan 500
m3, preko redukcijskega ventila na koti 60,70 mn.m. z izhodnim tlakom 5
bar. oz. preko vodohrana RZ Vinjole 2000 m3, na koti 69,15 mn.m.
|
|
21. člen |
|
(obveza
pri izvedbi oskrbe z energijo s plinom) |
|
(1)
Dopolni in spremeni se besedilni del plana,
in sicer se v poglavju 3.4.2 Zasnova oskrbe s plinom na koncu poglavja
doda sledeči odstavek: |
|
(2)
Pri izvedbi posegov v prostor na območjih
Razgled, Valeta in Kampolin-terase je potrebno upoštevati izgradnjo
predvidene plinovodne inštalacije skladno s podanimi smernicami
Ogrevanje Piran, d.o.o. |
|
22. člen |
|
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom) |
|
(1)
Požarno varnost je potrebno zagotoviti v
skladu z veljavnimi predpisi. Predvideti je potrebno ojačitev prve
plošče objekta nad kletjo oziroma gradnjo zaklonišč, če jo narava
objekta oziroma dejavnosti zahteva. |
|
(2)
Predvidena pozidava mora zagotavljati
pogoje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne
površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za
gašenje. Zagotovljeni morajo biti potrebni odmiki med objekti in
parcelnimi mejami (minimalno 5 m) oziroma ustrezna protipožarna ločitev
objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja
ob požaru. |
|
(3)
Za preprečevanje nastanka požara je
pomembno, da se odstranijo ali pa vsaj zmanjšajo na najmanjšo možno mero
vsi vzroki za požar in se usposobi lastnike in najemnike za preventivno
delovanje pred požarom in varno evakuacijo iz objekta: |
|
-
za posamezni objekt oziroma za celoto mora
biti pripravljen požarni red in usklajen z intervencijskimi enotami, |
|
-
za posamezni objekt oziroma za celoto mora
biti zagotovljeno redno vzdrževanje in kontrola požarnovarnostnih naprav
in opreme. Za potrebe hidrantnega omrežja mora biti zagotovljena stalna
kontrola nad delovanjem kot tudi vzdrževanje le–tega. |
|
(4)
Celotno ureditveno območje se opremi s
hidrantnim omrežjem, ki bo zagotavljalo zadostno oskrbo z vodo za
gašenje. Sistem hidrantnega omrežja mora biti izveden skladno s predpisi
in na način, da bo zagotovljena tudi izmenjava vode. |
|
(5)
Na dovoznih intervencijskih poteh je potrebno urediti postavitvena mesta
za gasilska vozila. Ureditev dovozov, dostopov in delovnih površin je
potrebno urediti v skladu s standardom DIN 14090. |
|
(6)
Javno cestno omrežje služi tudi
intervencijskim potem. Intervencijske poti bodo istočasno namenjene za
umik ljudi in premoženja. |
|
(7)
Za posamezne objekte je potrebno
zagotoviti zadostno nosilnost konstrukcij za določen čas v primeru
požara. |
|
(8)
Investitorji objektov, za katere je
skladno s predpisi pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev
gradbenega dovoljenja obvezna izdelava študije požarne varnosti, morajo
pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti požarno
soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.
|
|
(9)
Pri izdelavi projektne dokumentacije in
gradnji je potrebno upoštevati tudi veljavno zakonodajo in predpise v
zvezi z naravnimi omejitvami (erozivnost ter plazovitost terena) in
potresno ogroženostjo ter v projektni dokumentaciji temu primerno
prilagoditi tehnične rešitve gradnje. |
|
(10)Z
načrtovanjem sistemov oskrbe z vodo naj se zmanjšuje ranljivost sistemov
ob naravnih in drugih nesrečah ter okrepiti sposobnost oskrbe v izrednih
razmerah, zlasti s pitno vodo in z vodo za gašenje. |
|
(11)Pri
načrtovanju sistemov oskrbe z vodo se v čim večji možni meri kot vir
tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju,
uporabi manj kakovostne vodne vire. |
|
23. člen |
|
(varstvo
pred poplavami ter pred erozijo) |
|
(1)
Pri načrtovanju posegov na obravnavnih
območij je potrebno brez večjih prostorskih posegov zagotoviti ustrezno
oskrbo s pitno vodo in ustrezno varstvo pred škodljivim delovanjem voda. |
|
(2)
Pri umeščanju prostorskih ureditev na
obravnavanih območjih v zvezi z urejanjem voda je le te potrebno urejati
na način, da se vodotoki praviloma prepustijo naravnim procesom, na
ogroženih območjih pa urejanje voda izvajati z ustreznimi tehničnimi
ukrepi glede na stopnjo nevarnosti. |
|
(3)
Pri načrtovanju prostorskih ureditev na
območjih vodnih zemljišč je potrebno upoštevati: |
|
-
Da se rekonstrukcije obstoječih objektov
izvedejo le pod pogojem, da se razmere glede stanja voda in varstva pred
škodljivim delovanjem voda izboljšujejo, |
|
-
Načrtovano in obstoječo rabo voda ter
varstvena območja po zakonu o vodah, |
|
-
Da se ohranijo značilnosti vodnih zemljišč
kot biotopa in pomembne vidne sestavine
prostora ter s tem
prispeva h krepitvi prepoznavnosti krajine. |
|
24. člen |
|
(obveza
za izdelavo Občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
(1)
Dopolni in spremeni se besedilni del plana,
in sicer tako, da se doda v poglavje 8.3 Območja urejanja s PIA,
podpoglavje 8.3.1 Območja obvezne izdelave Občinskega podrobnega
prostorskega načrta (OPPN), ki se glasi: |
|
(2)
Območja Valeta, Razgled in Kampolin–terase
se morajo urejati z Občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN). |
|
VII. nadzor |
|
25. člen |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat RS za okolje in
prostor – Območna enota Koper. |
|
VIII. prehodne in končne določbe |
|
26. člen |
|
Spremembe in dopolnitve plana so stalno na
vpogled pri pristojnem organu Občine Piran. |
|
27. člen |
|
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic. |
|
Številka: 3505–8/2009
|
|
Piran, 7. 9. 2010 |
|
Župan Občine Piran |
|
Tomaž Gantar |