Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 1

Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1; Uradni list RS, št. 41/2004, s spremembami), 3., 7., 32., 33. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 32/1993, s spremembami), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS; Uradni list RS, št. 72/1993, s spremembami), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/2015, s spremembami), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, s spremembami), Uredbe o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/2014, s spremembami), 3. člena Zakona o prekrških (ZP-1; Uradni list RS, št. 7/2003, s spremembami) ter 16. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo 4/2006, 24/2010), je Občinski svet Občine Brda na 20. redni seji dne 20. 12. 2016 sprejel

 

ODLOK

O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI BRDA

 

I.              Splošne določbe

 

1. člen

(javna služba)

Ta odlok ureja način, predmet in pogoje opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Brda (v nadaljevanju tudi: Občina).

 

2. člen

(vsebina odloka)

(1) S tem odlokom se določa:

I.              Splošne določbe;

II.             Organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe in javna pooblastila izvajalca javne službe;

III.            Vrste in obseg storitev javne službe:

A.            zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,

B.            obdelava mešanih komunalnih odpadkov,

C.            odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov;

IV.     Pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe;

V.      Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe;

VI.     Vire financiranja javne službe in cene storitev javne službe;

VII.    Vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe;

VIII.   Nadzor nad izvajanjem javne službe;

IX.     Kazenske določbe;

X.      Prehodne in končne določbe.

(2) Določila odloka so obvezna za:

·       vse povzročitelje odpadkov oziroma uporabnike javne službe,

·       za izvajalce javne službe in

·       vse udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki.

(3) Vrste odpadkov, ki niso predmet javnih služb iz tega odloka so:

·       nevarni odpadki, ki nastajajo izven gospodinjstev, v industriji in obrti,

·       greznične gošče,

·       živalski odpadki, ki se predelujejo v kafileriji,

·       gradbeni odpadki in ruševine objektov, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest,

·       odpadna ne komunalna embalaža, ki je ločeno zbrana embalaža, ki pa ni komunalni odpadek,

·       ostali odpadki, ki so v klasifikacijskem seznamu odpadkov opredeljeni kot ne komunalni odpadki, razen manjših količin gradbenih odpadkov iz gospodinjstev.

 

3. člen

(cilji javne službe)

Cilji javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:

1.            preprečevanje nastajanja in spodbujanje zmanjševanja količine odpadkov, ki se obdelujejo in odstranjujejo,

2.            uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«,

3.            preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov,

4.            zagotoviti učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka,

5.            vzpostaviti nadzor nad pravilnim ločevanjem odpadkov,

6.            vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo in recikliranje,

7.            izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,

8.            izločanje biološko razgradljivih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi (kompostiranje),

9.            zagotoviti obdelavo komunalnih odpadkov, preden se jih odstrani,

10.          urejeno deponiranje ostankov predelave komunalnih odpadkov,

11.          racionalizacija stroškov ravnanja z odpadki,

12.          izboljšati dostop do storitev javnih služb,

13.          izobraževanje javnosti o ravnanju z odpadki,

14.          postopen prehod k družbi brez odpadkov.

 

4. člen

(uporaba predpisov)

Vsa vprašanja v zvezi z izvajanjem javnih služb iz prvega člena tega odloka, ki niso neposredno urejena s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi veljavnih državnih predpisov.

 

5. člen

(uporabljeni izrazi v odloku)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1.      Komunalni odpadki so odpadki, ki nastajajo na območju Občine Brda, kot odpadki iz gospodinjstev in kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnostih ter odpadki, ki nastajajo na površinah in v objektih v javni rabi (v nadaljevanju: odpadki). Odpadek je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 s klasifikacijskega seznama odpadkov Uredbe o odpadkih (v nadaljevanju: klasifikacijski seznam odpadkov) ali podskupino odpadkov s številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov.

2.      Mešani komunalni odpadki so tisti ostanek odpadkov, ki ga ni mogoče razvrstiti med biološke odpadke, ločeno zbrane odpadke ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke, ter nastajajo v gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki ustvarjajo odpadke; med ostanek odpadkov sodijo tudi ostanki iz prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov; ostanek odpadkov se praviloma odlaga na odlagališče. Mešani komunalni odpadki so odpadki, ki jih ni mogoče razvrstiti v nobeno drugo podskupino komunalnih odpadkov v klasifikacijski skupini številka 20 in se uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov.

3.      Ločeno zbrane frakcije so odpadki, ki so primerni za ponovno uporabo oziroma predelavo. V to skupino štejejo odpadki iz gospodinjstva in proizvodnje, ki se po predelavi lahko ponovno uporabijo v proizvodnem procesu, njihovo zbiranje pa poteka ločeno po posameznih vrstah (npr. papir, kovine, steklo, tekstil ali podobno) ali pa jih je mogoče izločiti v nadaljnjih procesih prebiranja oziroma predelave odpadkov. Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz klasifikacijskega seznama odpadkov iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije« in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine »Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo«, ki je komunalni odpadek s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki.

4.      Ločeno zbrana frakcija bioloških oziroma biorazgradljivih odpadkov so odpadki, ki lahko postanejo uporabni, če se razgradijo z izpostavljenostjo anaerobnih ali aerobnim procesom; v to frakcijo odpadkov sodijo kuhinjski odpadki (predvsem ostanki hrane) ter zeleni odpad z vrtov, zelenic in parkov, odpadni les, žaganje in drugi odpadki biološkega izvora (v nadaljevanju: biološki odpadki). Biološki odpadki so odpadki, ki so v klasifikacijskem seznamu odpadkov razvrščeni v podskupino »biorazgradljivi kuhinjski odpadki« pod številko 20 01 08 ter pod podskupino »biorazgradljivi odpadki« pod številko 20 02 01. Biološko razgradljivi odpadki, ki nastajajo v obratih za pripravo hrane niso predmet tega odloka.

5.      Ločeno zbrana frakcija kosovnih odpadkov so večji odpadni predmeti iz gospodinjstev, ki jih predstavljajo večji kosi embalaže, pohištvo in drugi nerabni kosi gospodinjske in podobne opreme, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za puščanje v zabojnikih, posodah ali vrečah za odpadke (v nadaljevanju: kosovni odpadki). Kosovni odpadki so odpadki s številko 20 03 07 iz klasifikacijskega seznama, ki se zaradi svoje narave, velikosti, oblike ali teže ne uvrščajo niti med nenevarne ali nevarne frakcije niti niso primerni za prepuščanje med mešanimi komunalnimi odpadki.

6.      Ločeno zbrana frakcija nevarnih odpadkov iz gospodinjstev so tisti nevarni odpadki, ki v majhnih količinah redno ali občasno nastajajo v gospodinjstvih; njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje mora biti v skladu s predpisi urejeno preko izvajalca javne službe zbiranja odpadkov. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti ostanki in nerabljena odpadna mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro, ter drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih (v nadaljevanju: nevarni odpadki). Nevarni odpadki so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.

7.      Odpadna komunalna embalaža je odpadna prodajna in sekundarna embalaža, ki je komunalni odpadek, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji, obrti, storitveni ali drugi dejavnosti in je uvrščena v podskupino s številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov.

8.      Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, obdelavo in odlaganje odpadkov, vključno z nadzorom nad postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov.

9.      Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je s strani Občine izbran izvajalec te javne službe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe ter tem odlokom.

10.    Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec zbiranja), njihovo predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje, za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.

11.    Obdelava mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališču je obdelava v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov.

12.    Zbiralnica ločenih frakcij ali ekološki otok je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločeno zbranih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te frakcije prepuščajo izvajalcu zbiranja. Na ekoloških otokih so nameščeni namenski zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločeno zbranih odpadkov.

13.    Zbiralnica nevarnih odpadkov je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te odpadke oddajajo izvajalcu zbiranja.

14.    Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz območja Občine izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih odpadkov ter je hkrati lahko tudi v funkciji izvajanja predhodnega skladiščenja odpadkov za namene priprave za prevoz do kraja njihove obdelave.

15.    Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je mesto, kjer povzročitelji prepuščajo izvajalcu zbiranja komunalne odpadke v za to namenjenih zabojnikih. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov, ki je praviloma na javni površini, se za posamezno stavbo ali skupino stavb določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če v postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto komunalnih odpadkov ni bilo določeno, se ga določi ob začetku izvajanja storitev javne službe prevzemanja komunalnih odpadkov.

16.    Center za ravnanje s komunalnimi odpadki je objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in je namenjen za prevzem, skladiščenje in obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter za oddajo izločenih frakcij in ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi v nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

17.    Odlagališče komunalnih odpadkov je odlagališče nenevarnih odpadkov, ki je objekt gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

18.    Povzročitelj komunalnih odpadkov je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov in je kot uporabnik storitev javne službe skladno s tem odlokom dolžan biti vključen v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki.

19.    Nepogodbeni uporabniki so manjša podjetja oziroma obrtniki ter drugi izvajalci pridobitne dejavnosti (vinarji, kmečki turizmi in podobno), ki ustvarjajo manjše količine odpadkov kot pogodbeni povzročitelji in oddajajo odpadke v skupne (javne) posode za odpadke.

20.    Namenski tipiziran zabojnik za zbiranje odpadkov so namenski kontejnerji in     zabojniki (v nadaljevanju: zabojnik).

21.    Hišni kompostnik je zabojnik na vrtu za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu.

22.    Namenska tipizirana vreča je posebna plastična vreča označena z logotipom izvajalca javne službe zbiranja, ki je namenjena za zbiranje bodisi mešanih komunalnih odpadkov, bodisi ločenih frakcij (v nadaljevanju: vreča).

23.    Ponovna uporaba je vsak postopek, pri katerem se proizvodi ali sestavni deli, ki niso odpadki, ponovno uporabijo za namene, za katere so bili prvotno izdelani.

24.    Recikliranje je vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Opredelitev vključuje ponovno predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energetske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanj.

(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v predpisih s področja ravnanja z odpadki.

 

6. člen

(subsidiarno ukrepanje)

(1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.

(2) Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun Občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo. Sredstva za ukrepanje po prejšnjem odstavku se zagotovijo v proračunu Občine.

(3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima Občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov.

 

II.             Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe in javna pooblastila izvajalca javne službe

 

7. člen

(območje izvajanja in dostopnost storitev)

(1) Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki na celotnem območju Občine v obsegu in pod pogoji določenimi s tem odlokom.

(2) Storitve javne službe ravnanja z odpadki so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji in cenami za enake vrste in količine odpadkov. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javnih služb, za povzročitelje odpadkov obvezna.

(3) Odpadki, ki so predmet izvajanja javnih služb ravnanja z odpadki so razvrščeni v skladu s Klasifikacijskim seznamom odpadkov.

(4) Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov se zagotavlja v zabojnikih in izjemoma v tipiziranih vrečah oddanih na prevzemna mesta, v zbiralnicah ločenih frakcij - ekoloških otokih, premični zbiralnici nevarnih frakcij in v zbirnih centrih, kjer povzročitelji odpadkov le-te prepuščajo izvajalcu zbiranja.

 

8. člen

(vrste in način izvajanja gospodarskih javnih služb)

(1) Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki, ki so:

·       zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,

·       obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in

·       odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

(2) Občina zagotavlja izvajanje storitev javnih služb s podelitvijo koncesije. Do podelitve koncesije opravlja javne službe dosedanji izvajalec na podlagi koncesijske pogodbe.

(3) Koncesionar za posamezno javno službo iz prvega odstavka tega člena je:

·       izvajalec zbiranja,

·       izvajalec obdelave in

·       izvajalec odlaganja.

(4) Za izvajanje posamezne dejavnosti ali storitve javne službe iz tega odloka lahko izvajalec javne službe s soglasjem Občine pooblasti na podlagi predpisov podizvajalca, ki je registriran v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki in izpolnjuje druge pogoje za izvajanje javne službe.

(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko prevoz določenih vrst odpadkov, namenjenih nadaljnji obdelavi, iz zbirnega centra za ravnanje s komunalnimi odpadki do mesta obdelave izvaja preko podizvajalca.

 (6) Koncesionar izvaja javno službo v skladu s tem odlokom, koncesijskim aktom, ki ga sprejme občinski svet, koncesijsko pogodbo ter veljavnimi predpisi, ki urejajo izvajanje javnih služb ravnanja z odpadki.

 

9. člen

(javna pooblastila)

(1) Občina izvajalcu zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov podeljuje javno pooblastilo skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov, za izdajo projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam s področja ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine.

(2) Izvajalec je pogoje za izdajo soglasij dolžen predhodno uskladiti z Občino, slednja pa ima pravico pred izdajo soglasja seznaniti se z le-tem.

(3) Če ni v zakonu, podzakonskem predpisu ali v tem odloku določeno drugače, o pritožbah zoper odločitve izvajalca, ki jih ta v upravnem postopku sprejema pri izvajanju javnih pooblastil, odloča župan Občine.

(4) Občina kot lastnik infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov daje soglasje izvajalcu zbiranja za uporabo te infrastrukture za izvajanje posebne storitve zbiranja nekomunalnih odpadkov.

 

10. člen

(Tehnični pravilnik)

(1) Izvajalec zbiranja v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka pripravi Tehnični pravilnik, ki določa podrobnejša navodila in tehnične normative za ravnanje z odpadki. Tehnični pravilnik mora biti usklajen z občinsko upravo, sprejme ga župan Občine in z njim seznani občinski svet Občine.

(2) Tehnični pravilnik iz prejšnjega odstavka obsega:

·       opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki,

·       tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov,

·       tipizacijo predpisanih posod za odpadke,

·       tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe,

·       minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic,

·       podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih,

·       podrobnejše pogoje prevzemanja kosovnih odpadkov,

·       podrobnejšo opredelitev vsebine katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov,

·       pogostost in urnike prevzemanja odpadkov, ki jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu,

·       normative za obračun količine storitev za pogodbene uporabnike,

·       normative za obračun količine storitev za nepogodbene uporabnike,

·       druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki, skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.

(3) Tehnični pravilnik se mora tekoče usklajevati s spremembami predpisov, tehnološkimi, kulturnimi in sociološkimi značilnostmi ter drugimi dogajanji v prostoru.

(4) Postopek sprejema sprememb in uskladitev Tehničnega pravilnika poteka v skladu z določilom prvega odstavka tega člena, enako kot postopek sprejema samega Tehničnega pravilnika.

 

11. člen

(obveznost vključitve v sistem ravnanja z odpadki)

(1) V sistem ravnanja z odpadki so se dolžni vključiti vsi povzročitelji odpadkov na območju Občine, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.

(2) Povzročitelji odpadkov iz prejšnjega odstavka so obvezni uporabniki storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: uporabniki).

(3) Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka je obvezno za vse povzročitelje odpadkov.

(4) Če povzročitelj odpadkov ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za odlaganje odpadkov v zabojnike, mu izvajalec zbiranja lahko izreče opozorilo, ob tem pa je dolžan povzročitelja primerno obvestiti o pravilnem ravnanju z odpadki.

 

12. člen

(povzročitelji)

(1) Povzročitelj odpadkov je vsaka oseba, ki na območju Občine povzroča nastajanje odpadkov:

·       fizične osebe v gospodinjstvu,

·       fizične osebe kot samostojni podjetniki in podjetniki, ki samostojno opravljajo dejavnost in razpolagajo s poslovnimi prostori, v oziroma ob katerih nastajajo komunalni odpadki,

·       lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov, turističnih sob, apartmajev ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni rabi,

·       pravne osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori,

·       osebe, ki upravljajo javne površine (tržnica, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike, pokopališča in podobno),

·       osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine z namenom, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.

(2) Za potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb, ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba) prebiva v eni stanovanjski enoti. V razmerju do izvajalca zbiranja gospodinjstvo zastopa ena od polnoletnih oseb, ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno odgovorna.

(3) V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali dejavnostmi, je dolžan storitve javne službe plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo odpadki.

(4) Oseba, ki oddaja v najem stanovanje ali drug prostor (v nadaljevanju: najemodajalec), je dolžna določiti povzročitelja odpadkov (v nadaljevanju: najemnik) in najkasneje teden dni pred pričetkom najemnikove rabe stanovanjskega ali drugega prostora izvajalcu zbiranja to sporočiti. V nasprotnem primeru se šteje za povzročitelja odpadkov najemodajalec.

(5) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja je na strani lastnika, ki neuporabo objekta dokazuje z ukinjenim vodovodnim priključkom, električnim priključkom in podobno.

(6) Uporaba storitev javnih služb je obvezna tudi za vse lastnike, uporabnike ali upravljavce vsake stavbe, ki je na območju Občine in jo uporabljajo občasno, oziroma v tej stavbi nimajo stalnega ali začasnega bivališča. Pogoji zbiranja odpadkov za te povzročitelje se določijo v Tehničnem pravilniku.

 (7) Povzročitelj iz dejavnosti mora prepustiti komunalne odpadke izvajalcu zbiranja in z njim skleniti pogodbo o prevzemu komunalnih odpadkov.

 

III.            Vrste in obseg storitev javne službe

 

13. člen

(vrste in obseg javne službe)

(1) Posamezna javna služba obsega naslednje storitve:

1.            Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov:

·       zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov,

·       zbiranje in odvoz ločeno zbranih frakcij,

·       zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov,

·       zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov,

·       zbiranje in odvoz bioloških odpadkov,

·       prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih odpadkov, kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov in bioloških odpadkov v zbirnem centru,

·       zbiranje in odvoz odpadkov iz ekoloških otokov,

·       zbiranje odpadkov iz javnih površin, tržnice, zelenic in pokopališč,

·       oddajanje mešanih komunalnih odpadkov v nadaljnjo predelavo,

·       oddajanje ločeno zbranih frakcij v nadaljnjo predelavo,

·       predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje posameznih frakcij odpadkov,

·       prevoz mešanih komunalnih odpadkov do izvajalca obdelave odpadkov,

·       druge storitve, potrebne za nemoteno izvajanje javne službe.

2.            Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov:

·       obdelava predelava ali odstranjevanje mešanih komunalnih odpadkov v skladu z veljavnimi predpisi na področju ravnanja z odpadki,

·       zagotovitev nadaljnjega ravnanja s frakcijami, ki nastajajo pri obdelavi odpadkov,

·       skladiščenje komunalnih odpadkov zaradi oddaje obdelanih ali predelanih odpadkov na odlagališče nenevarnih odpadkov.

3.            Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov:

·       odstranjevanje odpadkov in nadzorovanje postopkov odstranjevanja,

·       odlaganje ostankov po obdelavi ali predelavi na odlagališče,

·       nadzor odlagališča nenevarnih odpadkov po zaprtju.

(2) V okviru javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov po tem odloku se zagotavlja prostor za predhodno razvrščanje in skladiščenje odpadkov v začasnem skladišču ločeno zbranih frakcij z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do obdelovalca odpadkov, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.

(3) S tem odlokom prevzame izvajalec javne službe zbiranja tudi storitve vodenja katastra povezanega z javno službo in ostalih evidenc skladno s predpisi  za celotno območje Občine.

(4) Kataster javne službe z vsemi zbirkami podatkov je last Občine in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema.

 

A.            Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov

 

14. člen

(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov)

(1) Izvajalec zbiranja je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:

·       papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke,

·       drobna odpadna embalaža iz stekla,

·       drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov,

·       drobna odpadna embalaža iz kovine,

·       biološki odpadki (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad),

·       kosovni odpadki,

·       nenevarni odpadki,

·       druge vrste odpadkov v skladu s Klasifikacijskim seznamom odpadkov vsakokratne veljavne Uredbe o odpadkih.

(2) Izvajalec zbiranja mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.

(3) Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prejšnjih odstavkov, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.

(4) Povzročitelji odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu zbiranja z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike, posode ali vreče, postavljene na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij – ekoloških otokih in v zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom.

 

15. člen

(zabojniki za odpadke)

(1) Povzročitelji odpadkov so dolžni odpadke odlagati v namenske zabojnike za odpadke. Vrsto in število namenskih zabojnikov določi izvajalec zbiranja v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, dostopnostjo ter strukturo in vrsto odpadkov, skladno s Tehničnim pravilnikom.

(2) Če količine odpadkov redno presegajo prostornino zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec zbiranja določi ustrezno povečanje prostornine ali števila zabojnikov za odpadke.

(3) Izvajalec zbiranja, v breme gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, nabavi in namesti zabojnike za odpadke ter skrbi za njihovo vzdrževanje in obnavljanje. Izvajalec zbiranja mora poskrbeti za zamenjavo zabojnikov, če so poškodovani, odtujeni ali drugo. Za pogodbene uporabnike se zagotavljanje zabojnikov uredi s pogodbo.

(4) Izvajalec zbiranja mora zagotavljati čiščenje zabojnikov vsaj enkrat letno, čiščenje in razkuževanje zabojnikov za biološke odpadke pa vsaj dvakrat letno, o čemer vodi tudi ustrezne evidence.

(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena, se v primeru poškodovanja ali uničenja zabojnikov za odpadke zaradi krivdnega ali hudo malomarnega ravnanja povzročitelja odpadkov, s stroški popravila ali zamenjave le-teh obremeni povzročitelja odpadkov, če ga je mogoče identificirati.

 

16. člen

(zbiralnice ločenih frakcij – ekološki otoki)

(1) Povzročitelji odpadkov so dolžni v skladu z navodili izvajalca zbiranja odlagati odpadke, ki se zbirajo ločeno, v namenske zabojnike na ekoloških otokih.

(2) Praviloma so na posamezni lokaciji ekološkega otoka postavljeni zabojniki za zbiranje ločenih frakcij, in sicer zabojnik za papirno embalažo in papir, mešano embalažo (embalažo iz plastike in kovin) ter za stekleno embalažo, zabojnik za mešane komunalne odpadke, običajno pa tudi zabojnik za biološke odpadke.

(3) Zabojniki za zbiranje ločenih frakcij iz prejšnjega odstavka morajo biti opremljeni z navodili kaj vanje sodi in kaj ne, podrobneje pa o tem izvajalec zbiranja uporabnike obvešča v okviru obveščanja in osveščanja na krajevno običajen način.

(4) Izvajalec zbiranja mora opravljati stalen nadzor nad ekološkimi otoki tako, da v primeru potreb sistematično uredi pogostejše praznjenje zabojnikov ali pa po predhodni seznanitvi občinskega organa na ekološki otok namesti dodatne zabojnike oziroma poveča kapaciteto zabojnikov.

(5) Ekološke otoke je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec zbiranja.

(6) Izvajalec zbiranja mora prepuščene ločene frakcije na ekoloških otokih redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.

 

17. člen

(lokacije ekoloških otokov)

(1) Ekološki otoki se uredijo na javnih površinah, ki so dostopne za transportna vozila. 

(2) Lokacije ekoloških otokov določi organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe, v sodelovanju z izvajalcem zbiranja in krajevno skupnostjo, v kateri se ekološki otok namešča. Pred odločitvijo o namestitvi se pridobi tudi mnenje organa občinske uprave, pristojnega za okolje in prostor.

 

18. člen

(zbiralnice nevarnih frakcij)

(1) Izvajalec zbiranja mora za prevzemanje nevarnih frakcij zagotoviti zbiralnice v zbirnem centru, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi in označenimi posodami ali zabojniki za prevzemanje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov.

(2) Izvajalec zbiranja zagotovi ločeno zbiranje nevarnih frakcij najmanj dvakrat v koledarskem letu s premično zbiralnico nevarnih frakcij po vnaprej določenem urniku.

(3) Izvajalec zbiranja mora najmanj štirinajst (14) dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici povzročitelje obvestiti o času in načinu prevzema z obvestilom, objavljenim v sredstvih javnega obveščanja ali na drug krajevno običajen način.

(4) Uporabniki - pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov skleniti posebno pogodbo s pooblaščenim prevzemnikom nevarnih odpadkov.

 

19. člen

(zbirni center)

(1) Zbirni center je namenjen brezplačni uporabi vsem uporabnikom, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine.

(2) Lokacijo zbirnega centra določi Občina na javni površini v sodelovanju s krajevno skupnostjo, kjer se namerava postaviti zbirni center. Stroški postavitve infrastrukture zbirnega centra bremenijo občinski proračun.

(3) V zbirnem centru izvajalec javne službe zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah za naslednje vrste odpadkov:

·       papir in lepenka, vključno z odpadno embalažo iz  papirja ali lepenke,

·       steklo vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz stekla,

·       plastiko, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,

·       odpadke iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,

·       les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,

·       oblačila in tekstil,

·       jedilno olje in maščobe,

·       barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,

·       detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,

·       baterije in akumulatorji, ki niso razvrščeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov,

·       električno in elektronsko opremo, ki ne vsebuje nevarnih snovi,

·       kosovne odpadke,

·       izrabljene gume.

(4) V zbirnem centru za ravnanje s komunalnimi odpadki lahko izvajalec javne službe zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah tudi manjših količin gradbenih odpadkov iz gospodinjstev ter manjših količin nevarnih odpadkov.

 

20. člen

(ostale dejavnosti v zbirnem centru)

V zbirnem centru se lahko izvaja tudi dejavnost razvrščanja, prebiranja, obdelave in predelave posameznih odpadkov ter predhodno skladiščenje odpadkov za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov, če to ni v neskladju s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Te dejavnosti lahko izvajajo le s strani izvajalca zbiranja pooblaščene osebe.

 

21. člen

(režim v zbirnem centru)

(1) Režim zbiranja odpadkov v zbirnem centru določi izvajalec zbiranja.

(2) Obratovalni čas določi izvajalec zbiranja. Uporabniki lahko odpadke v zbirnem centru odložijo le v času obratovanja.

(3) Uporabnik se mora pred odložitvijo odpadkov na zbirnem centru identificirati z veljavnim osebnim dokumentom in z dokazilom, da je kot uporabnik vključen v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine. Dokazilo je potrdilo o poravnanih obveznostih za storitev ravnanja z odpadki za pretekli mesec. V primeru, da uporabnik zavrne identifikacijo, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti.

(4) V zbirnem centru za ravnanje s komunalnimi odpadki lahko odpadke oddajo tudi pravne osebe, samostojni podjetniki  ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. V tem primeru se oddaja odpadkov obračuna skladno z veljavnim cenikom izvajalca.

(5) V zbirnem centru lahko izvajalec zbiranja proti plačilu organizira tudi zbiranje manjših količin gradbenih in drugih odpadkov, katerih zbiranje ne sodi v gospodarsko javno službo. Občina lahko subvencionira odlaganje odpadkov, ki vsebujejo azbest.

(6) Kdor odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati v zbirni center. Če tega ne stori, se o prekršku obvesti občinski inšpekcijski organ.

 

22. člen

(mešani komunalni odpadki)

(1) Prevzemna mesta za prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov se praviloma določijo na javnih površinah. Odločitev glede lokacije sprejme Občina, v postopku pa sodelujeta tudi pristojna krajevna skupnost in izvajalec zbiranja. Prevzemno mesto mora biti dostopno za vozila izvajalca.

(2) Prevzemna mesta, ki so na javnih površinah in predstavljajo občinsko infrastrukturo vzdržuje izvajalec zbiranja, za red in čistočo na tem mestih pa morajo skrbeti tudi uporabniki z vestnim odlaganjem odpadkov.

(3) Izvajalec zbiranja je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, ne onesnaži prostora ter ne poškoduje zabojnikov za odpadke in okolice, kjer opravlja delo. V primeru, da izvajalec zbiranja onesnaži prevzemno mesto, ga je dolžan tudi očistiti.

 

23. člen

(namenske tipizirane vreče)

Namenske tipizirane vreče se lahko uporabijo občasno in izjemoma, ko se pri uporabniku pojavijo večje količine mešanih komunalnih odpadkov oziroma mešane embalaže. V primeru občasnega povečanja količine odpadkov so uporabniki le-te dolžni odložiti v posebne plastične vreče za odpadke in jih dostaviti na prevzemno mesto.

 

24. člen

(biološki odpadki)

(1) Uporabniki lahko z biološkimi odpadki ravnajo na dva načina, in sicer:

·       če imajo možnost, jih kompostirajo v hišnem kompostniku,

·       jih odlagajo v zabojnike za biološke odpadke zavite v papir ali v razgradljivi vrečki.

(2) Uporabniki, ki biološke odpadke kompostirajo, morajo izvajalcu pod kazensko in materialno odgovornostjo predložiti izjavo o kompostiranju.

(3) Način oziroma mesto kompostiranja, uporaba komposta ali njegova odstranitev je stvar uporabnika.

(4) Pri uporabniku izvaja nadzor hišnega kompostiranja izvajalec zbiranja.

(5) V zabojnikih za biološke odpadke se med drugim zbira sadje, zelenjava, jajčne lupine in drugi organski kuhinjski odpadki.

(6) Povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva ali drugih obratov za pripravo hrane morajo oddajati kuhinjske odpadke specializiranemu zbiralcu za tovrstne odpadke skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.

 

25. člen

(kosovni odpadki)

(1) Med kosovne odpadke se odlaga pohištvo, vzmetnice, drugi kosi stanovanjske in hišne opreme, predmeti iz pločevine, kovine in lesa ter druge tovrstne odpadke.

(2) V okviru javne službe je zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnem centru.

(3) Izvajalec zbiranja zagotovi ločeno zbiranje kosovnih odpadkov najmanj dvakrat v koledarskem letu, po vnaprej določenem urniku na posameznih prevzemnih mestih v posameznem naselju, kot se določi v Tehničnem pravilniku.

(4) Izvajalec zbiranja lahko zagotovi prevzem kosovnih odpadkov tudi pri uporabniku po predhodnem naročilu in proti plačilu.

(5) Izvajalec ni dolžan brezplačno prevzemati kosovnih odpadkov iz poslovne dejavnosti.  Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe.

 

26. člen

(nagrobne sveče)

Povzročitelji odpadkov so dolžni odlagati odpadne nagrobne sveče v za to nameščene zabojnike na pokopališčih.

 

27. člen

(javne prireditve in čistilne akcije)

(1) Organizator javne prireditve mora v sodelovanju z izvajalcem javne službe zbiranja na prostoru javne prireditve za čas njenega trajanja namestiti zabojnike za mešane komunalne odpadke.

(2) Če organizator iz prejšnjega odstavka pričakuje več kot 500 udeležencev javne prireditve, mora na način iz prejšnjega odstavka namestiti tudi zabojnike za ločeno zbiranje:

·       odpadnega papirja in kartona, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona,

·       odpadne embalaže iz stekla,

·       odpadne plastične in kovinske embalaže ter odpadne embalaže iz sestavljenih materialov ter

·       bioloških odpadkov .

(3) Organizator javne prireditve iz prejšnjega odstavka mora o prireditvi obvestiti izvajalca javne službe zbiranja najmanj sedem (7) dni pred njenim začetkom.

(4) Po končani prireditvi na prostem mora organizator najkasneje do 7.00 ure zjutraj naslednjega dne poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti. Enako velja tudi v primeru, če je prireditev v zaprtem prostoru in se pričakuje večje onesnaženje na prostem v okolici prireditvenega prostora.

(5) Organizator javne prireditve mora odpadke iz prvega in drugega odstavka tega člena prepustiti izvajalcu javne službe zbiranja, ta pa jih mora prevzeti na mestu prireditve najkasneje naslednji delovni dan po njenem zaključku.

(6) Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi med javno prireditvijo, vključno z nabavo ali najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov iz prvega in drugega odstavka tega člena, nosi organizator javne prireditve.

(7) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena mora ponudnik obrokov na javni prireditvi kot povzročitelj odpadkov iz gostinstva za svoje biološko razgradljive kuhinjske odpadke, ki tam nastanejo, zagotoviti  ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.

(8) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu zbiranja najmanj osem (8) dni pred datumom izvedbe in z izvajalcem zbiranja skleniti dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokritja stroškov.

 

28. člen

(divja odlagališča)

(1) Divja odlagališča komunalnih odpadkov se sanirajo v skladu z določili predpisa, ki ureja varstvo okolja.

(2) Kdor odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu zbiranja, izven za to določenih odlagališč oziroma za to določenih krajev, je dolžan poravnati stroške sanacije.

(3) V primerih, ko ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov, se za povzročitelja odpadkov šteje lastnik zemljišča, na katerem so odloženi odpadki. Slednje velja, če lastnik zemljišča v roku petnajst dni od dneva, ko je za odpadke izvedel, oziroma bi ob običajni skrbnosti zanje moral izvedeti, stanja ni prijavil občinski inšpekciji. Če pa lastnika zemljišča ni mogoče ugotoviti, oziroma je lastnik zemljišča v roku prijavil stanje občinski inšpekciji, se zagotovijo sredstva za odstranitev odpadkov iz občinskega proračuna.

 

29. člen

(posebni primeri)

V primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (veter, sneg, obilno deževje in podobno) ali večjih ovir na dovozu k odjemnemu mestu (različne ovire na cesti ali parkirani avtomobili in podobno), je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v dveh (2) delovnih dneh po prenehanju višje sile in po odstranitvi ovire.

 

30. člen

(zbiralna akcija)

(1) Izvajalec javne službe zbiranja mora najmanj enkrat letno na območju, na katerem izvaja to javno službo, dati pisno pobudo vsem vzgojno izobraževalnim ustanovam na področju predšolskega varstva in osnovnošolskega izobraževanja za zbiralno akcijo vsaj ene nenevarne frakcije.

(2) Ustanova iz prejšnjega odstavka, ki v petnajstih (15) dneh od prejema pobude sodelovanje v zbiralni akciji pisno potrdi, se z izvajalcem javne službe zbiranja dogovori o podrobnostih zbiralne akcije, vključno s časom trajanja akcije, namenom izobraževanja in plačilom s strani izvajalca javne službe zbiranja za prepuščene odpadke v višini tržne vrednosti odpadnega materiala, zmanjšanega za strošek njihovega zbiranja.

(3) Izvajalec javne službe zbiranja mora prevzeti prepuščene odpadke najkasneje v dveh (2) delovnih dneh od zaključka zbiralne akcije.

 

B.            Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov

 

31. člen

(zagotavljanje obdelave)

 (1) Izvajalec zbiranja je dolžan mešane komunalne odpadke, biološko razgradljive odpadke in ločeno zbrane odpadke oddajati ustreznim predelovalcem le-teh, pri čemer lahko mešane komunalne odpadke predeluje le s strani Občine potrjen izvajalec obdelave mešanih komunalnih odpadkov, kateremu je Občina podelila koncesijo.

(2) Gospodarska javna služba obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov obsega obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Obdelava mešanih komunalnih odpadkov mora biti zagotovljena za vse mešane komunalne odpadke, ki nastajajo na območju Občine.

(3) Obdelava mešanih komunalnih odpadkov se zagotavlja v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki ga upravlja izvajalec gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec obdelave).

(4) Izvajalec obdelave mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so določene za upravljavca centra za ravnanje s komunalnimi odpadki, v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.

(5) Izvajalec obdelave mora zagotavljati tudi transport odpadkov od lokacije obdelave do izvajalca gospodarske javne službe odstranjevanja oziroma odlaganja odpadkov.

 

C.            Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov

 

32. člen

(zagotavljanje odlaganja/odstranjevanja)

(1) Za gospodarsko javno službo odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov Občina podeli koncesijo.

(2) Izvajalec gospodarske službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec odlaganja) mora obdelane odpadke odlagati samo na urejeno odlagališče v skladu s poslovnikom odlagališča.

(3) Pred odstranjevanjem ali odlaganjem preostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi je izvajalec odlaganja dolžan sprejete odpadke stehtati in voditi vse ustrezne evidence skladno z veljavno zakonodajo.

(4) Odlagališče odpadkov upravlja izvajalec odlaganja v skladu s tehnično dokumentacijo in poslovnikom odlagališča.

(5) Izvajalec odlaganja mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so določene za upravljavca odlagališča za nenevarne odpadke, v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.

(6) Izvajalec odlaganja obračunava tudi strošek okoljske dajatve.

 

IV.           Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe

 

33. člen

(pogoji za obratovanje)

(1) Za izvajanje javne službe po tem odloku morajo biti zagotovljeni:

·       zabojniki in/ali tipizirane vreče za komunalne odpadke za zbiranje komunalnih odpadkov,

·       vozila za prevzem in prevoz komunalnih odpadkov,

·       naprave za čiščenje zabojnikov za zbiranje bioloških in drugih odpadkov,

·       zbiralnice ločenih frakcij oziroma »ekološki otoki«,

·       premična zbiralnica nevarnih odpadkov z začasnim skladiščem,

·       zbirni centri,

·       delovni stroji,

·       center za obdelavo odpadkov,

·       odlagališče odpadkov.

(2) Storitve javne službe se morajo opravljati na način, da ni ogroženo človekovo zdravje, in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje.

 

34. člen

(kataster prevzemnih mest in ekoloških otokov)

Izvajalec zbiranja mora voditi kataster prevzemnih mest in ekoloških otokov. Vsebina katastra se opredeli v Tehničnem pravilniku.

 

35. člen

(obveščanje javnosti)

Izvajalec javne službe mora povzročitelje odpadkov obveščati na krajevno običajen način in na svoji spletni strani o:

·       času obratovanja zbirnega centra,

·       ločenih in nevarnih frakcijah, ki se prepuščajo,

·       območju, načinu in pogojih prepuščanja kuhinjskih odpadkov,

·       načinu prepuščanja ali oddajanja ločeno zbranih frakcij,

·       načinu prepuščanja kosovnih odpadkov,

·       drugih pogojih za prevzem ločenih frakcij,

·       spremembah Tehničnega pravilnika in

·       drugih pomembnih vsebinah, ki imajo vpliv na pravilno ravnanje z odpadki s strani povzročiteljev odpadkov.

 

36. člen

(redno obveščanje o pravilnem ravnanju z odpadki)

Izvajalec javne službe je dolžan v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati, izobraževati in na druge načine seznanjati uporabnike, da naj:

·       izločijo iz komunalnih odpadkov čim več ločenih frakcij in jih prepuščajo na ekoloških otokih ali zbirnih centrih,

·       izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v zbiralnicah ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij,

·       prepuščajo ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije,

·       hranijo ločene in nevarne frakcije varno in neškodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe,

·       ne mešajo ločenih ali nevarnih frakcij z drugimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici,

·       prepuščajo odpadna zdravila, odpadna olja ali druge ločene ali nevarne frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako, kot je predpisano,

·       prepuščajo kosovne odpadke in opremo, ki se uporablja v gospodinjstvih in vsebuje nevarne snovi v zbirnem centru,

·       razstavijo kosovni odpadek večjih dimenzij tako, da posamezni kos vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje,

·       izločajo vse biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad iz komunalnih odpadkov in jih obvezno prepuščajo izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali predelajo v kompost v hišnih kompostnikih,

·       ne mešajo kuhinjskih odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki,

·       še uporabne materiale prepuščajo v uporabo tretjim osebam.

 

V.            Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe

 

37. člen

(pravice uporabnikov)

Pravice uporabnika so:

·       trajna, nemotena in kvalitetna storitev javnih služb,

·       uporaba zabojnikov za odpadke,

·       da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu zbiranja,

·       da je obveščen o storitvah javnih služb,

·       naročanje dodatnih storitev na poziv po ceniku izvajalca gospodarske javne službe,

·       ozaveščanje o alternativnih oblikah uporabe odpadkov in izobraževanju o zmanjševanju količine odpadkov.

 

38. člen

(obveznosti uporabnikov)

Uporabniki imajo obveznost:

·       redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe,

·       zagotoviti, da so pokrovi zabojnikov na prevzemnih mestih in ekoloških otokih zaprti, vreče pa zavezane (zaprte),

·       vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih in ekoloških otokih,

·       redno plačevati storitve javne službe,

·       obvestiti izvajalca zbiranja o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe najpozneje v osmih dneh po nastanku spremembe,

·       zagotoviti izvajalcu zbiranja neoviran dostop do prevzemnega mesta,

·       uporabljati storitve v skladu z določili tega odloka, Tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.

 

39. člen

(prepovedi)

(1) Prepovedano je:

·       odlaganje odpadkov izven predpisanih namenskih zabojnikov za odpadke,

·       onesnaževanje prevzemnih mest in ekoloških otokov ali okolice,

·       mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali s preostalimi mešanimi komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj,

·       odlagati odpadke, ki niso komunalni, v predpisane namenske posode za komunalne odpadke,

·       poškodovati opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe,

·       samovoljno premikati predpisane namenske zabojnike na ekoloških otokih ali prevzemnih mestih z ene lokacije na drugo,

·       lepiti plakate in obvestila na predpisane namenske posode, pisati ali risati po njih in jih barvati.

(2) Prepovedano je sežiganje vseh vrst odpadkov, razen sežiganja suhega odreza izven strnjenega naselja.

(3) V zabojnike za mešane komunalne odpadke je prepovedano odlagati:

·       gradbeni material, kamenje, zemljo in pepel,

·       odpadke v večjih kosih (pohištvo, gospodinjski aparati, kolesa, deli vozil, stanovanjska oprema),

·       usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,

·       odpadke v tekočem stanju,

·       kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,

·       tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge posebne in nevarne odpadke, ki so klasificirani kot nekomunalni ali nevarni komunalni odpadki,

·       poginule živali, kože in klavnične odpadke,

·       odpadno embalažo,

·       odpadno električno in elektronsko opremo,

·       gume in pnevmatike,

·       odpadne nagrobne sveče,

·       odpadke, ki jih je potrebno ločeno zbirati na izvoru nastanka,

·       organske odpadke iz okrasnih in zelenjavnih vrtov (trava, listje, vejevje, zelenjavni odpadki), ki se morajo kompostirati na mestu izvora ali pa odlagati v za to namenjene zabojnike za biološke odpadke,

·       odpadne baterije in akumulatorje,

·       biorazgradljive kuhinjske odpadke.

(4) Odpadke iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami, ki so opredeljeni kot nevarni odpadki, je prepovedano odlagati v zabojnike za mešane odpadke.

 

VI.           Viri financiranja javne službe in cene storitev javne službe

 

40. člen

(viri financiranja storitev javne službe)

Izvajalec gospodarske javne službe pridobiva sredstva iz:

·       plačil uporabnikov storitev javne službe,

·       sredstev občinskega proračuna,

·       sredstev državnega proračuna in državnih skladov,

·       sredstev EU pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov,

·       subvencij,

·       prodaje ločenih frakcij kot sekundarnih surovin,

·       drugih virov.

 

41. člen

(oblikovanje cen)

(1) Cena storitev javne službe se oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(2) Ceno storitev na podlagi predloga elaborata, ki ga pripravi izvajalec javne službe, potrdi občinski svet Občine.

(3) Cena storitev javne službe se oblikuje za enoto količine posamezne storitve tako, da se izvajalcu javne službe pokrijejo vsi stroški ravnanja s komunalnimi odpadki.

(4) Cena posamezne storitve je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitev.

(5) Občina in izvajalci javnih služb vsa vprašanja glede najema javne infrastrukture in plačevanja stroškov javne infrastrukture urejajo s pogodbo o najemu javne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.

(6) Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov se uporabnikom obračuna v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih in je element cene storitve odlaganja komunalnih odpadkov.

 

42. člen

(izračun cen)

(1) Enota količine storitev gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je masa (kg) odpadkov, ki jih uporabniki storitev prepustijo izvajalcu zbiranja. Sodilo za razdelitev količine storitve na povzročitelja odpadkov je izračunana vsakoletna predračunska količina zbranih odpadkov na osebo, ki se izračuna na podlagi podatkov preteklega obdobja, ter upoštevanja vplivov na količine v prihodnjem obdobju.

(2) Podlaga za obračun storitev gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je:

·       za gospodinjstva: vnaprej določena predračunska količina zbranih odpadkov na osebo na mesec na način iz prvega odstavka tega člena,

·       za uporabnike počitniških objektov ter občasno naseljenih oziroma uporabljenih objektov: vnaprej določena količina zbranih odpadkov za eno osebo na način iz prvega odstavka tega člena,

·       za lastnike praznih stanovanj v večstanovanjskih objektih, skladno z zakonodajo, ki ureja večstanovanjske objekte: vnaprej določena količina zbranih odpadkov za eno osebo na način iz prvega odstavka tega člena,

·       za nepogodbene uporabnike: vnaprej določena predračunska količina zbranih odpadkov na osebo na mesec na način iz prvega odstavka tega člena.

(3) Uporabniki storitev iz 2. odstavka tega člena plačujejo storitve ravnanja z biološkimi odpadki enako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena. Upoštevajo se količine bioloških odpadkov in število uporabnikov, ki prepuščajo biološke odpadke izvajalcu javne službe. Cena se oblikuje na kilogram zbranih in oddanih bioloških odpadkov.

(4) Ločeno se oblikuje sodilo (zbrana in oddana količina na osebo) za storitev ravnanja z biološkimi odpadki za tiste uporabnike, ki nimajo možnosti hišnega kompostiranja in biološke odpadke redno oddajajo v namenske zabojnike na prevzemnih mestih ali ekoloških otokih ter za tiste uporabnike, ki te odpadke hišno kompostirajo.

(5) Uporabniki storitev iz 2. odstavka tega člena plačujejo storitve obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov enako kot je za zbiranje odpadkov določeno v prvem odstavku tega člena, pri čemer se upošteva predračunska količina v obdelavo in odlaganje oddanih odpadkov.

(6) Uporabniki storitev iz 2. odstavka tega člena plačujejo storitve odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov enako, kot je za zbiranje odpadkov določeno v prvem odstavku tega člena, pri čemer se upošteva predračunska količina v obdelavo in odlaganje oddanih odpadkov.

 

43. člen

(občasna uporaba in začasni izostanek uporabe)

(1) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta uporabnikov storitev ne odvezuje plačila stroškov ravnanja z odpadki, razen v izjemnih primerih, kot so šolanje v tujini, zdravljene, bivanje v domu upokojencev, prestajanje zaporne kazni in podobno, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj neuporabe objekta neprekinjeno vsaj tri mesece. Izostanek mora biti podprt s pisnimi dokazili pristojnih organov. Oprostitev plačila se ne nanaša na ceno javne infrastrukture.

(2) Dijake in študente, ki imajo stalno prebivališče v Občini, začasno pa izven območja te Občine, se v tekočem šolskem letu (od septembra oziroma oktobra do vključno junija) oprosti plačila stroškov za storitve iz prejšnjega člena za to obdobje, ob predložitvi potrdila o šolanju in potrdila o začasnem prebivališču. Oprostitev plačila se začne izvajati v naslednjem mesecu po predložitvi zahtevanih potrdil. Oprostitev se ne nanaša na ceno javne infrastrukture.

 

44. člen

(pogodbeni uporabniki)

(1) Cene storitev ravnanja z odpadki za pravne osebe so  izražene v evrih na kilogram in so enake, kot za gospodinjstva.

(2) Količine storitev ravnanja z odpadki za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike ali posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, se opredeli na podlagi sklenjene pogodbe med povzročiteljem odpadkov in izvajalcem zbiranja, pri čemer se upošteva normative, ki jih za posamezno vrsto dejavnosti določi izvajalec zbiranja v Tehničnem pravilniku.

(3) Pogodba o ravnanju z odpadki mora biti sklenjena pred pričetkom opravljanja dejavnosti.

(4) V primeru, da uporabniki storitev iz prejšnjega odstavka ne sklenejo pogodbe za ravnanje s komunalnimi odpadki, izvajalec zbiranja obračuna količine po pavšalu, ki ga določijo njegove strokovne službe.

 

 

45. člen

(poračuni)

(1) Izvajalec izvaja poračune na način, kot ga določajo veljavni predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(2) Količinski poračun se izvede najmanj enkrat letno, pri čemer se upošteva predračunske količine za prihodnje obdobje ter obračunske (dejanske) količine za preteklo obdobje.

(3) Izvajalec vsako leto pripravi elaborat cen, iz katerega je razvidna tudi razlika med dejansko obračunsko ceno in potrjeno ceno. Nastala razlika se v elaboratu upošteva pri izračunu predračunskih cen za prihodnje obdobje, ki jih potrdi občinski svet Občine.

 

46. člen

(zavezanci za plačilo)

Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi uporabniki, za katere je organizirano ravnaje z odpadki, in sicer s prvim dnem naslednjega meseca:

·       po dnevu začetka izvajanja odvoza odpadkov,

·       po dnevu rojstva oziroma vselitve v stavbo,

·       po dnevu začetka uporabe počitniške objekta,

·       po dnevu pridobitve poslovnega objekta v last, posest, uporabo, najem ali upravljanje.

 

47. člen

(obveznost sporočanja podatkov za obračun)

(1) Na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora novi povzročitelj odpadkov izvajalcu zbiranja pisno prijaviti začetek uporabe nepremičnine, ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov, najkasneje petnajst (15) dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem zbiranja dogovoriti o kraju prevzemnega mesta ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe. Izvajalec zbiranja izvede vpis v evidenco uporabnikov, povzročitelj tako postane novi uporabnik. Novi uporabniki morajo izvajalcu zbiranja sporočiti podatke o številu stanovalcev ali zaposlenih oziroma drugih oseb, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravljajo dela v prostorih ali na površinah uporabnika in uporabni površini poslovnih prostorov ter o vrsti dejavnosti, ki se bo izvajala.

(2) Uporabnik je dolžan najkasneje v petih (5) dneh po nastanku spremembe pisno obvestiti izvajalca zbiranja o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev javne službe.

(3) Če se ugotovi, da je uporabnik odpadkov izvajalca zbiranja oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka, lahko izvajalec zbiranja povzročitelju odpadkov zaračuna razliko med zaračunano storitvijo javne službe in storitvijo javne službe, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To velja tudi v primeru, da podatki o spremembi sploh niso poslani oziroma niso poslani pravočasno. Prav tako izvajalec zbiranja ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve javne službe, če mu uporabnik odpadkov ni pravočasno sporočil nastale spremembe.

 

VII.          Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe

 

48. člen

(objekti in naprave)

(1) Za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:

·       zemljišče, objekti in naprave zbirnega centra,

·       zemljišče in objekti ekoloških otokov,

·       zemljišče prevzemnih mest.

(2) Za izvajanje gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:

·       zemljišča, objekti in naprave za obdelavo.

(3) Za izvajanje gospodarske javne službe odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:

·       zemljišča, objekti in naprave odlagališča nenevarnih odpadkov.

 

49. člen

(vzdrževanje objektov in naprav)

(1) Zbirni centri in ekološki otoki so občinska infrastruktura oddana v najem in upravljanje izvajalcu javne službe po določilih tega odloka.

(2) Stroški rednega vzdrževanja zbirnih centrov in ekoloških otokov bremenijo sredstva javne službe in se jih vključi v ceno storitve.

 

VIII.         Nadzor nad izvajanjem javne službe

 

50. člen

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja občinski inšpekcijski organ, pooblaščeni delavci izvajalca pa opravljajo strokovni nadzor.

(2) V primeru ugotovljenih kršitev odloka inšpektor izda ukrepe v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.

 

IX.           Kazenske določbe

 

51. člen

(1) Z globo 1.000 EUR se za prekršek sankcionira izvajalec zbiranja, če:

1.      ne pripravi Tehničnega pravilnika v določenem roku (prvi odstavek 10. člena),

2.      ne zagotovi rednega čiščenja zabojnikov (četrti odstavek 15. člena),

3.      ne vzdržuje in čisti ekoloških otokov (peti odstavek 16. člena),

4.      povzroča prašenje, hrup ter raztresanje odpadkov (šesti odstavek 16. člena),

5.      ne organizira dvakrat letno zbiranja nevarnih odpadkov (drugi odstavek 18. člena),

6.      ne očisti prevzemnega mesta (tretji odstavek 22. člena),

7.      ne organizira dvakrat letno zbiranje kosovnih odpadkov (tretji odstavek 25. člena),

8.      ne opravi odvoza odpadkov po prenehanju ovire ali višje sile (29. člen),

9.      ne oddaja zbrane odpadke ustreznim predelovalcem (prvi odstavek 31. člena),

10.    ne vodi katastra prevzemnih mest in ekoloških otokov (34. člen),

11.    ne obvešča javnosti (35. člen),

12.    ne obvešča uporabnikov o pravilnem ravnanju z odpadki (36. člen).

(2) Z globo 500 EUR se sankcionira odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

 

52. člen

(1) Z globo 1.500 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba:

1.            če se ne vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki (prvi odstavek 11. člena),

2.            če odloži odpadke izven za to določenih odlagališč oziroma za to določenih krajev (drugi odstavek 28. člena),

3.            če ne upošteva določenih prepovedi pri ravnanju z odpadki (prvi odstavek 39. člena),

4.            če ne obvestiti izvajalca zbiranja o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev javne službe (drugi odstavek 47. člena).

(2) Z globo 400 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3) Z globo 1.000 EUR se sankcionira uporabnik - samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo 400 EUR se sankcionira uporabnik - posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

 

53. člen

(1) Z globo 300 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba:

1.      če odpadkov ne ločuje ali ravna v nasprotju z navodili za odlaganje odpadkov v zabojnike (četrti odstavek 11. člena),

2.      če ne odlaga odpadkov v namenske zabojnike za odpadke (prvi odstavek 15. člena),

3.      če ne odlaga odpadkov v namenske zabojnike na ekoloških otokih (prvi odstavek 16. člena),

4.      če odlaga odpadke izven zbirnega centra (šesti odstavek 21. člena),

5.      če ne predloži izjave o kompostiranju (drugi odstavek 24. člena),

6.      če ne zagotovi izvajalcu zbiranja neoviran dostop do prevzemnega mesta (šesta alineja 38. člena),

7.      če ne upošteva prepovedi sežiganja odpadkov (drugi odstavek 39. člena),

8.      če odlaga prepovedane odpadke v zabojnike za mešane komunalne odpadke (tretji odstavek 39. člena),

9.      če odlaga nevarne odpadke v zabojnike za mešane komunalne odpadke (četrti odstavek 39. člena),

10.    ne sklene pogodbe z izvajalcem zbiranja pred pričetkom opravljanja dejavnosti (44. člen).

(2) Z globo 100 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3) Z globo 300 EUR se sankcionira uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo 100 EUR se sankcionira uporabnik – posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

 

54. člen

(1) Z globo 800 EUR se za prekršek sankcionira tudi organizator kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za odpadke in ne poskrbi za čiščenje prostora po končani prireditvi ter odvoz odpadkov (27. člen).

(2) Z globo 400 EUR se za prekršek prejšnjega odstavka tega člena sankcionira odgovorna oseba organizatorja.

 

X.            Prehodne in končne določbe

 

55. člen

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:

·       Odlok o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov v Občini Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2008),

·       Tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 38/2012),

·       Pravilnik o načinu obračunavanja stroškov, povezanih z izvajanjem javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter z obdelavo in odlaganjem ostankov predelave ali odstranjevanjem komunalnih odpadkov, ter o tarifi na območju Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 38/2012).

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se do uveljavitve Tehničnega pravilnika iz 10. člena tega odloka uporabljata pravilnika iz 2. in 3. alineje prejšnjega odstavka, v kolikor nista v nasprotju z določili tega odloka.

 

56. člen

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi.

 

Številka: 3547-05/2016-05

Datum: 20.12.2016

 

 

Občina Brda

 

Franc Mužič, župan

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor