Nadomestilo se plačuje za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče. Za zazidano stavbno zemljišče se štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbeno inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za ki je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Kot nezazidana stavbna zemljišča so določene tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta iz prejšnjega odstavka tega člena, če je na njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto. Podrobneje so površine definirane z Zakonom o stavbnih zemljiščih ter Zakonom o graditvi objektov. Če je v katastru stavb podatek, da gre za več etažni objekt, se površina fundusa stavbe pomnoži s številom etaž.
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Kot poslovna površina se štejejo tudi zunanje površine zemljišč namenjene poslovni dejavnosti. Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem, parkirišča trajnešega značaja, za katere se plačuje parkirnina ali najemnina, tržnice, trgovine na prostem, kioski, gostinski vrtovi, sejmišča, kampi, teniška igrišča, zdravilišča in terme, odprti bazeni in kopališča ter vse odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti, bazne postaje mobilne telefonije, marine, pristanišča in pristaniške naprave, mandrači in druge manipulativne ter komunikacijske površine, infrastrukturni objekti, ki po predpisih niso objekti gospodarske javne infrastrukture in se jih točkuje po vrsti rabe oziroma namembnosti, kot to določa odlok. Sem ne spadajo objekti, ki imajo značaj mestne opreme.
Zgoraj navedene zunanje poslovne površine se točkujejo po kriterijih za nezazidana stavbna zemljišča.
Objekt gospodarske javne infrastrukture je tisti gradbeni inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist.
Javna infrastruktura so objekti in omrežja, ki so neposredno namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb na področju komunalnega in vodnega gospodarstva, varstva okolja, energetike, prometa in zvez, ter drugi objekti, če je tako določeno z zakonom ali z občinskim odlokom. Javna infrastruktura so tudi komunalni objekti, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so ulice, tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, rekreacijske površine ter podobno.
II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO
3. člen
d. sodobno urejene prometnice z robniki, obojestranskim hodnikom za pešce, zelenimi ločitvenimi pasovi oz. drevoredi ali kolesarsko stezo
- a. v območju naselij, v radiju ali pasu oddaljenosti do 200 m“ in se točkuje stavbe v skupinah iz 7. člena odloka z naslednjim številom točk: b: 20; c: 12; d:7; e:22; f,g:12 in i: 7.
- b. izven naselij, v radiju ali pasu oddaljenosti do 100 m“ in se točkuje stavbe v skupinah iz 7. člena odloka z naslednjim številom točk: b: 10; c: 7; d: 5; e:12; f,g:7 in i: 5.
Možnost priključevanja za objekte, ki še niso priključeni, se presoja po 13. členu tega odloka. V primeru, ko se takšni objekti nahajajo v oddaljenosti, ki so večje, kot to določa 13. člen, se opremljenost s posamezno vrsto infrastrukture, na katero še niso priključeni, ne točkuje. Ko se takšen objekt kasneje priključi na posamezno komunalno infrastrukturo, se v točkovanju obračuna upošteva, kot da je objekt opremljen s posamezno komunalno infrastrukturo. V primerih, ko bi bila priključitev na posamezno vrsto komunalne infrastrukture možna, hišni priključek pa je potrebno zgraditi preko zemljišča, ki je last drugega lastnika, in ta ne izda soglasja za izvedbo priključka objekta, se opremljenost prav tako ne točkuje do pridobitve soglasja in izgradnje komunalnega priključka oziroma do izgradnje komunalnega priključka po drugi trasi, če ta obstaja.
e) Stavbna zemljišča turistično-gostinskih stavb in objektov ali delov stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov: hotelske stavbe (hoteli, moteli, gostilne, penzioni, apartmaji, kazino ter vse poslovne stavbe, katerih namen gradnje so bili apartmaji ali enote za začasno nastanitev in katerih namen gradnje ni bila stanovanjska raba), stavbe za kratkotrajno namestitev (počitniški domovi, bungalovi, avtokampi) ter stavbe za nudenje gostinskih storitev (restavracije, bari, objekti za nudenje hitre prehrane, zdravilišča, terme).
Neprimerni nivo vzdrževanja nezazidanih stavbnih zemljišč“ z naslednjim točkovanjem
Kolikor občinski organ pristojen za nadomestilo ugotovi, da za posamezno stavbo ali objekt oziroma del stavbe ali objekta ter njihovih pripadajočih delov, v katastru ni zavedenega podatka o rabi stavbe ali objekta v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti, ali ta podatek ni v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem oziroma lastnik ali uporabnik ni izvršil prijave stalnega bivališča fizične osebe ali prijave sedeža pravne osebe, se smatra, da se stavba ali objekt ne koristi v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti oziroma izdanim gradbenim dovoljenjem. Vse dokler lastnik ali uporabnik stavbe ali objekta ne prične uporabljati objekt v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti oziroma z izdanim gradbenim dovoljenjem, se v seštevek točk vključijo tudi točke iz tega člena odloka. Novo nastalo stanje se upošteva pri odmeri nadomestila za naslednje leto od leta evidentiranja spremembe.
d) Vpliv daljnovodov od 20 KV dalje, ki se točkuje v oddaljenosti do 70 m z 10 točkami. Točkovanje od 70 m do 100 m je 0 ter nad 100 m je 0
RAZVOJNA STOPNJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
OBMOČJA
I
II
III
IV
V
VI
VII
VIII
IX
a) Gradbene parcele ter druga poselitvena območja določena v izvedbenih prostorskih aktih ali OPN
a) Parcele namenjene gradnji stavb ter druga poselitvena območja določena v Prostorsko ureditvenih pogojih – PUP ali Občinskem prostorskem načrtu – OPN.
60
48
36
30
24
18
12
b) Sprejet lokacijski načrt oz. prostorsko izvedbeni akt ali OPPN
b) Parcele namenjene gradnji na podlagi sprejetega PIN (Zazidalni načrt – ZN, Ureditveni načrt – UN, Lokacijski načrt – LN), Občinskega lokacijskega načrta – OLN ali Občinskega podrobnega prostorskega načrta – OPPN
120
90
78
c) Komunalno opremljeno zemljišče
300
270
240
210
Javna podjetja in zavodi s področja družbenih dejavnosti, katerih ustanoviteljica je Občina Piran ter krajevne skupnosti za prostore, ki jih sami uporabljajo za izvajanje svoje dejavnosti, niso zavezanci plačila nadomestila za te prostore.
Javna podjetja, zavodi in krajevne skupnosti so dolžni k plačilu nadomestila zavezati najemnike prostorov, z najemno pogodbo.
Morebitne oprostitve plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki jih sprejme občinski svet, se lahko sprejme le za koledarsko leto in s potekom tega koledarskega leta prenehajo veljati, z izjemo oprostitev iz tretjega odstavka tega člena.
Če zavezanec v prijavi izkaže neresnične podatke ali noče podati podatkov oziroma ovira pridobivanje leteh, se kaznuje z globo, ki znaša:
- za posameznika 400 evrov,
- za samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost 4000 evrov,
- za pravno osebo 8000 evrov, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za sredjo ali veliko gospodarsko družbo pa 12.000 evrov,
- za odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika
posameznika in za odgovorno osebo v samoupravni lokalni skupnosti 800 evrov.
Kontrolo nad izvajanjem določil tega odloka opravlja Urad za občinsko inšpekcijo in redarstvo.
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Piran (Uradne objave Primorske novice, št. 1/2009) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic, uporablja pa se od 1.1.2009 dalje.
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Piran (Uradne objave Primorske novice, št. 8/2010) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran (Uradni list Republike Slovenije, št. 10/2012) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
5. člen