Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2

 

Na podlagi 39. in 43. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93), 41. člena Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) ter 17. člena statuta Občine Gorišnica (Uradni list RS, št. 34/99) je Občinski svet občine Gorišnica na 12. seji dne 22. 6. 2004 sprejel

 

 

O D L O K

 

 

o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Gorišnica (dopolnitev 2003)

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

1. člen

 

 

Spremeni se naslov odloka, tako da se glasi:

 

 

    Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Gorišnica (dopolnitve 2003).

 

 

2. člen

 

 

Spremeni se besedilo 1. člena, tako da se novo besedilo glasi:

 

 

    S tem odlokom se prejmejo Spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Gorišnica (dalje: PUP), ki jih je izdelal UMARH d.o.o junija 2003 pod številko 13/03.

 

 

Osnovni Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Ptuj izven mesta Ptuj je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 20-102/92, dopolnjen z odlokom, objavljenim v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 26-103/94 (dopolnitev 1994) in z odlokom, objavljenim v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 11-118/97 (dopolnitev 1997).

 

 

PUP so izdelani skladno z

 

 

– Zakonom o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89 in Uradni list RS, št. 71/93),

 

 

– Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93),

 

 

– Zakonom o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/94, 32/85, 33/89, Uradni list RS, št. 24/92) in

 

 

– Zakonom o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86, Uradni list RS, št. 40/94, 69/94, 29/95 in 95/96) in s

 

 

– Spremembami in dopolnitvami Dolgoročnega plana občine Ptuj, za območje občine Gorišnica dopolnjenega leta 2001 (Uradni list RS, št. 109/02).

 

- Odlokom o drugi spremembi in dopolnitvi prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Gorišnica – spremembe in dopolnitve 2008 ČN Gorišnica.

 

 

3. člen

 

 

Spremeni se besedilo 2. člena, tako da se glasi:

 

 

PUP sestavlja tekstualni in grafični del:

 

 

 

 

II. OPIS OBMOČJA

 

 

4. člen

 

 

3. člen se črta, besedilo 4. člena pa se spremeni, tako da se glasi:

 

 

Meje PUP so meje občine Gorišnica.

 

 

III. FUNKCIJA OBMOČIJ S POGOJI ZA NAMEMBNOST IN KVALITETO GRADITVE TER DRUGIH POSEGOV V PROSTOR

 

 

5. člen

 

 

Spremeni se besedilo 5. člena, tako da se glasi:

 

 

S PUP so določeni pogoji urejanja za površine, ki so s Spremembami in dopolnitvami Dolgoročnega plana Občine Ptuj, za območje Občine Gorišnica dopolnjenega leta 2001 (Uradni list RS, št. 109/02), opredeljene kot kmetijska in gozdna zemljišča, vodne površine, urbana območja (za stanovanjsko, proizvodno, športno-rekreacijsko, komunalno, energetsko in prometno namembnost) in območja zaščite naravne ali kulturne dediščine.

 

 

– Na delih območja PUP, kjer je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, do izdelave le-teh niso dovoljeni nikakršni gradbeni posegi v prostor.

 

 

– Znotraj ureditvenih območij strnjenih naselij Gorišnica, Cirkulane, Moškanjci, Muretinci, Mala vas, Gajevci, Placerovci, Formin, Dolane, Zamušani, Zagojiči in Cunkovci, je dovoljena gradnja objektov za stanovanja, centralne dejavnosti, servisno obrt, transportne dejavnosti, objektov za šport ali rekreacijo in proizvodnih dejavnosti, ki po obsegu in emisijah niso motilne v stanovanjskem okolju.

 

 

– Proizvodne in tiste servisne obrtne dejavnosti, ki zaradi svojega obsega ali emisij ne sodijo v strnjeno naselje, morajo biti usmerjene v proizvodna območja na obrobju naselij ali na območja izven naselij, določena v občinskem prostorskem planu (DP).

 

 

– V območjih, zaščitenih kot kulturna ali naravna dediščina (z že opredeljenim in s smernicami predlaganim načinom varovanja), so posegi dovoljeni izključno le skladno s smernicami Zavoda za varovanje kulturne dediščine Maribor oziroma Zavoda za varstvo narave Slovenije, OE Maribor.

 

 

6. člen

 

 

Spremeni se besedilo 6. člena, tako da se glasi:

 

 

a) Območja, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov:

 

 

Območja, kjer je predvidena kompleksna gradnja, bodo obdelana s posebnimi prostorskimi izvedbenimi načrti. Do izdelave le-teh na takih območjih niso dovoljeni nikakršni gradbeni posegi, premiki zemeljskih mas, parcelacija ali promet z zemljišči, kasneje pa le posegi, skladni z veljavnim PIN za območje. Na karti1, točka BI, iz 3. člena tega odloka,so označena z oznako PIN.

 

 

7. člen

 

 

Spremeni se naslov in besedilo 7. člena, tako da se glasi:

 

 

b) Znotraj ureditvenih območij strnjenih naselij je dovoljena:

 

 

– gradnja stanovanjskih objektov, nadomestnih objektov, prizidkov, nadzidav, adaptacij družinskih stanovanjskih hiš, dovoljena pa je tudi gradnja obrtno-stanovanjskih objektov s servisno obrtjo in prizidkov servisnih obrtnih delavnic;

 

 

– gradnja spremljajočih objektov (garaž in shramb) kot samostojnih objektov ali prizidkov k stanovanjskim objektom;

 

 

– sprememba namembnosti obstoječih objektov za stanovanjske, poslovne, trgovske, gostinske in servisne obrtne dejavnosti, če so njihove emisije pod dovoljenimi nivoji za stanovanjsko okolje;

 

 

– gradnja, pri/nadzidava in adaptacija objektov dejavnosti in objektov za šport in rekreacijo;

 

 

– gradnja objektov komunalnih dejavnosti in javne infrastrukture;

 

 

– gradnja objektov za kmetijsko proizvodnjo v sklopu obstoječih kmetij, če njihove emisije ne presegajo dovoljenih nivojev za stanovanjsko okolje.

 

 

Ureditvena območja strnjenih naselij so na karti1, točka BI, iz 3. člena tega odloka, označena z mejo, oznako planske enote – črko P in številko ter z oznako namembnosti območja in številko. Črke pomenijo S za stanovanjsko, R za športno oziroma rekreacijsko ali P za proizvodno območje, vse v okvirju.

 

 

8. člen

 

 

Spremeni se naslov in besedilo 8. člena, tako da se glasi:

 

 

c) Na območjih gradbenih parcel razpršene gradnje je dovoljena:

 

 

-  novogradnja in dozidava stanovanjskih objektov in objektov s poslovno dejavnostjo;  

 

– gradnja nadomestnih objektov (stanovanjskih, pomožnih in gospodarskih);

 

 

– gradnja prizidkov, nadzidav in adaptacij družinskih stanovanjskih hiš, obrtno-stanovanjskih objektov in obrtnih delavnic;

 

 

– gradnja spremljajočih objektov (garaž, lop ipd.) kot samostojnih objektov ali prizidkov k obstoječim objektom;

 

 

– sprememba namembnosti obstoječih objektov za namen stanovanjske, poslovne, trgovske, gostinske in obrtne dejavnosti, če njihove emisije ne presegajo dovoljenih nivojev za stanovanjsko okolje;

 

 

– gradnja, prizidava, nadzidava in adaptacija objektov centralnih dejavnosti in objektov za šport in rekreacijo;

 

 

– gradnja objektov komunalnih dejavnosti in javne infrastrukture;

 

 

– gradnja objektov za kmetijsko proizvodnjo v sklopu obstoječih kmetij.

 

 

Območja razpršene gradnje so na karti 1, točka BI, iz 3. člena tega odloka, označena z rumeno barvo.

 

 

9. člen

 

 

Spremeni se naslov in besedilo 9. člena, tako da se glasi:

 

 

d) V komunalnih conah je dovoljena le gradnja, dozidava in adaptacija objektov za opredeljeno komunalno rabo ter gradnja pripadajočih infrastrukturnih ureditev. Na karti1, točka BI, iz 3. člena tega odloka, so označene s črko K.

 

 

e) V conah energetske infrastrukture je dovoljena le gradnja objektov, namenjenih energetski infrastrukturi ter pripadajočih infrastrukturnih ureditev. Na karti1, točka BI, iz 3. člena tega odloka,so označene s črko E.

 

 

f) V proizvodnih conah je dovoljena gradnja, adaptacija (prezidava) ali dozidava objektov za industrijsko dejavnost, servisno in proizvodno obrtno dejavnost, trgovino, poslovno dejavnost ter transport, vendar s celovito urejenimi komunalnimi razmerami in ob upoštevanju dovoljenih nivojev emisij za proizvodno območje. Na karti1, točka BI, iz 3. člena tega odloka,so označene s črko P.

 

 

10. člen

 

 

Spremeni se naslov in besedilo 10. člena, tako da se glasi:

 

 

g) Na območju gozdnih zemljišč, na karti označena z zeleno barvo, so dovoljene le dejavnosti, ki jih pogojuje osnovna namenska raba. Dovoljena je gradnja objektov za infrastrukturne ureditve (mostovi oziroma cestni propusti, gozdne ceste, oporni zidovi, objekti za regulacijo hudournikov in vzdrževalna ter rekonstrukcijska dela na obstoječi cestno prometni, energetski in komunalni infrastrukturi). Druga gradnja ni dovoljena, ohranja se primarna raba.

 

 

V gozdni prostor se lahko posega le z dejavnostmi, ki niso v nasprotju z načeli varovanja okolja in naravnih vrednot, skladno z Zakonom o gozdovih, ki ne ovirajo osnovne dejavnosti – gozdarstva.

 

 

Za posege v gozdni prostor je potrebno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije – OE Maribor.

 

 

Pri gradnji objektov v ureditvenem območju naselij ob robu gozdnega prostora je priporočen odmik 10 m, oziroma je v pasu do 10 m od gozdne meje dovoljena gradnja na lastno odgovornost. Pri tem je potrebno zagotoviti neovirano gospodarjenje z gozdom (dostop, potrebna kvaliteta gozdnih cest).

 

 

Na delih območij, kjer gradnja posega v obstoječ gozd, je potrebno ponovno vzpostaviti gozdni rob iz avtohtonih grmovnic.

 

 

11. člen

 

 

Spremeni se naslov in besedilo 11. člena, tako da se glasi:

 

 

h) Na območju kmetijskih zemljišč, ki so na karti označena:

 

 

– s sivo barvo najboljša kmetijska zemljišča,

 

 

– z rjavo barvo ostala kmetijska zemljišča,

 

 

so dovoljene le dejavnosti, ki jih pogojuje osnovna namenska raba. Dovoljena je gradnja začasnih montažnih objektov za neposredno kmetijsko proizvodnjo za intenzivno pridelavo (steklenjaki in plastenjaki), urejanje gnojišč, deponij za pridelke, objektov in povezav za infrastrukturne ureditve (mostovi oziroma cestni propusti, namakalni sistemi ter gradnja, vzdrževalna in rekonstrukcijska dela na cestno prometni, energetski in komunalni infrastrukturi ter objektih za regulacijo hudournikov ipd.). Druga gradnja ni dovoljena, ohranja se primarna raba.

 

 

12. člen

 

 

V 12. členu se spremeni naslov, tako da se glasi:

 

 

i) Posebna varovana območja

 

 

Črta zadnji odstavek 2. točke, v točki 5 pa se beseda »avtocesta« smiselno nadomesti z izrazom »hitra cesta«.

 

 

V točki 6 se spremeni prvi stavek, tako da se nov stavek glasi:

 

 

V območju HC Formin in dovodnega kanala z brežinami je dovoljeno:

 

 

Točka 7 se spremeni, tako da se glasi:

 

 

7. Na poplavnih območjih so dovoljeni posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda). Prepovedane so vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo ob poplavah lahko škodljiv vpliv na vode ali na vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja.

 

 

Točka 8 se spremeni, tako da se glasi:

 

 

8. Na vodnem in priobalnem zemljišču so dovoljeni le naslednji posegi:

 

 

– gradnja objektov javne infrastrukture

 

 

– gradnja objektov javnega dobra

 

 

– izvajanje ukrepov za izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti voda

 

 

– izvajanje ukrepov za ohranjanje narave

 

 

– gradnja objektov za rabo voda in varnost pred utopitvijo v naravnih kopališčih

 

 

– gradnja objektov za varstvo voda pred onesnaženjem

 

 

– gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

 

 

Priobalno zemljišče ima varstvene pasove, v katerih je za vsako graditev potrebno soglasje pristojne agencije ministrstva za okolje in prostor RS. Ob vodotokih 1. reda (reka Drava, kanal HE Formin) je varstveni pas 15 m od obale, pri vodotokih 2. reda (reki Pesnica in Bela) pa 5 m od obale.

 

 

Točka 9 se črta.

 

 

IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE

 

 

13. člen

 

 

Besedilo členov 13 do vključno 20 se črta v celoti.

 

 

Doda se nov 13. člen:

 

 

Pogoji za oblikovanje objektov znotraj ureditvenih območij naselij:

 

 

1. – Oblikovanje stanovanjskih objektov znotraj obstoječih vasi:

 

 

Urbanistično oblikovanje: Parcelacija povzema parcelacijski vzorec okolice. Stanovanjski objekti morajo biti najmanj 4,00 m od parcelnih mej. Lokacija na manjši oddaljenosti od meje je dopustna le ob pisnem soglasju lastnika sosednje parcele.

 

 

Če je naselje grajeno po principu gradbene linije, je ta obvezna tudi za nove objekte. Prav tako je v vaseh s pretežno »panonsko« zazidavo na parcelno mejo obvezen princip gradnje na parcelno mejo tudi za nove objekte, kar določi za vsak primer posebej občinski urbanist s tehničnimi smernicami.

 

 

Prizidki so objekti velikosti do največ 40% tlorisa osnovnega objekta.

 

 

Dvosmerne ulice so široke najmanj 6 m (4 m vozišče in po 1 m pločnik na vsaki strani). Slepe ulice so široke najmanj 6 m (4 m vozišče in po 1 m pločnika na vsaki strani). Ulice, ožje od 6 m, morajo biti enosmerne, široke najmanj 4 m (3 m vozišče in enostranski pločnik).

 

 

Arhitektonsko oblikovanje: Znotraj obstoječe grajene strukture vasi morajo biti objekti oblikovani z elementi tradicionalne arhitekture, pri čemer se dopušča večja okna odprtine, raznovrstna senčila in pestrejše barve zunanjosti stanovanjskih hiš. Streha je obvezno dvokapnica v naklonih od 35(–45(, kritina v barvah in izgledu opečne kritine.

 

 

2. – Oblikovanje stanovanjskih objektov na novih strnjenih kompleksih:

 

 

Urbanistično oblikovanje: Parcelacija ni določena in se izdela po strokovni podlagi, ki mora biti za take komplekse izdelana pred začetkom gradnje. V strokovni podlagi se določijo enotne tehnične smernice za kompleks z vsemi segmenti urejanja. Krajne družinske hiše so najmanj 4 m od parcelnih mej, bliže le ob pisnem soglasju soseda.

 

 

Dvosmerne ulice so široke najmanj 6 m (4 m vozišče in po 1 m pločnik na vsaki strani). Slepe ulice so široke najmanj 6 m (4 m vozišče in po 1 m pločnika na vsaki strani). Ulice, ožje od 6 m, morajo biti enosmerne, široke najmanj 4 m (3 m vozišče in enostranski pločnik).

 

 

Arhitektonsko oblikovanje: Novi strnjeni stanovanjski kompleksi morajo biti strokovno in oblikovno enovito obdelani. Objekti so lahko svobodno oblikovani, vendar največ do horizontalnih, posebno pa vertikalnih gabaritov večine sosednjih stavb v naselju.

 

 

3. – Oblikovanje javnih objektov (objekti centralnih, poslovnih, športnih in rekreacijskih dejavnosti):

 

 

Urbanistično oblikovanje: Javni objekti tvorijo centralna območja naselja, zato morajo biti dominantno umeščeni v prostor. Po možnosti naj ob ulici ali v povezavi z njo tvorijo tržno površino, ob križiščih pa naj s posnetim križiščnim vogalom ali altano (izzidkom) križišče poudarjajo. Upoštevan mora biti tradicionalni urbanistični vzorec naselja Ptujskega polja ali Haloz, kar določi za vsak primer posebej občinski urbanist. Krajni objekti so najmanj 4 m od parcelnih mej, bliže le ob pisnem soglasju soseda.

 

 

Lastnik javnega objekta mora zagotoviti za dejavnost zadostno število parkirnih mest za osebna vozila na parceli gradnje. Če to ni mogoče, mora le-ta zagotoviti na drugem, v ta namen pridobljenem zemljišču v primerni oddaljenosti (nakup, dolgoročni najem).

 

 

Arhitektonsko oblikovanje: Javni objekti so lahko tradicionalno ali sodobno oblikovani, vendar morajo zagotavljati skladnost z obstoječo grajeno strukturo naselja. Obstoječ povprečni vertikalni gabarit naselja lahko presegajo za največ dve etaži. Barve zunanjosti naj bodo skladne, umirjene.

 

 

4. – Oblikovanje infrastrukturnih objektov:

 

 

Za gradnjo objektov z izključno rabo površine (površinski objekti) morajo biti zemljišča v lasti investitorja, za gradnjo objektov s sočasno rabo zemljišča (podzemni objekti ali objekti na stebrih) pa mora biti zemljišče v lasti investitorja ali na zemljišču pridobljena pisna služnostna pravica za gradnjo, vzdrževanje in rekonstrukcije objekta.

 

 

Oblikovanje infrastrukturnih objektov sledi potrebam tehnologije in ga zato s PUP podrobno ne definiramo. Gabariti stavb in barve naj v naselju ne izstopajo in naj v največji možni meri upoštevajo izgled in funkcioniranje sosednjih objektov. Nadzemni plinski rezervoarji morajo biti pogledu zakriti z živo mejo ali grmovnicami.

 

 

5. – Oblikovanje objektov obrtnih in proizvodnih dejavnosti:

 

 

Oblikovanje proizvodnih objektov sledi potrebam tehnologije proizvodnje in ga s PUP načeloma ne definiramo. Gabariti prizidkov pa vendarle ne smejo presegati povprečnega gabarita osnovnega objekta več kot za 40%.

 

 

Lastnik proizvodnega objekta mora na svojih parcelah gradnje zagotoviti za dejavnost zadostno število parkirnih mest za osebna in tovorna vozila. Če to ni mogoče, mora le-ta zagotoviti na drugem pridobljenem zemljišču(nakup, dolgoročni najem) v primerni oddaljenosti.

 

 

Gabariti in barve stavb naj kolikor je mogoče povzemajo kolorit urbanega in naravnega okolja in naj ne izstopajo.

 

 

6. – Oblikovanje spremljajočih objektov:

 

 

Spremljajoči objekti morajo biti najmanj 4 m od parcelnih mej, na manjši oddaljenosti od meje le ob pisnem soglasju lastnika sosednje parcele. Oblikovani naj bodo skladno s stavbo, kateri pripadajo. Zunanjost garaž, vrtnih lop ipd, naj bo iz enakih materialov kot osnovna stavba ali z leseno oblogo, praviloma enakih barv kot osnovne stavbe.

 

 

Ograje stanovanjskih zemljišč so visoke največ 1,40 m. Pletene žične ograje morajo biti obsajene z živo mejo iz grmovnic, drevesna živa meja pa ni dovoljena. Ograje morajo biti transparentne, ograjni zidovi niso dopustni. Odpadni materiali se za ograje ne smejo uporabljati.

 

 

Ograje proizvodnih območij so visoke največ 2 m. Pletene žične ograje morajo biti obsajene z živo mejo iz grmovnic. Trdnejše kovinske mreže naj bodo profilirane po horizontalni smeri, v enotni temnejši barvi. Ograje morajo biti transparentne, ograjni zidovi niso dopustni.

 

 

Uvozna in vhodna vrata se morajo odpirati drsno ali na parcelo.

 

 

14. člen

 

 

Doda se nov 14. člen:

 

 

Pogoji za oblikovanje objektov na območju razpršene gradnje:

 

 

1. – Oblikovanje stanovanjskih objektov

 

 

Urbanistično oblikovanje: Smer slemena mora biti vzporedna z izohipsami terena in z daljšo stranico tlorisa. Etažnost je omejena na največ pritličje in eno nadstropje (brez mansarde).

 

 

Dvosmerne ulice z obojestransko zazidavo so široke najmanj 6 m (4 m vozišče in po 1 m pločnik na vsaki strani). Slepe ulice so široke najmanj 6 m (4 m vozišče in po 1 m pločnika na vsaki strani). Ulice, ožje od 6 m, morajo biti enosmerne, široke najmanj 4 m (3 m vozišče in enostranski pločnik).

 

 

Arhitektonsko oblikovanje: Znotraj obstoječe grajene strukture vasi morajo biti objekti oblikovani z elementi tradicionalne arhitekture, pri čemer se dopušča večja okna odprtine, raznovrstna senčila in pestrejše, vendar umirjene barve zunanjosti stanovanjskih hiš v pastelnih tonih. Streha je obvezno dvokapnica v naklonih od 35(–45(, kritina v barvah in izgledu opečne kritine.

 

 

2. – Oblikovanje javnih objektov (poslovni, športni, rekreacijski, infrastrukturni in objekti centralnih dejavnosti)

 

 

Arhitektonsko oblikovanje: Javni objekti so lahko tradicionalno ali sodobno oblikovani, vendar morajo zagotavljati skladnost z obstoječo grajeno strukturo zaselka. Obstoječ povprečni vertikalni gabarit zaselka lahko presegajo za največ eno etažo. Barve zunanjosti naj bodo skladne s koloritom okolja in umirjene. Streha je obvezno dvokapnica v naklonih od 35(–45(, kritina v barvah in izgledu opečne kritine.

 

 

3. – Oblikovanje objektov za kmetijske, obrtne in proizvodne dejavnosti

 

 

Oblikovanje proizvodnih objektov sledi potrebam tehnologije proizvodnje in ga s PUP podrobno ne definiramo. Gabariti prizidkov ne smejo presegati povprečnega vertikalnega gabarita v naselju. Lastnik proizvodnega objekta mora na parceli gradnje zagotoviti za dejavnost zadostno število parkirnih mest za osebna in tovorna vozila. Če to ni mogoče, mora le-ta zagotoviti na drugem pridobljenem zemljišču v primerni oddaljenosti (nakup, dolgoročni najem).

 

 

Barve stavb naj ne izstopajo, povzemajo naj kolorit naravnega okolja.

 

 

4. – Oblikovanje spremljajočih objektov

 

 

Spremljajoči objekti (garaže, dvoriščne stavbe, pomožni montažni objekti ipd.) morajo biti najmanj 4 m od sosedovih parcelnih mej. Lokacija na manjši oddaljenosti od meje je dopustna le ob pisnem soglasju lastnika sosednje parcele. Oblikovani naj bodo skladno s stavbo, kateri pripadajo. Zunanjost garaž, vrtnih lop ipd, naj bo iz enakih materialov kot osnovna stavba ali z leseno oblogo. Barve zidanih spremljajočih objektov so praviloma enake kot barve osnovnih stavb.

 

 

Ograje stanovanjskih zemljišč so visoke največ 1,40 m. Pletene žične ograje morajo biti obsajene z živo mejo iz grmovnic, drevesna živa meja ni dovoljena. Odpadni materiali za ograje niso dovoljeni.

 

 

Ograje proizvodnih območij so visoke največ 2 m. Pletene žične ograje morajo biti obsajene z živo mejo iz grmovnic. Trdnejše kovinske mreže naj bodo profilirane po horizontalni smeri, v enotni temni barvi. Uvozna vrata se morajo odpirati drsno ali na parcelo.

 

 

5. – Oblikovanje počitniških objektov

 

 

Urbanistično oblikovanje: Parcelacija in smer slemena povzema arhitekturni in parcelacijski vzorec okolice. Počitniški objekti morajo biti najmanj 4 m od parcelnih mej. Lokacija na manjši oddaljenosti od meje je dopustna le ob pisnem soglasju lastnika sosednje parcele.

 

 

Če je v okolju uporabljen princip gradbene linije, je ta obvezna tudi za počitniške objekte.

 

 

Če gre za gradnjo na strnjenem zemljišču z več kot dvema parcelama, so potrebne enotna tehnična smernice organizacije kompleksa z vsemi segmenti urejanja, kar določi za vsak kompleks posebej občinski urbanist.

 

 

Prizidki so objekti velikosti do največ 40 % tlorisa osnovnega objekta.

 

 

Dvosmerne ulice z obojestransko zazidavo so široke najmanj 6 m (4 m vozišče in po 1 m pločnik na vsaki strani). Slepe ulice so široke najmanj 6 m (4 m vozišče in po 1 m pločnika na vsaki strani). Ulice, ožje od 6 m, morajo biti enosmerne, široke najmanj 4 m (3 m vozišče in enostranski pločnik).

 

 

Arhitektonsko oblikovanje: Znotraj obstoječe grajene strukture vasi morajo biti tudi počitniški objekti oblikovani z elementi tradicionalne arhitekture, pri čemer se dopušča večje okenske odprtine, raznovrstna senčila in pestrejše barve zunanjosti hiš. Streha je obvezno dvokapnica v naklonih od 35(–45(, kritina v barvah in izgledu opečne kritine.

 

 

15. člen

 

 

Številka člena 21 se spremeni v 15.

 

 

V petem odstavku, za navedbo »v območjih posebnih namembnosti« se črta navedba »po 9. točki 5. člena« ter v celoti besedilo zadnjih štirih odstavkov, za navedbo »Izkopi v rudninskih nahajališčih se morajo sproti sanirati«.

 

 

16. člen

 

 

Besedilo 22. člena se v odstavku pripoji k besedilu 15. člena, črta pa se naslov »Oblikovanje večjih objektov urbanistične opreme« in številka člena.

 

 

17. člen

 

 

Številka člena 23 se spremeni v 16.

 

 

18. člen

 

 

Doda se nov 17. člen:

 

 

Ohranjanje narave:

 

 

Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v Naravovarstvenih smernicah za spremembe in dopolnitve PUP za območje občine Gorišnica (izdelal Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor, avgust 03), ki so priloga temu Odloku in se hranijo na sedežu občine.

 

 

Zavarovana območja so:

 

 

Območja pričakovanih naravnih vrednot:

 

 

Na območju pričakovanih naravnih vrednot je potrebno v primeru najdb mineralov in fosilov obvestiti pristojni izdelal Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor, zaradi dokumentiranja, ohranjanja in ustreznega varovanja najdb ter nadzora ob nadaljnjih posegih v prostor.

 

 

1. – (evid. št. OPNV 43) Območje pričakovanih naravnih vrednot Haloze, v občini Gorišnica;

 

 

Območja naravnih spomenikov:

 

 

Naravni spomeniki so varovani z Odlokom o razglasitvi in varovanju naravnih območij in spomenikov v občini Ptuj, Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/79, 38/86 in 33/89).

 

 

2. – (evid. št. NS 7060) Naravni spomenik Pohorje, rastišče tis na območju Haloz, južno od Ptuja;

 

 

3. – (evid. št. NS 7072) Rihtaričeva lipa, lipa izjemnih dimenzij na Gradiščih;

 

 

4. – (evid. št. NS 7318) Poplavno območje Borl, severno od Borla (levi breg Drave);

 

 

Območja naravnih spomenikov, predlaganih za zavarovanje:

 

 

5. – (evid. št. pKP 86) Krajinski park Stara Drava, poplavno območje na območju občine – predlog;

 

 

6. – (evid. št. pNS 4423) Drava – reka1, sonaravna struga Drave z obrežji na območju občine- predlog;

 

 

7. – (evid. št. pNS 6953) Drava – rečna loka 2, reka Drava z rečno loko med Markovci in Zavrčem, na območju občine Gorišnica – predlog;

 

 

8. – (evid. št. pNS 6968) Veliki Okič – suhi travnik, suhi travnik na južnem delu Velikega Okiča – predlog;

 

 

9. – (evid. št. pNS 7045) Gris – prodišče, polotok s prodiščem na Dravi pri Zavrču, na območju občine Gorišnica – predlog;

 

 

10. – (evid. št. pNS 7066) Slodnjakova lipa, lipa izjemnih dimenzij v Gorišnici – predlog;

 

 

11. – (evid. št. pNS 7309) Moškanjci – rastišče močvirske logarice v Moškanjcih – predlog;

 

 

12. – (evid. št. pNS 7310) Tibolci – rastišče močvirske logarice v Tibolcih – predlog;

 

 

13. – (evid. št. pNS 7518) Cirkulane – lipi, lipi izjemnih dimenzij v Cirkulanah – predlog;

 

 

14. – (evid. št. pNS 1834) Brezovec – rastišče tis, rastišče tis na Brezovcu v Halozah – predlog;

 

 

Ekološko pomembna območja:

 

 

15. – (evid. št. EPO 203) Ekološko pomembno območje Drava od Maribora do Zavrča, na območju občine Gorišnica;

 

 

16. – (evid. št. EPO 11) Ekološko pomembno območje Vinorodne Haloze, na območju občine

 

 

Gorišnica južno od Borla;

 

 

17. – (evid. št. EPO 152) Ekološko pomembno območje Strejaci v spodnji dolini Pesnice med naselji Strejaci, Žamenci, Gorišnica in Mezgovci

 

 

Na ekološko pomembnih območjih je potrebno ohranjati in izboljševati razmere, pomembne za obstoj rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov na območju. Varstvene usmeritve na ekološko pomembnih območjih dovoljujejo le neizogibne posege v prostoru na način in v obsegu, ki ne ogroža in ne moti naravnega ravnovesja. Na navedenih območjih je pri posegih v prostor potrebno pridobiti in upoštevati detajlne pogoje pristojne enote Zavoda RS za varstvo narave, OE Maribor.

 

 

Na delih kmetijskih in gozdnih zemljišč s potoki v pasu 10 m na obe strani potoka gradbeni posegi niso dopustni. Potoke z obrežno zarastjo je potrebno v celoti ohranjati. Gradnja betonskih ali kamnitih škarp regulacij potokov ni dopustna. Dopustna je gradnja suhih zidov in sonaravna ureditev brežin.

 

 

Obstoječa zazidava ob potokih se vzdržuje in obnavlja po določilih iz 7. člena tega odloka.

 

 

19. člen

 

 

Doda se nov 18. člen:

 

 

Ohranjanje kulturne dediščine:

 

 

Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo kulturne dediščine, navedeni v Strokovnih podlagah za varstvo kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve DP in SP za Občino Gorišnica (izdelal Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor, marca 02), ki so priloga temu Odloku in se hranijo na sedežu Občine Gorišnica.

 

 

Za potrebe prostorskega planiranja in urbanističnega načrtovanja se poleg objekta dediščine varuje tudi določena okolica varovane dediščine. To je območje, katerega varstvo naj bi zagotavljalo vizualno in funkcionalno prostorsko integriteto varovane KD, ki jo morajo upoštevati vsi posegi v to območje, ki ga obravnavamo kot območje omejene rabe (črtkana črta na karti). Zahtevnost varstva zavisi od prostorskih značilnosti ter od pomena dediščine.

 

 

Sicer kot vplivno območje obravnavamo ves tisti prostor, kjer lahko pojavi, ki so povezani z drugimi dejavnostmi v prostoru, vplivajo na dediščino. Ti vplivi imajo lahko negativne posledice na lastnosti, pomen ali na celo materialno substanco varovane dediščine ter na kvaliteto njene okolice. Zato so pri odločanju o vseh večjih načrtovanih posegih, ki lahko imajo večje in večplastne prostorske posledice (npr. hitre ceste, železnice, kamnolomi, daljnovodi, deponije, elektrarne itd.) potrebne presoje vpliva izven na karti zarisanih območjih varovanja.

 

 

Pomembnejšo kulturno dediščino varujemo optimalno v njenem območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe v najširši okolici oziroma vplivnem območju, ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in gospodarske osnove ter celovitosti.

 

 

Druge kulturne spomenike se varuje v vplivnem območju in eventualno, če nikakor ni možno drugače in če se o proučitvi izkaže za možno, dopusti poseg pod določenimi pogoji ob robu vplivnega območja.

 

 

Drugo kulturno dediščino varujemo predvsem fizično.

 

 

1. Varstveni režim za arheološko dediščino

 

 

Arheološka dediščina se varuje na naslednji način:

 

 

– ohranitev in zagotovitev znanstvenega pomena na osnovi nadzora arheoloških raziskav in dajanje prednosti nedestruktivnim metodam;

 

 

– rezervatno varstvo lokalitet in njihove prostorske integritete;

 

 

– integralno varstvo s sistematičnim vključevanjem v prostorsko načrtovanje na vseh ravneh.

 

 

Na arheoloških najdiščih je prepovedano:

 

 

– odkopavati in zasipavati ali kako drugače posegati v teren;

 

 

– graditi vse vrste stavb;

 

 

– izvajati gradnjo cest in drugih infrastrukturnih naprav;

 

 

– postavljati in polagati energetske in druge vode na ožjem območju varovanja;

 

 

– izvajati takšno rabo tal, ki škoduje najdišču (globoko oranje, rigolanje...);

 

 

– raziskovanje terena nepooblaščenim osebam;

 

 

– gospodarsko izkoriščanje rudnin;

 

 

– postavljati reklamne in druge table oziroma napise na ožjem območju varovanja.

 

 

Izjemoma je možno, po predhodnem soglasju pristojne organizacije za varstvo KD:

 

 

– na robnih delih najdišča graditi infrastrukturne objekte in vode, vendar le na osnovi rezultatov predhodno zagotovljenih arheoloških raziskav, ki gredo v breme investitorja;

 

 

– urediti arheološko lokaliteto za obisk javnosti (postavitev pojasnjevalnih tabel);

 

 

– posegati v vegetacijo zaradi boljše prezentacije.

 

 

Arheološki spomeniki se varujejo rezervatno. Zanje velja režim za arheološko dediščino ob doslednem upoštevanju prepovedi in omejitev. V arheološki spomenik je možno posegati le izjemoma, če gre za poseg širšega družbenega (državnega) pomena in če so resnično izrabljene vse druge možnosti. Takrat je potrebno zagotoviti predhodna arheološka izkopavanja, ki gredo v breme investitorja.

 

 

2. Varstveni režim za stavbno dediščino

 

 

Prepovedano je:

 

 

– objekt poškodovati ali podreti;

 

 

– spreminjati tlorisno in višinsko zasnovo;

 

 

– spreminjati konstrukcijsko zasnovo in gradivo;

 

 

– spreminjati funkcionalno zasnovo – razporeditev dejavnosti v notranjem in zunanjem prostoru;

 

 

– spreminjati oblikovanost zunanjščine – arhitekturno členitev, strešine, kritino, napušče, zatrepe, stavbno pohištvo, gradiva, barvo, detajle;

 

 

– nameščativ fasadne reklamne panoje, izveske in svetila, ki niso v skladu z obliko in vsebino objekta;

 

 

– spreminjati odnos do drugih objektov na parceli in sosednjih stavb;

 

 

– spreminjati komunikacijsko in infrastrukturno navezavo na javni prostor;

 

 

– spreminjati niveleto ožje okolice, namembnost in oblikovanost pripadajočih objektov in površin.

 

 

Varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru, brez motečih prvin.

 

 

Izjemoma je možno, ob predhodnih pogojih pristojne organizacije za varstvo KD:

 

 

– na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele stavb oziroma stavbne opreme v kvalitetnejše oziroma avtentičnejše stanje;

 

 

– izvajati znanstveno raziskovalna dela;

 

 

– spremeniti namembnost objekta, če ni možno zagotoviti prvotne funkcije in če s tem nista bistveno prizadeti materialna substanca in pričevalnost objekta;

 

 

– spremeniti ali dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če drugače ni mogoče zagotoviti stabilnosti objekta;

 

 

– na fasade nameščati nevpadljive izveske ali napise;

 

 

– odpirati strehe (strešna okna, izstreške) na tisti strani objekta, ki ni v vidnem stiku z javnim prostorom (ne velja za sakralno stavbno dediščino);

 

 

– posegati v okolico objekta zaradi boljše predstavitve objekta.

 

 

Stavbno dediščino zaradi preglednosti sicer delimo na profano (npr. hiše, objekti za obrt), sakralno (npr. cerkve, kapele) in sakralno profano (samostani, župnišča), vendar načeloma za vse velja isti varstveni režim.

 

 

Med stavbno dediščino uvrščamo tudi objekte, ki imajo status kulturnega spomenika, in sicer: umetnostno-arhitekturne spomenike, etnološke spomenike in nekatere tehniške spomenike (mlini, žage, vodni stolp). Poleg splošnega varstvenega režima za stavbno dediščino velja tudi, da se načeloma varujejo v celoti, izvirnosti in neokrnjenosti.

 

 

3. Varstveni režim za memorialno dediščino

 

 

Prepovedano je:

 

 

– objekt dediščine poškodovati ali odstraniti;

 

 

– spreminjati avtentičnost lokacije;

 

 

– spreminjati materialno substanco in fizično pojavnost objekta;

 

 

– spreminjati območje in vedute.

 

 

Izjemoma je možno, ob predhodnih pogojih pristojne službe za varstvo KD:

 

 

– objekt dediščine obnoviti ali dopolniti;

 

 

– posegati v okolico objekta (odstranitev vegetacije) zaradi boljše predstavitve objekta.

 

 

Pomembnejša memorialna dediščina ima status zgodovinskega spomenika. Za slednje velja isti varstveni režim, če s posebnim aktom ni drugače določeno.

 

 

4. Varstveni režim za vrtnoarhitekturno dediščino

 

 

Prepovedano je:

 

 

– spreminjati kompozicijo zasnove;

 

 

– spreminjati strukturne poteze;

 

 

– poškodovati ali spreminjati kulturne sestavine (grajeni objekti, skulpture);

 

 

– posegati v naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (voda, vegetacija, topografija).

 

 

Poleg tega velja tudi splošni varstveni režim za oblikovano naravno dediščino, ki prepoveduje:

 

 

– spreminjati vrtni arhitektonsko zasnovo;

 

 

– uničevati ali poškodovati drevje ali grmovje (veje, debla, korenine);

 

 

– uničevati, odstranjevati ali premeščati druge vrtno arhitekturne objekte, ki so sestavni del oblikovne zasnove (skulpture, portali);

 

 

– spreminjati ekološke pogoje (talne, mikroklimatske), ki so potrebni za obstoj in razvoj dreves in grmovja (npr. zviševanje ali zniževanje talne vode, odpiranje gozdnih sestojev, spreminjati osončenosti dreves in grmov, odkopavanje ali zasipavanje terena);

 

 

– graditi na oblikovani zeleni površini stavbe, poti ali naprave, ki niso v skladu z njenimi značilnostmi;

 

 

– spreminjati okolico oziroma posegati v varovano območje oblikovane naravne dediščine tako, da bi bila ta prizadeta (npr. zapiranje pogledov, obzidava, postavljanje energetskih vodov, reklamnih tabel...);

 

 

– napeljevati žične in druge energetske vode čez oblikovano zeleno površino

 

 

– onesnaževati tla in zrak ter odlagati odpadke.

 

 

Izjemoma je mogoče, po predhodnem soglasju pristojne varstvene službe:

 

 

– spreminjati sestav ter namembnost posameznih delov in površin (npr. zasaditev jas ali trat, spremeniti grede v trate);

 

 

– izvajati zavarovalna dela in postavljati naprave za zavarovanje (ograje, zidovi);

 

 

– spreminjati značaj in obliko poti (širjenje, asfaltiranje);

 

 

– postavljati klopi, luči, table, urejati počivališča in razgledišča;

 

 

– obnavljati ali postavljati stavbe in naprave, ki so povezane z vzdrževanjem oblikovane zelene površine (rastlinjake, drevesnice, gospodarska poslopja;

 

 

– polagati podzemeljske cevne in energetske vode (vodovod, plinovod, kanalizacijske cevi, električne in telefonske kable).

 

 

Za drevorede velja varstveni režim za drevorede, ki prepoveduje:

 

 

– uničevati ali poškodovati drevje (veje, debla, korenine);

 

 

– spreminjati oblikovano zasnovo drevoreda (npr, zasajati nova drevesa);

 

 

– spreminjati za razvoj in obstoj drevja potrebne ekološke pogoje (zviševanje ali zniževanje nivoja talne vode, terena, odkopavanje korenin, zasipavanje debel);

 

 

– izvajati miniranja, vibracije ipd, ki lahko prizadenejo pos. drevesa ali drevored v celoti.

 

 

Izjemoma je mogoče, po predhodnem soglasju pristojne službe:

 

 

– napeljevati žice (npr. električne, telefonske) in cevne vode (npr. plinovod, vodovod);

 

 

– obnavljati drevored z dosajevanjem ustreznih dreves;

 

 

– uvajati ali ohranjati omejen promet skozi drevored.

 

 

Varstvo posameznih dreves se izvaja tako, da se smiselno upošteva tudi varstveni režim za dendrološko naravno dediščino, ki prepoveduje:

 

 

– sekati, obsekavati, lomiti oziroma nasilno uničevati ali poškodovati drevesa ali njihove dele;

 

 

– spreminjati rastiščne pogoje, npr. odstranjevati zemljo, odkrivati korenine, zasipavati deblo, zasipavati rastišče oziroma površino nad koreninami, spreminjati nivo talne vode, občasno ali stalno poplavljati rastišče, spuščati škodljive tekočine ali plinaste snovi na območju rastišča, spreminjati kislost oziroma alkalnost tal, odlagati odpadne snovi;

 

 

– spreminjati obstoječo osenčenost dreves in rastišča (npr. razgaljati krošnjo ali deblo, zasenčiti drevesa s stavbami ali napravami);

 

 

– obešati ali postavljati tuja telesa na deblo, korenine ali veje (npr. svetilke, nosilce žičnih vodov, table omarice, antene, razgledišča, stopnice);

 

 

– zgraditi stalne objekte ali zgradbe na območju neposrednega rastišča.

 

 

Po predhodnem soglasju pristojne naravovarstvene službe je izjemoma mogoče:

 

 

– izvajati sanitarne ukrepe (npr. odstranjevati veje in vrhove, povezovati deblo in veje, utrjevati podlago, zatirati škodljivce);

 

 

– izvajati nekatera dela na rastišču (asfaltirati, betonirati, tlakovati, saditi grmovje, drevje ali trave), če ne ogrožajo dreves;

 

 

– postavljati manjše začasne objekte (odre, kioske) na območju neposrednega rastišča;

 

 

– postavljati manjše stalne objekte (npr. spominska obeležja, vodnjake, svetilke, klopi) na rastišču;

 

 

– nabirati cvetove ali plodove oziroma semena;

 

 

– znanstveno-raziskovalno poseganje (npr. jemanje lesnih profilov iz debel, vej ali korenin).

 

 

5. Varstveni režim za naselbinsko dediščino

 

 

Prepovedano je:

 

 

– spreminjati zgodovinski značaj naselja;

 

 

– bistveno spreminjati podobo stavb (gabariti, strešine);

 

 

– spreminjati naselbinsko zasnovo (parcelacija);

 

 

– spreminjati odnose med stavbami ter odnose med stavbami in odprtim prostorom;

 

 

– podirati pomembnejša drevesa, regulirati potoke ali kako drugače posegati v prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja;

 

 

– spreminjati odnose med naseljem in okolico ter podobo naselja v prostoru (vedute).

 

 

Ukrepi morajo biti prilagojeni tudi posebnim lastnostim posamezne kulturne dediščine.

 

 

Posegi v območja naselbinske dediščine so možni le ob pripravi celovitih izvedbenih načrtov, ki temeljijo na strokovnih zasnovah varstva dediščine. Pomembnejši objekti naselbinske dediščine imajo status naselbinskega spomenika. Za njih velja enak varstveni režim, če z razglasitvenim aktom ni drugače določeno.

 

 

6. Varstveni režim za dediščinsko kulturno krajino

 

 

Varuje se:

 

 

– krajinska zgradba (naravne in kulturne prvine);

 

 

– ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini;

 

 

– tipologija krajinskih prvin;

 

 

– način povezave s stavbno in naselbinsko dediščino.

 

 

Pomembnejša kulturna krajina se obravnava tudi kot kulturni spomenik. Varstveni režim za kulturno krajino je potrebno upoštevati pri vseh večjih varovanih območjih naravne in kulturne dediščine.

 

 

7. Območje kompleksnega varstva kulturne dediščine Borl

 

 

Območje gradu Borl je uvrščeno v območje kompleksnega varstva kulturne dediščine. V tem območju je več kulturnih spomenikov in dediščine, kar je tudi razvidno iz kartografske dokumentacije. Za to območje veljajo strožji režimi načrtovanja. Novogradnje niso možne, možna je samo nadomestna gradnja in adaptacija obstoječih objektov. Predvidena je izdelava posebnih strokovnih podlag, vendar mora podrobnejše pogoje predpisati Ministrstvo za kulturo.

 

 

SEZNAM VAROVANE IN ZA VAROVANJE PREDLAGANE KULTURNE DEDIŠČINE V OBČINI GORIŠNICA

+-------+--------------------------------------------+-+-+--+-----+-------+--+--------+

|1      |2                                           |3|4|5 |6a   |6b     |6c|7       |

+-------+--------------------------------------------+-+-+--+-----+-------+--+--------+

| 35    |Dolane-Grad Borl                            |1|2|3 |     |PKD*99 |  |Ormož 25|

| 145   |Gorišnica-Domačija Dominko                  |1|2|3 |KD*89|       |  |Ormož 15|

| 2859  |Cirkulane-Cerkev sv. Barbare                |1|3|3 |KD*89|       |  |Ormož 35|

| 2860  |Veliki Vrh-Cerkev sv. Ane                   |1|3|3 |KD*89|       |  |Ormož 25|

| 2861  |Pohorje-Cerkev sv. Elizabete                |1|3|3 |KD*89|       |  |Ormož 44|

| 3159  |Gorišnica-Cerkev sv. Marjeta                |1|3|3 |KD*89|       |  |Ormož 15|

| 6464  |Moškanjci-Ohranjen nasip rimske ceste       |1|1|1 |KD*89|       |  |Ormož 15|

| 6465  |Gorišnica-Rimska cesta                      |1|1|1 |KD*89|       |  |Ormož 15|

| 6466  |Gorišnica-Rimska stavba                     |1|1|1 |KD*89|       |  |Ormož 15|

| 6467  |Zamušani-Rimske stavbe                      |1|1|1 |KD*89|       |  |Ormož 16|

| 6468  |Formin-Prazgodov. grobišče in villa rustica |1|1|1 |KD*89|       |  |Ormož 16|

| 6469  |Formin-Rimska stavba                        |1|1|1 |KD*89|       |  |Ormož 16|

| 6501  |Zamušani-Rimska cesta                       |1|1|1 |KD*89|       |  |Ormož 16|

| 6502  |Gorišnica-Okopi                             |1|1|1 |KD*89|       |  |Ormož 15|

| 6513  |Ptuj-Rimska cesta Poetovio-Mursa            |1|1|1 |KD*89|       |  |Ormož 15|

| 6516  |Muretinci-Grad                              |1|2|3 |KD*89|       |  |Ormož 25|

| 6657  |Cirkulane-Spomenik NOB                      |1|5|3 |KD*89|       |  |Ormož 35|

| 7873  |Dolane-Park gradu Borl                      |1|6|1 |KD*79|       |  |Ormož 25|

|600445 |Borl-Območje kompleksnega varstva           |1|1|1 |     |       |KD|Ormož 25|

|610755 |Cirkulane-Cerkev sv. Katarine               |1|3|3 |     |       |KD|Ormož 25|

|610756 |Cirkulane-Kapela sv. Viljema                |1|3|3 |     |       |KD|Ormož 25|

|610757 |Gradišča-Štuhecova kapelica                 |1|3|3 |     |       |KD|Ormož 34|

|610758 |Cunkovci-Dvoršakova kapelica                |1|3|3 |     |       |KD|Ormož 14|

|610759 |Formin-Šveičova kapelica                    |1|3|3 |     |       |KD|Ormož 16|

|610760 |Muretinci-Gasilski dom                      |1|2|3 |     |       |KD|Ormož 25|

|610761 |Gajevci-Leplinova kapelica                  |1|3|3 |     |       |KD|Ormož 16|

|610762 |Paradiž-Domačija Benc                       |1|2|2 |     |       |KD|Ormož 45|

|610763 |Gorišnica-Stepišnikova kapelica             |1|3|3 |     |       |KD|Ormož 15|

|610764 |Mala vas-Povlekova kapelica                 |1|3|3 |     |       |KD|Ormož 25|

|610765 |Mala vas-Škofova kapelica                   |1|3|3 |     |       |KD|Ormož 25|

|610766 |Moškanjci-Vaška kapelica                    |1|3|3 |     |       |KD|Ormož 15|

|610767 |Moškanjci-Vnukova kapelica                  |1|3|3 |     |       |KD|Ormož 4 |

|610768 |Muretinci-Tomašova kapelica                 |1|3|3 |     |       |KD|Ormož 25|

|610769 |Tibolci-Bačonova kapelica                   |1|3|3 |     |       |KD|Ormož 5 |

|610770 |Zagojiči-Gočlova kapelica                   |1|3|3 |     |       |KD|Ormož 14|

|610771 |Zamušani-Nacova kapelica                    |1|3|3 |     |       |KD|Ormož 6 |

|610772 |Veliki Vrh-Holčeva kapelica                 |1|3|3 |     |       |KD|Ormož 25|

|610773 |Veliki Vrh-Kapelica križevega pota          |1|3|3 |     |       |KD|Ormož 25|

|610774 |Dolane-Majcenovičeva kapelica               |1|3|3 |     |       |KD|Ormož 25|

|610775 |Cirkulane-Kapelica sv. Marije               |1|3|3 |     |       |KD|Ormož 35|

|610776 |Formin-Stari gasilski dom s kapelico        |1|2|3 |     |       |KD|Ormož 16|

|610777 |Gruškovec-Kapelica                          |1|2|3 |     |       |KD|Ormož 35|

|610778 |Gorišnica-Domačija Koprn                    |1|2|3 |     |       |KD|Ormož 15|

|610779 |Veliki Vrh-Veseličeva zidanica              |1|2|2 |     |       |KD|Ormož 35|

|610780 |Brezovec-Domačija Kokol                     |1|2|2 |     |       |KD|Ormož 36|

|620001 |Brezovec-Golobičeva viničarija              |1|2|3 |     |       |KD|Ormož 35|

|620002 |Gruškovec-Fürstov štok                      |1|2|3 |     |       |KD|Ormož 35|

|620003 |Cirkulane-Hiša Cirkulane 56                 |1|2|3 |     |       |KD|Ormož 35|

|620004 |Cirkulane-Župnišče                          |1|2|3 |     |       |KD|Ormož 35|

|620005 |Cirkulane-Hiša Cirkulane 42                 |1|2|3 |     |       |KD|Ormož 35|

|620006 |Mali Okič-Hiša Mali Okič 32                 |1|2|3 |     |       |KD|Ormož 44|

|620007 |Mali Okič-Viničarija Mali Okič 33           |1|2|3 |     |       |KD|Ormož 44|

|620008 |Moškanjci-Hiša s kovačijo Moškanjci 17      |1|2|3 |     |       |KD|Ormož 15|

|620009 |Moškanjci-Domačija Čokleč                   |1|2|2 |     |       |KD|Ormož 5 |

|620010 |Gajevci-Domačija Mihalek                    |1|2|2 |     |       |KD|Ormož 15|

|620011 |Gajevci-Domačija Petren                     |1|2|2 |     |       |KD|Ormož 15|

|620012 |Muretinci-Hiša Muretinci 44                 |1|2|3 |     |       |KD|Ormož 25|

|620013 |Gorišnica-Gregorečeva vila                  |1|2|3 |     |       |KD|Ormož 15|

|620014 |Gorišnica-Župnišče                          |1|2|3 |     |       |KD|Ormož 15|

|620015 |Gorišnica-Miklova hiša                      |1|2|3 |     |       |KD|Ormož 15|

|620016 |Placerovci-Hiša Placerovci 27               |1|2|3 |     |       |KD|Ormož 15|

|620017 |Cirkulane-Spomenik NOB                      |1|5|3 |     |       |KD|Ormož 35|

|620018 |Cirkulane-Spomenik NOB na pokopališču       |1|5|3 |     |       |KD|Ormož 35|

|620019 |Gorišnica-Spomenik NOB na pokopališču       |1|5|3 |     |       |KD|Ormož 15|

+-------+--------------------------------------------+-+-+--+-----+-------+--+--------+

 

 

20. člen

 

 

Številka člena 24 se spremeni v 19.

 

 

21. člen

 

 

Številka člena 25 se spremeni v 20.

 

 

22. člen

 

 

Številka člena 26 se spremeni v 21.

 

 

23. člen

 

 

Številka člena 27 se spremeni v 22.

 

 

24. člen

 

 

Številka člena 28 se spremeni v 23.

 

 

25. člen

 

 

Besedilo členov 29 in 30 se črta, številka člena 31 pa se spremeni v 24.

 

 

26. člen

 

 

Številka člena 32 se spremeni v 25.

 

 

27. člen

 

 

Številka člena 33 se spremeni v 26. Besedilo člena se črta in nadomesti z besedilom 34. člena.

 

 

28. člen

 

 

Številka člena 35 se spremeni v 27. V prvem stavku se za navedbo »višinske omejitve« postavi pika, navedba, »prikazane v grafičnem delu PUP-a« pa se črta.

 

 

29. člen

 

 

Številka člena 36 se spremeni v 28. Naslov in besedilo člena se črta in nadomesti z naslovom in besedilom 37. člena.

 

 

30. člen

 

 

Številka člena 37 se spremeni v 29. Naslov in besedilo člena se črta in nadomesti z naslovom in besedilom 38. člena.

 

 

Za zadnjim odstavkom se doda besedilo:

 

 

Največji dopustni naklon strmin za dostop z invalidskim vozičkom določa poseben pravilnik.

 

 

31. člen

 

 

Črtajo se členi 39 do vključno 45 in ilustrativna priloga.

 

 

Doda se nov naslov:

 

 

Občinski urbanist

 

 

in nov 30. člen:

 

 

Za strokovno presojo zahtevnejših problemov izvajanja PUP in zagotavljanje zakonitosti s področja urejanja prostora mora občina vzpostaviti institucijo občinskega urbanista iz 161. člena ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03).

 

 

32. člen

 

 

Doda se nov naslov:

 

 

Prehodne in končne določbe

 

 

in nov 31. člen:

 

 

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo inšpekcijske službe, pristojne za območje občine Gorišnica.

 

 

33. člen

 

 

Številka člena 47 se spremeni v 32.

 

 

34. člen

 

 

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

Št. 035-02-02-5/2004

 

 

Gorišnica, dne 1. julija 2004.

 

 

Župan

 

 

Občine Gorišnica

 

 

Jožef Kokot l. r.

 

 

 

Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/2009) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 

 

3. člen

 

 

Ta odlok začne veljati naslednji dan v Uradnem glasilu slovenskih občin.

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor