Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 1

 

Na podlagi 12., 23. in 73. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 in 58/03 – ZZK-1) in 17. člena Statuta Občine Kungota (Uradni list RS, št. 12/04) je Občinski svet Občine Kungota na 19. redni seji dne 7. 7. 2006 sprejel

 

 

O D L O K

 

 

o občinskem lokacijskem načrtu za del ureditvenega naselja za Gradiško III

 

 

I. UVODNA DOLOČILA

 

 

1. člen

 

 

S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt za del novega območja za poselitev Gradiška III. v Občini Kungota, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 5026.

 

 

2. člen

 

 

(vsebina odloka)

 

 

Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del ureditvenega naselja za Gradiško III (v nadaljevanju odlok), določa: ureditveno območje lokacijskega načrta, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja nanjo, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, rešitve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, načrt parcelacije, etapnost izvedbe in tolerance, usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega lokacijskega načrta ter obveznosti investitorjev in izvajalcev.

 

 

Vsebine iz prejšnjega odstavka so prikazane tudi v kartografskem delu, ki je sestavni del tega odloka in je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na sedežu Občine Kungota.

 

 

Kartografski del odloka vsebuje:

 

 

1   Načrt namenske rabe prostora                         M 1:5 000

 

 

2   Načrt parcelacije                                    M 1:1 000

 

 

3   Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor

 

 

    3/1   Ureditvena situacija                           M 1:1 000

 

 

    3/2   Načrt s prikazom lokacijskih pogojev in

 

 

          usmeritev za projektiranje                     M 1:1 000

 

 

    3/3   Karakteristični prerezi                        M 1:1 000

 

 

    3/4   Prometna ureditev                                M 1:500

 

 

          3/4a   Shematski vzdolžni profil ceste A

 

 

          3/4b   Shematski vzdolžni profil ceste D

 

 

          3/4c   Shematski vzdolžni profil ceste E

 

 

    3/5   Situacija komunalne in energetske

 

 

          infrastrukture ter omrežja zvez                M 1:1 000

 

 

II. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA

 

 

3. člen

 

 

(ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta)

 

 

Območje občinskega lokacijskega načrta leži v jugovzhodnem delu naselja Gradiška. Razdeljeno je na dva dela. En del obsega 5,75 ha, drugi del pa 0,55 ha. Velikost celotnega območja je cca 6,3 ha.

 

 

Parcele oziroma deli parcel znotraj ureditvenega območja:

 

 

333/1, 339/13, 339/14, 339/15, 339/17, 339/18, 340/1, 340/2, 341/2, 341/3, 345/1, 345/5, 345/8, 345/9, 345/10, 345/14, 347/1 (del), 347/10, 345/17, 345/18, 345/19, 350 (del), 353/1, 353/2, 353/3, 394/1, 394/2, 397/4 (del), 397/31 (del), 397/32 (del), 397/33 (del), 399/5 (del), 399/21 (del), 457/4, 457/6, 457/7, 457/8, 457/13, 459, 460/2, 460/4, 460/5, 460/6, 460/7, 460/8, 462/2 (del), 463/3 (del), vse k.o. Gradiška.

 

 

4. člen

 

 

(funkcija območja)

 

 

Z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor – Pesnica za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Maribor – Pesnica za obdobje 1986–1990 za območje Občine Kungota v letu 2003 (Uradni list RS, št. 81/04) je predmetno območje opredeljeno kot: stavbna zemljišča v ureditvenem območju za poselitev.

 

 

Podrobnejša namenska raba je z občinskim lokacijskim načrtom opredeljena kot parcele za namene stanovanjske gradnje z možnostjo dopolnitvenih dejavnosti, ki bodo s skladu z veljavno zakonodajo.

 

 

5. člen

 

 

(vplivno območje)

 

 

Na osnovi 5. člena 2. točke Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04), v nadaljevanju Pravilnik, je znotraj meja ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta tudi skupno vplivno območje pričakovanih vplivov. To torej ne sega izven meje ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta, ki je določeno na osnovi 5. člena Pravilnika, v kolikor se bodo vsa gradbena dela izvajala v skladu z veljavnimi predpisi.

 

 

III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

 

 

6. člen

 

 

Občinski lokacijski načrt za obravnavano območje predvideva:

 

 

– novogradnje stavb: izgradnjo 77 stanovanjskih stavb ter večnamenske stavbe,

 

 

– gradnjo garaž in nadstrešnic s tlorisno površino nad 30 m2,

 

 

– postavitev transformatorske postaje,

 

 

– rušitev objektov: za ureditev cest A in B, oziroma za namene novogradnje ob cesti A,

 

 

– ureditev odprtega prostora,

 

 

– ureditev prometnih površin in

 

 

– ureditev komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez.

 

 

Določa tudi pogoje glede gradnje enostavnih objektov.

 

 

7. člen

 

 

(enostanovanjske stavbe)

 

 

Enostanovanjske stavbe v strmini

 

 

V strmejšem delu je načrtovanih 45 enostanovanjskih stavb:

 

 

– Na vzhodnem delu (cesta A) je načrtovana večja morfološka enota 24-ih stavb, katero bo sestavljalo 7 dvojčkov, 2 trojčka ter 4 samostojno stoječe hiše.

 

 

– Ob cesti B je morfološka enota 8-ih atrijskih terasnih hiš.

 

 

– Ob cesti D je morfološka enota 8-ih atrijskih terasnih hiš. Južno od nje se bo nahajala še ena samostojno stoječa stavba.

 

 

– Na vzhodni strani, ob cesti E, je načrtovana morfološka enota 4-ih enostanovanjskih samostojno stoječih hiš.

 

 

Enostanovanjske stavbe v ravnini

 

 

V ravninskem delu je načrtovanih 32 enostanovanjskih stavb. Od tega bo 16 vrstni hiš organiziranih v skupine po 4 enote, 1 trojček ter 13 samostojno stoječih hiš.

 

 

8. člen

 

 

(večnamenska stavba)

 

 

V centralnem delu, med lokalno cesto LC 310 080 in novo cesto C, je predvidena večstanovanjska in večnamenska stavba s centralnimi dejavnostmi v pritličju ter stanovanjsko funkcijo v nadstropjih. Možne bodo tudi pisarniške dejavnosti v 1. nadstropju.

 

 

9. člen

 

 

(garaže, nadstrešnice)

 

 

K vsaki stavbi se bo lahko postavila tudi samostojno stoječa garaža oziroma nadstrešnica za največ 2 avtomobila.

 

 

10. člen

 

 

(transformatorska postaja)

 

 

Transformatorska postaja bo postavljena v bližini večstanovanjske stavbe.

 

 

11. člen

 

 

(rušitve)

 

 

Predvideni sta rušivi dveh pomožnih objektov in lope za namene izgradnje novih cest A in B ter rušitev enega pomožnega objekta za namene novogradnje.

 

 

12. člen

 

 

(odprti prostor)

 

 

Površine, ki ne bodo pozidane s stavbami, cestami, pločniki in parkirnimi prostori, se bodo uredile kot funkcionalna zemljišča k posameznim stavbam ali vrstnim enotam.

 

 

Na površinah okoli enostanovanjskih stavb bodo, poleg dostopne tlakovane ploščadi pred stavbami, urejene še zelenice z zasajenimi grmovnicami in drevjem, prostor za zbiranje odpadkov – smetarniki, na »vrtni« strani terase in na določenih mestih tudi vmesne poti do vrtov.

 

 

Na površinah okoli večstanovanjske stavbe bodo urejene: zelenica z zasajenim drevjem in grmovnicami, otroško igrišče, prostor za stepanje preprog, prostor za smeti – ekološki otok, dostopne in intervenčne poti, postavljene bodo klopi itd.

 

 

13. člen

 

 

(enostavni objekti)

 

 

V ureditvenem območju je dopustna gradnja samo naslednjih enostavnih objektov:

 

 

– pomožnih objektov za lastne potrebe,

 

 

– ograj,

 

 

– pomožnih infrastrukturnih objektov,

 

 

– začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,

 

 

– spominskih obeležij,

 

 

– urbane opreme ter

 

 

izvedba nujnih posegov in ureditev, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

 

 

14. člen

 

 

(javne površine)

 

 

Javne površine, tj. prometne površine, so opisane v naslednjem poglavju »Pogoji za prometno urejanje«.

 

 

Lokacijski pogoji ter usmeritve za projektiranje in gradnjo

 

 

15. člen

 

 

Horizontalni gabariti objektov in ureditev so razvidni iz grafičnih prilog št. 3/1 »Ureditvena situacija«, št. 3/2 »Načrt s prikazom lokacijskih pogojev in usmeritev za projektiranje« in št. 3/4 »Prometna ureditev«, vertikalni gabariti pa so prikazani v grafični prilogi št. 3/2 »Načrt s prikazom lokacijskih pogojev in usmeritev za projektiranje« in št. 3/3 »Karakteristični prerezi« in št. 3/4a, 3/4b, 3/4c »Shematski vzdolžni profil cest A, D, E«.

 

 

16. člen

 

 

(enostanovanjske stavbe)

 

 

Dopustne so spremembe namembnosti objektov za mirne storitvene dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne bo presegala zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju, in da bo velikost posamezne gradbene parcele ustrezala normativnim pogojem za posamezne dejavnosti.

 

 

Vsaj 20% gradbene parcele mora biti ozelenjene (neutrjena površina).

 

 

Oblikovanje stavb v morfoloških enotah bo enotno.

 

 

Oblika tlorisa stavb je razvidna iz grafičnih prilog.

 

 

Fasade bodo v beli barvi ali v zemeljskih barvnih tonih, dopustna je uporaba naravnih materialov – les, kamen.

 

 

Enostanovanjske stavbe v strmini

 

 

– Lega: razvidna iz grafičnih prilog. V projektni dokumentaciji se, znotraj gradmenih meja, določi natančna pozicija stavb. Pri izgradnji stavb v bolj strmih delih območja občinskega lokacijskega načrta bo treba pred projektiranjem izvesti dodatne geomehanske raziskave in izdelati dopolnilna geotehnična poročila oziroma stabilnostne presoje.

 

 

– Etažnost: Stavbe bodo pritlične, maksimalno enonadstropne (K+P+1 ali K+P+M). Kletna etaža bo na eni strani odprta in bo omogočala vhod/dostop na nižji del parcele, na drugi strani pa bo v celoti vkopana, tako da bo omogočala v pritličju dostop na višji del parcele.

 

 

– Streha bo ravna, blaga enokapnica (naklon do 15%) ali dvokapnica. Slednja ne bo mogoča pri atrijskih – terasnih hišah (ob cesti B). Slemena dvo- in enokapnic oziroma smeri odvodnjavanja v primeru enokapnic so razvidna iz grafičnih prilog.

 

 

– Dostop: Priključke posameznih objektov na ceste v strmini je treba izvesti posredno (preko priključnih cest A1 in A2), oziroma jih oblikovati tako, da ne bo prišlo do prevračanja vozil (prečni padci na priključkih ne smejo presegati 6%).

 

 

Enostanovanjske stavbe v ravnini

 

 

– Lega: razvidna iz grafičnih prilogah. V kolikor so gradbene meje določene, bo mogoče stavbe premikati v njihovem okvirju.

 

 

– Etažnost: Predvidena je etažnost max. P+1 ali P+M.

 

 

– Streha bo ravna, blaga enokapnica (naklon do 15%) ali dvokapnica. Slemena dvo- in enokapnic oziroma smeri odvodnjavanja v primeru enokapnic so razvidna iz grafičnih prilog.

 

 

– Dostop do stavb je zagotovljen s predvidenih obodnih cest, oziroma skupnih priključkov, ki so navezani na obodne ceste skladno z grafično prilogo.

 

 

17. člen

 

 

(večnamenska stavba)

 

 

– Program:

 

 

– V pritličju so predvidene centralne dejavnosti: gostinstvo (gostilna, restavracija, točilnica), upravne in storitvene dejavnosti (banka, pošta, zavarovalnica, pisarne, zdravstvena ordinacija, lekarna), trgovina.

 

 

– V nadstropjih je predvidena izgradnja 19. nastanitvenih enot. V prvem nadstropju je namesto stanovanjskih enot možna nastanitev pisarniških dejavnosti.

 

 

– Etažnost: max. K+P+2+M. Pritličje bo imelo večjo višino, ki jo narekuje specifična namembnost.

 

 

– Tlorisni gabarit:

 

 

– pritličja: 18m x 50m + 7,2m x 40m

 

 

– nadstropji: 18m x 50m

 

 

– mansarda: do 60% nadstropij.

 

 

– Streha: ravna ali blaga eno- ali dvokapnica. Sleme bo vzporedno z daljšo stranico.

 

 

– Glavni dostop in uvoz v stavbo je predviden z vzhodne strani preko parkirne ploščadi, ki je lahko navezana na cesti B in C. Uvozna rampa za parkirna mesta v podzemni garaži je navezana na parkirno ploščad.

 

 

– Vhod v stanovanjski del stavbe (prvo in drugo nadstropje in mansardo) je predviden z zahodne strani.

 

 

– Glavno pročelje objekta bo vzhodna fasada.

 

 

– Obdelava fasade bo v sodobnih materialih – beton, steklo, jeklo …

 

 

18. člen

 

 

(garaže, nadstrešnice)

 

 

Tlorisna površina: za 2 avtomobila.

 

 

Odmik:

 

 

– od meje sosednjih zemljišč najmanj 1,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč,

 

 

– pri cestah z opredeljenim voziščem in obvoziščnimi elementi najmanj 5.0 m od roba vozišča, pri cestah z določenim koridorjem skupnih prometnih površin najmanj 1.0 m od roba koridorja oziroma toliko, da je pred vrati garaže zagotovljeno 6.5 m manipulativne površine. V to manipulativno površino je všteta tudi cesta kot skupna prometna površina.

 

 

Oblikovanje:

 

 

– enotno v ulici

 

 

– streha: ravna, blaga enokapnica ali dvokapnica.

 

 

19. člen

 

 

(odprti prostor)

 

 

Zasebni vrtovi se bodo urejali skladno z željami in zahtevami posameznikov vendar tako, da ne bodo motili sosedov. Izbor materialov in rastlinskih vrst, ki lahko vplivajo na podobo celotnega območja, se bo znotraj zasebnih površin podrejal ureditvi celote.

 

 

Zelene površine, pripadajoče večstanovanjski stavbi, se bodo horizontalno in vertikalno členile z vegetacijskimi prvinami in to s tratnimi površinami, drevesi in grmovnicami. Prostor za zbiranje odpadkov (ekološki otok) ob večstanovanjski stavbi bo pokrit z nadstrešnico in ozelenjen. Načelno je ureditev prikazana na karti št. 3/1 »Ureditvena situacija«, natančneje pa bo v skladu z veljavno zakonodajo določena v projektni dokumentaciji.

 

 

Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.

 

 

20. člen

 

 

(enostavni objekti)

 

 

Enostavni objekti, določeni v 13. členu, se bodo postavljali v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov, brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04), v nadaljevanju Pravilnikom.

 

 

Posebna določila:

 

 

– Oblikovanje bo enotno znotraj morfoloških enot.

 

 

– Strehe: ravne ali blage enokapnice (naklon do 15°), krite s pločevino ali steklom ali plastiko ali drugim ustreznim materialom.

 

 

– Postavitev enostavnih objektov ne bo smela segati v območje preglednih trikotnikov na križiščih in priključkih cest.

 

 

IV. ZASNOVE PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO

 

 

Pogoji za prometno urejanje

 

 

21. člen

 

 

Za prometno navezavo nepozidanih zazidljivih zemljišč je treba delno rekonstruirati obstoječe cestno omrežje oziroma ga dopolniti z novimi cestami.

 

 

Ker obstoječe ceste nimajo imen so v lokacijskem načrtu ceste poimenovane z delovnimi imeni: cesta A, cesta A1, cesta A2, cesta B, cesta C, cesta D in cesta E.

 

 

22. člen

 

 

(obstoječe ceste)

 

 

Osnovno prometno navezavo območja občinskega lokacijskega načrta zagotavlja obstoječa kategorizirana občinska cesta LC 310080 Pesnica–Sp. Kungota. Ta cesta leži na jugu zunaj območja lokacijskega načrta. Na lokalno cesto je navezana cesta B s krajšimi dovozi do obstoječih objektov.

 

 

23. člen

 

 

(predvidene ceste)

 

 

Predvidene ceste zagotavljajo dovoze do zazidljivih zemljišč. Ceste A, A1, A2, C in D skupaj z rekonstruirano cesto B oblikujejo povezano cestno omrežje, ki tudi za krajše slepe odseke omogoča obračanje vozil v križiščih. Kadar to ni možno so predvidena obračališča. Izjema so predvidena cesta E in dva krajša cestna priključka, ki niso povezani z ostalimi cestami in so navezane direktno na lokalno cesto. Na cesti E je predvideno obračališče.

 

 

Na centralnem območju lokacijskega načrta so cesta C in krajša odseka ceste A in ceste B predvidene kot dvosmerne dvopasovne ceste z voziščem širine 5.5 m in enostranskim pločnikom širine 1.5 m.

 

 

Ostale ceste A1, A2, C, D in E ter preostala odseka cest A in B so opredeljene kot skupne prometne površine za motorni in nemotorni promet. Hitrost na njih je podrejena pešcem in kolesarjem in ne sme presegati 30 km/h.

 

 

Za ceste A1, A2, C, D, E in odseka ceste A in B je določen cestni koridor širine 5.5 m, ki zagotavlja dovoz do posameznih parcel za vozila lastnikov in intervencijska gasilska ter reševalna vozila. Izbrano širino cestnega koridorja 5.5 m je možno na krajših odsekih zaradi terenskih razmer oziroma obstoječe pozidanosti zožiti na 3.5 m, zožitev pa označiti s prometno signalizacijo.

 

 

V cestni koridor niso zajete eventualno potrebne površine za nasipe in vkope oziroma postavitve opornih in podpornih zidov, ki so lahko tudi deli ograj ob zazidljivih parcelah. Vključitev prečnega profila cest v prostor je odvisna od izbranega načina ograjevanja parcel in jo je treba izvesti na parcelah zunaj cestnega koridorja na podlagi projektne dokumentacije.

 

 

Z izgradnjo objektov, ki ležijo zahodno od predvidene ceste D, je možno pričeti šele po izgradnji ceste D, na kateri je treba zagotoviti priposestvovani dovoz do stanovanjskega objekta, ki leži izven meje tega lokacijskega načrta. V primeru, da cesta D ne bo kategorizirana kot javna cesta, je na njej treba zagotoviti nadomestno služnost.

 

 

Del ceste A, ceste A1, A2, D in E zagotavljajo prometno dostopnost na območjih zelo zahtevne konfiguracije terena. Zanje so v lokacijskem načrtu izdelani shematski vzdolžni profili, na podlagi katerih je treba v projektni dokumentaciji določiti način navezave dovozov objektov na obodne ceste.

 

 

Za ceste v bolj strmih delih območja lokacijskega načrta bo treba pred projektiranjem cest izvesti dodatne geomehanske raziskave in izdelati dopolnilna geotehnična poročila oziroma stabilnostne presoje.

 

 

Ceste na območju lokacijskega načrta: ceste A, A1, A2, B, C, D in E so skupne površine namenjene lastnikom zazidljivih parcel ob njih. Skladno z veljavno zakonodajo jih je možno opredeliti kot nekategorizirane ceste.

 

 

Prikazana dograditev pločnika ob severnem robu lokalne ceste Pesnica–Sp. Kungota ni predmet tega lokacijskega načrta. Na območju kjer dograditev pločnika posega na privatne parcele, predstavlja za te parcele le omejitev v prostoru, ki je določena skladno z varovalnim pasom kategorizirane občinske ceste.

 

 

24. člen

 

 

(mirujoči promet)

 

 

Skladno z veljavnim normativom je treba za posamezno enodružinsko hišo urediti 2 PM (parkirni mesti) in 10% skupnega števila PM za obiskovalce. Ta mesta je treba urediti na lastni parceli ali ob predvidenih cestah, ki so v skupnem lastništvu. Na centralnem območju je ob večnamenski stavbi treba urediti parkirna mesta (na parkirni ploščadi, ob obodnih cestah in v podzemni garaži) Potrebno število teh parkirnih mest je treba določiti v projektni dokumentaciji v odvisnosti od predvidenih dejavnosti. Na parkirni površini ob večnamenski stavbi je treba urediti parkirna mesta namenjena vozilom oseb z invalidskimi vozički. Potrebno število teh parkirnih mest je treba določiti skladno z veljavnimi normativi.

 

 

25. člen

 

 

(peš in kolesarski promet)

 

 

Pešcem so namenjeni pločniki in vse ceste, ki so v tem lokacijskem načrtu opredeljene kot skupne prometne površine za motorni in nemotorni promet. Kolesarski promet je speljan po voziščih predvidenih cest in cestah, ki so opredeljene kot skupne prometne površine. Ob večnamenski stavbi je treba postaviti stojala za kolesa. Pri ureditvi vseh pločnikov, ploščadi in dostopov do javnih objektov je treba upoštevati vsa določila veljavnega pravilnika za projektiranje objektov brez grajenih ovir.

 

 

26. člen

 

 

(promet zaradi dostave in intervencije)

 

 

Dostavnemu in intervencijskemu prometu so namenjene vse ceste in priključki, ob večnamenski stavbi pa tudi predvidene ploščadi.

 

 

 

 

 

Pogoji za komunalno in energetsko urejanje

 

 

27. člen

 

 

(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)

 

 

Za predvideno infrastrukturo je treba naročiti projektno dokumentacijo. Rezervirati je treba trase za vse zemeljske komunalne in energetske vode, pri čemer je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljavcev, vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.

 

 

Upoštevati je treba tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0.5 m, minimalni horizontalni odmik 3.0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).

 

 

Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav je razviden iz grafične priloge št. 3/6 »Situacija komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez«.

 

 

28. člen

 

 

(oskrba z vodo)

 

 

Preko območja predvidenih stanovanjskih hiš poteka obstoječ vodovodni cevovod TPE 110.

 

 

Za varno vodooskrbo bo potrebno:

 

 

– obstoječe vodovodno omrežje TPE DN 110 kvalitete je potrebno zamenjati z PEHD DN 110 kvalitete.

 

 

– V predvidenih dovoznih cestah k objektom je potrebno zgraditi vodovodne cevovode PEHD DN 63, ki se navezujejo na obstoječ oziroma predvidoma zamenjan vodovodni cevovod PEHD DN 110.

 

 

Obvezno je upoštevanje določil Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04), Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 69/95) ter Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (MUV št. 1/01, 27/01 in 30/03).

 

 

29. člen

 

 

(odvajanje onesnaženih voda)

 

 

Treba je ločeno zbirati komunalne odpadne vode in padavinske vode.

 

 

 

 

 

Komunalne vode

 

 

Na obravnavanem območju še ni izgrajene javne kanalizacije, zato je treba odpadno fekalno vodo odvajati v nepretočne individualne greznice.

 

 

Ko bo na obravnavanem območju izgrajena fekalna kanlizacija bo treba nepretočne greznice preurediti v revizijske jaške. Odpadno vodo bo treba preko fekalne kanalizacije voditi na čistilno napravo, za katero se lokacija določi v projektni dokumentaciji.

 

 

Čistilna naprava se bo urejala po Prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Kungota.

 

 

Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti. Potrebno je upoštevati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov kanalizacije in veljavni Odlok o odvajanju odpadnih in padavinskih voda.

 

 

 

 

 

Padavinske vode

 

 

Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, naj se speljejo v meteorno kanalizacijo.

 

 

Na območju obdelave poteka jarek, ki ga bo treba na določenih odsekih zaradi novo nastale ceste kanalizirati. V projektni dokumentaciji je treba določiti potrebne premere cevi za novo nastalo meteorno kanalizacijo, ki bo nadomestila obstoječi jarek.

 

 

Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilcev olj, iz katerih se nato vode speljejo v meteorno kanalizacijo.

 

 

 

 

 

Zaledne vode

 

 

Zaledne in precejne vode, ki se bodo stekale iz hribine oziroma po hribini je treba voditi v kanaletnih odprtih jarkih do odprtih jarkov oziroma meteorne kanalizacije. Za podpornimi stenami je predvidena tudi vgradnja drenaže.

 

 

30. člen

 

 

(elektrooskrba, javna razsvetljava)

 

 

Za napajanje objektov z električno energijo je treba:

 

 

– zgraditi novo transformatorsko postajo 20/04 kV

 

 

– kablirati 20 kV daljnovodni odcep Gradiška 4 v katerega se vključi nova TP

 

 

– zgraditi ustrezni nizkonapetostni razvod od nove TP do predvidenih objektov.

 

 

Območje večnambnega objekta s parkirišči je treba primerno osvetliti.

 

 

Osvetlitev ostalega območja z javno razsvetljavo je potrebna pod pogoji, ki veljajo za izvedbo tovrstne infrastrukture. Napajanje javne razsvetljave bo izvedeno iz samostojnega priključka.

 

 

31. člen

 

 

(plinovod)

 

 

Na obravnavanem območju ni plinovodnega omrežja, možno pa je ogrevanje z utekočinjenim naftnim plinom UNP iz rezervoarjev. Rezervoarji za UNP morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih mestih.

 

 

V tem primeru mora biti plinovodna instalacija oziroma sistem oskrbe z UNP izveden v skladu z veljavnimi predpisi, določenimi v Pravilniku o utekočinjenemu naftnem plinu in dimenzioniran tako, da bo možna morebitna kasnejša priključitev na plinovodno omrežje za zemeljski plin, ko (če) bo na tem območju zgrajeno.

 

 

32. člen

 

 

(TK in KRS omrežje)

 

 

Za priključitev uporabnikov na telekomunikacijsko omrežje je treba dograditi kanalizacijsko in kabelsko omrežje. Načrtovan objekt se bo lahko vključil v TK omrežje ob glavni cesti na osnovi prostih kapacitet obstoječe centrale, za kar je treba naročiti ustrezen projekt priključitve.

 

 

33. člen

 

 

(ogrevanje)

 

 

Treba je predvideti ogrevanje na ekološko primerna goriva: zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, ekstra lahko kurilno olje, biomasa ipd. Rezervoarji za tekoči naftni plin morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih mestih. Način skladiščenja tekočih naftnih derivatov mora biti v skladu s Pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi.

 

 

Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.

 

 

34. člen

 

 

(odstranjevanje odpadkov)

 

 

Pri odlaganju odpadkov je treba dosledno upoštevati določila veljavnih zakonov in Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Kungota.

 

 

Pri vseh objektih je treba predvideti ustrezne prostore za smetiščne posode, ki so tipizirane. Posode za odpadke morajo biti nameščene na vizualno neizpostavljenih mestih. Odvoz opravlja organizacija, ki je za to registrirana.

 

 

Za ločeno zbiranje odpadkov je predviden ekološki otok ob obračališču nove ceste.

 

 

V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA

 

 

35. člen

 

 

Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja.

 

 

V primeru lociranja dodatnih dejavnosti (ordinacija ipd.) v stavbah, je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo.

 

 

36. člen

 

 

(zaščita pred hrupom)

 

 

Glede na Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju spada območje lokacijskega načrta v II. stopnjo varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa.

 

 

Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred hrupom.

 

 

37. člen

 

 

(zaščita pred onesnaženjem zraka)

 

 

V izogib onesnaženju zraka je predvideno ogrevanje z ekstra lahkim kurilnim oljem, utekočinjenim naftnim plinom, biomaso in podobnimi ekološko sprejemljivimi energenti.

 

 

Potrebni ukrepi za zmanjšanje obremenitve okolja z emisijami snovi so:

 

 

– med izvajanjem gradbenih del je treba predvideti namakanje transportnih poti in odkritih površin ob sušnih in vetrovnih dnevih zaradi zmanjšanja prašenja;

 

 

– potrebno je redno servisiranje gradbenih strojev in naprav zaradi preprečitve nepotrebnih emisij dizelskih izpuhov.

 

 

Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred onesnaženjem zraka.

 

 

38. člen

 

 

(zaščita pred onesnaževanjem podtalnice)

 

 

Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:

 

 

– projektna dokumentacija za graditev objekta mora vsebovati elaborat ureditve gradbišča, ki določa način graditve in organizacijo gradbišča tako, da graditev ne ogroža zalog pitne vode;

 

 

– pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;

 

 

– odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje. Z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je treba pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču;

 

 

– odvodnjavanje z vseh utrjenih površin mora biti urejeno tako, da ni možno neposredno odtekanje vode v podatlje, dokler le-te niso predhodno prečiščene (lovilec olj);

 

 

– komunalne odpadne vode iz novih objektov je potrebno voditi v individualne nepretočne greznice;

 

 

– graditev novih in preureditev starih javnih cest mora biti v skladu z najboljšo razpoložljivo tehnologijo glede zalog pitne vode.

 

 

Vsi posegi morajo glede preprečevanja onesnaževanja podtalnice upoštevati vso veljavno zakonodajo, ki obravnava varstvo voda.

 

 

39. člen

 

 

(vodnogospodarske ureditve)

 

 

V skladu z 3. odstavkom 86. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) je za celotno obravnavano območje Gradiška III potrebno prikazati predvidene ukrepe varovanja pred visokimi vodami.

 

 

40. člen

 

 

(varovanje tal)

 

 

Pri vseh posegih v prostor je potrebno plodno zemljo odgrniti in deponirati. Plodna zemlja se uporabi za ureditev zelenih površin.

 

 

Parkirna mesta, vozišča in druge površine namenjenemu prometu motornih vozil, je treba utrditi, tako, da so meteorne vode z njih speljane v kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov, lovilcev olj in goriv ter obdane z robniki.

 

 

Na gradbišču je treba urediti sanitarije, garderobe in umivalnice tako, da komunalna voda in odpadki ne bodo onesnažili tal in podtalnice. Potrebno je namestiti prenosne sanitarije.

 

 

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

 

 

41. člen

 

 

(požarna varnost)

 

 

Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je treba upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja varstva pred požarom.

 

 

Treba je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Če niso podani s posebni predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant.

 

 

V hidrantnem omrežju je treba zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.

 

 

Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN.

 

 

Pogoji za odmike med stavbami se izdajajo na podlagi smernic SZPV 204/99, ki jih je izdalo Slovensko združenje za požarno varstvo (Požar – strokovna revija za varstvo pred požari, 2/99) ali tujih predpisov.

 

 

Potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva. Projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. Pri določanju odmikov je potrebno upoštevati tudi izbiro materialov.

 

 

Pri načrtovanju ukrepov za varstvo pred požarom se za podzemne garaže do izdaje slovenskega predpisa upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države.

 

 

Poleg zahtevanih požarnovarstvenih odmikov med stavbami je treba zagotoviti tudi potrebne površine za gasilce ob zgradbah (SIST DIN 14090, julij 1999): dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.

 

 

Pri projektiranju je treba zagotoviti ukrepe za preprečitev širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.

 

 

Ukrepi za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte ter naprave za gašenje in dostop gasilcev se lahko načrtujejo v skladu s tehnično smernico TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah. V skladu s tem pravilnikom je za stanovanjske stavbe s prostornino do 3000 m3, če v stavbi ni vgrajen sprinklerski sistem, potrebna količina vode za en požar 10 l/s.

 

 

42. člen

 

 

(zaščita pred erozijo)

 

 

Za namene izgradnje in ureditve obravnavanega območja sta bili izdelani geomehanični poročili: »Geotehnično mnenje o sestavi tal in pogojih temeljenja novih objektov v sklopu predvidene individualne stanovanjske soseske na parcelah štev. 460/2, 460/8 in 457/8 k.o. Gradiška v Gradiški pri Pesnici« (izdelal Geokal d.o.o., št. 264-11/2004, decembra 2004) ter »Geotehnično poročilo o sestavi tal in pogojih gradnje – temeljenja novih objektov v sklopu ureditevenega območja naselja Gradiška III v naselju Gradiška pri Pesnici« (izdelal Geokal d.o.o., št. 148-06/2005, avgusta 2005), ki sta kot priloga sestavni del tega občinskega lokacijskega načrta.

 

 

Potrebno je predvideti sanacijo vseh na novo odprtih ali z dodatnimi posegi prizadetih površin, za katere je predvideti zadostno utrditev, planiranje, zatravljanje, zaščitne mreže ipd., tako da se preprečijo zdrsi ali erozije v prostoru.

 

 

VII. NAČRT PARCELACIJE

 

 

Načrt parcelacije je razviden iz grafične priloge št. 2 »Načrt parcelacije«.

 

 

VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA

 

 

43. člen

 

 

(etapnost)

 

 

Občinski lokacijski načrt se lahko izvaja etapno.

 

 

Lahko se gradijo stavbe, katerim izgrajeno prometno omrežje in komunalna oprema omogoča priključitev.

 

 

Z izgradnjo objektov, ki ležijo zahodno od predvidene ceste D, je možno pričeti šele po izgradnji ceste D, na kateri je treba zagotoviti priposestvovani dovoz do stanovanjskega objekta, ki leži izven meje tega občinskega lokacijskega načrta. V primeru, da cesta D ne bo kategorizirana kot javna cesta, je na njej treba zagotoviti nadomestno služnost.

 

 

Etapno izvajanje ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča, prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.

 

 

44. člen

 

 

(tolerance glede oblikovanja objektov)

 

 

Enostanovanjske stavbe: V projektni dokumentaciji se lahko določi drugačna oblika stavbnih gabaritov, vendar se bruto zazidalna površina stavb lahko poveča za največ 20%. Hkrati faktor pozidanosti ne sme presegati vrednosti 0,5. Zaradi strmega terena, nevarnosti erozije oziroma visokih voda, se v projektni dokumentaciji na podlagi posveta z geomehanikom določi natančna lokacija stavb (znotraj gradbenih mej).

 

 

Na označenem območju A (karta 3/2 Načrt s prikazom lokacijskih pogojev in usmeritev za projektiranje) je na podlagi projektne rešitve v primeru združitve gradbenih parcel mogoče tudi združevanje gradbenih mas. Le-te pa se lahko izvede samo v okviru določenih gradbenih mej in faktorja pozidanosti.

 

 

V grafični prilogi prikazano garažo v podaljšku ceste E je možno povečati v okviru gradbene meje, jo nadzidati (mansarda ali eno nadstropje) ter spremeniti v enostanovanjsko stavbo.

 

 

Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.

 

 

Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov.

 

 

Nulta kota objektov se natančno določi v projektni dokumentaciji glede na niveleto nove stanovanjske ceste.

 

 

45. člen

 

 

(tolerance gradbenih parcel)

 

 

Natančni tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel se določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka. Možna so tudi odstopanja v fazi izvedbe zakoličenja na terenu, vendar pod pogojem, da se ohrani koncept pozidave in v soglasju s posameznimi nosilci urejanja prostora le v kolikor so njihovi vodi tangirani.

 

 

V primeru drugačne projektne rešitve je možno tudi združevanje parcel.

 

 

46. člen

 

 

(tolerance glede prostih – odprtih površin)

 

 

Površine okoli stavb je v projektni dokumentaciji možno spremeniti tako, da se povečajo tlakovane dovozne površine, da se poveča terasa na vrtni strani ipd.

 

 

47. člen

 

 

(tolerance glede infrastrukturnih ureditev)

 

 

Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem občinskim lokacijskim načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega, ekonomskega, gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.

 

 

Pri odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu občinskemu lokacijskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

 

 

48. člen

 

 

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

 

 

Vsi lastniki zemljišč morajo na lastne stroške zgraditi prometno, komunalno in energetsko infrastrukture ter le-to po pridobitvi uporabnega dovoljenja predati Občini Kungota. Medsebojna razmerja med investitorji oziroma lastniki zemljišč in občino Kungota se uredijo s pogodbo o komunalnem opremljanju.

 

 

Pred izvajanjem izkopov se je nujno posvetovati z geomehanikom.

 

 

Vsa zemeljska dela, izvedba temeljenja objektov in površine, ki so predvidene za asfaltiranje se morajo izvajati pod stalnim nadzorom geomehanika. Pri izgradnji stavb in cest v bolj strmih delih območja občinskega lokacijskega načrta bo treba pred projektiranjem le-teh izvesti dodatne geomehanske raziskave in izdelati dopolnilna geotehnična poročila oziroma stabilnostne presoje.

 

 

Za namene izgradnje in ureditve obravnavanega območja sta bili izdelani geomehanični poročili, ki sta navedeni v točki 42. člen (zaščita pred erozijo) ter sta sestavni del tega občinskega lokacijskega načrta.

 

 

IX. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA

 

 

49. člen

 

 

V novem prostorskem izvedbenem aktu, ki bo urejal predmetno območje po prenehanju veljavnosti občinskega lokacijskega načrta, naj se upoštevajo naslednje usmeritve za določitev meril in pogojev – dopustna so:

 

 

– investicijsko vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah;

 

 

– gradnja enostavnih objektov, ki so opredeljeni v 13. členu in so v skladu s pogoji določenimi v 20. členu tega odloka;

 

 

– združevanja in razdruževanja stanovanj, pri čemer se ne sme spreminjati zunanji izgled objekta in je potrebno tudi zagotoviti predpisano število parkirnih mest za vsako stanovanje v stavbi;

 

 

– združevanja gradbenih parcel.

 

 

X. KONČNE DOLOČBE

 

 

50. člen

 

 

(usmeritve za določitev meril in pogojev po uveljavitvi veljavnosti občinskega lokacijskega načrta)

 

 

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo na ureditvenem območju iz 3. člena tega odloka veljati določila Prostorskih ureditvenih pogojev v Občini Kungota (Uradni list RS, št. 89/03).

 

 

51. člen

 

 

(vpogled v občinski lokacijski načrt)

 

 

Občinski lokacijski načrt je stalno na vpogled na sedežu Občine Kungota.

 

 

52. člen

 

 

(uveljavitev)

 

 

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.

 

 

 

 

 

Št. 011-06/2006

 

 

Zg. Kungota, dne 7. julija 2006

 

 

Župan

Občine Kungota

Jožef Karner l.r.

 

 

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor