Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 1

Na podlagi 37., 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/ 86 ter Ur. l. RS, št. 26/90, 18/93,47/93 in 71/93) in 7. člena  Statutarnega sklepa Mestne občine Maribor  (MUV, št. 1/95)je Mestni svet Mestne občine Maribor na seji dne 20. decembra 1995 sprejel

 

ODLOK

O prostorskih ureditvenih pogojih naselij Slivnica in Radizel

 

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se določajo prostorski ureditveni pogoji (v nadaljnem besedilu: PUP) naselij Slivnica in Radizel, ki sta s planskimi akti občine opredeljeni za urejanje s PUP in ki jih je izdelal Razvojni center:. - Planiranje d.o.o. pod štev. 303/94 v oktobru 1995.

 

2. člen

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:

A. Tekstualni del

    z obrazložitvijo meril in pogojev za posege v prostor

B. Pogoje in soglasje

C. Grafični del

1. Izrez iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor M 1:25000

2. Situacija obstoječega stanja z mejo ureditvenega območja PKN M 1:5000

3. Zasnova namenske rabe prostora z varovanim območji  TN M 1:5000

4. Namenska raba prostora                                        PKN M 1:5000

5. Zasnova prometnega omrežja                                 TTN M 1:5000

6. Zasnova komunalnega omrežja                               TTN M 1:5000

7. Zasnova energetskega omrežja

 

II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA

 

3. člen

S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ureja v planskih  dokumentih opredeljeno območje naselij Slivnica in Radizel z izjemo tistih ureditvenih območij delov naselij, za katere je predvidena izdelava strokovnih podlag ali prostorskih izvedbenih načrtov.

 

4. člen

Opis meje ureditvenega območja po parcelnem stanju in velikost območja.

Ureditveno območje obsega pretežno poseljeni del naselij Slivnica in Radizel. Severna meja poteka ob severnem robu Pohorske ceste ter vključuje gospodarski objekt KZ Race ter skrajni severni del naselja Slivnica s pokopališčem. Vzhodna meja ureditvenega območja poteka ob avtocesti Arja vas - Hoče, priključku na avtocesto iz Orehove vasi in Livadni ulici ter v nadaljevanju ob avtocesti do nadvoza v Hotinji vasi, kjer se obrne proti zahodu do magistralne ceste Celje - Maribor in teče po njej proti jugozahodu do južnega roba naselja Radizel. Južna in zahodna meja ureditvenega območja poteka po robu naselja in gozdnih robovih.

Opis obodne parcelacije ureditvenega območja PUP je izvršen v smeri urinega kazalca z izhodiščno točko v severozahodnem vogalu območja.

Od začetne točke v sečišču parcele 5/3 in 335/2 k.o. Creta poteka meja proti vzhodu po severnem robu ceste 335/2ko. Creta, nato se po vzhodnem robu ceste 314/5 obrne proti severu do severnega roba parcele 392/1 k.o. Slivnica. Meja se nadaljuje proti vzhodu po severnem robu parcel 392/1, 392/27 in severnem ter vzhodnem robu parcele 392/3 do ceste 403 in nato po severnem robu ceste do zahodnega roba ceste Celje - Maribor 402/1, kjer se obrne proti severu. V oddaljenosti cca 120 m od križišča prečka

cesto vključuje parceli 402/2 in 402/3 ter se nadaljuje proti vzhodu po robu parcel 319/3,319/4 in 318/1 do zahodnega roba avtoceste 427. Meja se obrne proti jugu, prečka nad nadvozom za Orehovo vas avtocesto in se nadaljuje po severnem robu ceste 407/8 in 430 proti vzhodu ter nato po robu ceste 429 proti jugu nato po robu ceste 433 in 434 ter 115/2 do južnega roba parcele 84, kjer spet prečka avtocesto 427 in teče po severnem robu parcele 78. V oddaljenosti cca 50 m od roba avtoceste se obrne proti jugu in prečka parcele 85/1, 86, 92, 93, 98, 99, 102 in 103, se nadaljuje po južnem robu parcele 103 do zahodnega roba parcele 106 in 107 ter se po južnem robu parcele 107 priključi na zahodni rob avtoceste 427 do meje med k.o. Slivnica in Orehova vas.

V ko. Orehova vas se meja nadaljuje po zahodnem robu avtoceste 646 do nadvoza v Hotinjo vas parcela 654 k.o. Hotinja vas, kjer se obrne proti zahodu do magistralne ceste 650 in teče po njenem vzhodnem robu do meje s k.o. Ješenca, vključuje parcelo 713/2 in teče po severnem robu parcele 710/2 k.o. Ješenca prečka magistralno cesto in se nadaljuje po njenem zahodnem robu do severne meje parcele 12/1 v k.o. Radizel.

Meja ureditvenega območja se nadaljuje v k.o. Radizel po zahodnem robu parcele 12/1, vzhodnih robovih parcel 9/1, 11/1, 11/2, 9/2 in 16/2 ter nato po meji med k.o. Radizel in k.o. Ješenca do vzhodnega roba parcele 20, kjer se obrne proti severu in teče po severnem robu do južne meje parcel 22/6 in 22/5, vključuje obe parceli ter se nadaljuje proti vzhodu po južnem robu gozda 22/2, 23/2, 24, vzhodnem in severnem robu parcele 25 ter severnega roba parcele 24. Meja se obrne proti severu po zahodnem robu parcel 471/10, 471/9, 471/8, nato proti zahodu po južnem robu parcel 471/4 in 471/5, nato v smeri proti jugozahodu prečka parcele 471/1, 28/3 in 28/7 ter 463. Meja se nadaljuje proti zahodu po severnem robu parcele 461/6 in zahodnem robu parcel 461/2 in 418/16 obrne proti severu, prečka parcelo 418/4 in po vzhodnem robu parcele 418/17 obide parceli 418/16 in 418/18 ter se nadaljuje proti zahodu po severnem robu parcel 418/4 in 418/1 ter vzhodnem robu parcel 451/1 in 45/1

2 prečka Ulico Milke Volk, po vzhodnem robu parcele 404/1, 336/2 in 336/3, se obrne proti vzhodu po južnem robu parcel 338/12, 338/10, 338/6, 338/11, vzhodnem robu parcele 338/4, prečka Radizelski potok in se nadaljuje v smeri proti severozahodu po vzhodnem robu parcele 340/41 in severnem robu parcel 340/42, 340/45, 340/46, 340/49, 340/50, 340/53, 340/54, 340/57, 340/58, 340/61, 340/62, 340/65, 340/66, 340/69, prečka parcele 340/37, 340/36, 340/35 in 340/34 do Radizelskega potoka. Meja poteka v nadaljevanju po Radizelskem potoku do zahodnega roba parcele 340/18, se obrne proti severu preko parcele 155, po vzhodnem robu parcele 154, prečka Kolmanovo ulico, parcele 151/1, 15/1

2 in 161 ter Pohorsko cesto, nato prečka parcele 148/2, 148/1, 145/3, 169, 164 in 167 do meje s k.o. Creta. Meja se nadaljuje po meji med ko. Čreta in k.o. Radizel do zahodnega roba parcele 138/3 k.o. Radizel, teče po zahodnem robu te parcele in južnem robu parcel 138/3,138/2,138/1, prečka parcelo 138/1 v smeri proti jugu do Kolmanove ulice 317/1, teče po njej proti vzhodu do poti 315 k.o. Čreta, po poti proti severozahodu, po severnem robu parcele 312 in vzhodnem robu parcele 233/5 k.o. Čreta do

izhodiščne točke.

Površina ureditvenega območja meri 188,51 ha.

 

III. FUNKCIJE OBMOČIJ S POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA, KVALITETO GRADITVE TER

       DRUGIH POSEGOV V PROSTOR

 

5. člen

Ureditveno območje, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, vključuje:

- kmetijska zemljišča

- območja gozdov

- varovana območja naravne in kulturne dediščine

- območja za poselitev

- športno-rekreacijska območja

- prometne površine ter območja komunalne in energetske infrastrukture.

Vsa navedena območja so prikazana na grafičnem delu PKN in TTN v merilu 1:5000 elaborata iz 1. člena, ki so sestavni del tega odloka.

 

6. člen

Do izdelave strokovnih podlag ali prostorskega izvedbenega načrta za dele naselij iz 3. člena so na teh območjih dopustni redno vzdrževanje objektov, adaptacije, prizidave in dozidave objektov kot izboljšanje sanitarnotehničnih in bivalnih pogojev.

 

7. člen

Merila in pogoji urejanja na kmetijskih zemljiščih:

-

kmetijska zemljišča na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine morajo v čimvečji meri ohraniti obstoječi način rabe kmetijskih površin,

-

na 1. območju kmetijskih zemljišč so dovoljene agrarne operacije na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag,

-

na 1. območju kmetijskih zemljišč je dovoljena gradnja objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji, če za to ni mogoče uporabiti funkcionalnih zemljišč kmetij ali manj kvalitetnih kmetijskih zemljišč.

 

8. člen

Merila in pogoji urejanja na gozdnih zemljiščih:

-

gozdovi se urejajo v skladu z določili Zakona o gozdovih, gozdno-gospodarskimi načrti in skladno z določili tega odloka;

-

goloseki se lahko izvajajo po predhodni presoji vplivov na okolje v primeru trasnih koridorjev infrastrukture, kjer niso možne druge izpeljave tras. Pri takšnih posegih je obvezna ureditev gozdnih robov. Na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine goloseki niso možni.

 

9. člen

-

ob vodotokih mora biti zagotovljen odvodni pas za vzdrževanje vodnega režima širine najmanj 3 m od roba korita,

-

na območju naselij mora biti zagotovljena 100 letna poplavna varnost,

-

del ureditvenega območja PUP vzhodno od avtoceste Arja vas - Hoče je v širšem varstvenem pasu zaščite podtalnice, območje zahodno od avtoceste pa v vplivnem varstvenem pasu podtalnice,

-

pri vseh posegih, ki bi kakorkoli vplivali na količino in kvaliteto površinskih in podzemnih voda, mora biti pridobljeno predhodno vodnogospodarsko stališče pristojnega vodnogospodarskega podjetja na podlagi predpisane dokumentacije,

-

na območju PUP-a ni vodnih virov. Izvire pohorske pitne vode, ki oskrbujejo lokalno vodovodno omrežje, je potrebno zaščititi in z odlokom sprejeti varstvene pasove in izvajati zaščitne ukrepe ter redno kontrolo kakovosti pitne vode.

 

10. člen

Merila in pogoji urejanja na območjih naravne in kulturne dediščine

Na obravnavanem območju je opredeljen naravni spomenik:

-

SON 4 - spomenik oblikovane naravne - grajski park in drevored v Slivnici: za celotno varovano območje je predvidena izdelava ureditvenega načrta skladno s pogoji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor

Na območju PUP je evidentiran umetnostni in arhitekturni spomenik:

-

UA 9 Slivniški grad je kot primer ene izmed najkvalitetnejših arhitektur v neogotskem slogu varovan v celoti. V sklopu ureditvenega načrta je za objekt predvidena kulturna ali gostinskoturistična raba.

V okviru PUP so opredeljeni naslednji sakralni spomeniki:

-

UA 268 - Župna cerkev sv. Marije v Slivnici

-

UA 268 - Župna cerkev sv. Marije v Slivnici

-

UA 306 - figuralno znamenje sv. Jožefa na pokopališkem zidu v Slivnici

Na obvarovanem območju PUP sta opredeljena 2 etnološka spomenika, na katerih so dovoljeni posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti z upoštevanjem navodil spomeniškovarstvene službe:

-

E 26 - hiša Mariborska cesta 2

-

E 27 - domačija Slivniška ulica 3

Za vse posege na območju varovane naravne in kulturne dediščine mora biti pridobljeno soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.

 

11. člen

Merila in pogoji za posege v prostor, ki imajo značaj graditve

-

Skladno s pogoji tega odloka so na območju PUP dovoljene v mejah, ki so določene na grafičnih prilogah, naslednje vrste posegov z oznakami:

A

- na obstoječih objektih so dovoljene adaptacije, dozidave in nadomestne gradnje ter sprememba namembnosti v poslovnostanovanjske ali poslovne objekte ob upoštevanju veljavnih predpisov za varstvo pred hrupom za III. stopnjo - pretežno stanovanjsko območje - in drugimi škodljivimi emisijami.

B

B - na obstoječih objektih so dovoljene adaptacije, dozidave in nadomestne gradnje ter sprememba namembnosti v poslovnostanovanjske ali poslovne objekte ob upoštevanju veljavnih predpisov za varstvo pred hrupom za III. stopnjo - pretežno stanovanjsko območje - in drugimi škodljivimi emisijami, dovoljena pa je tudi novogradnja za individualne stanovanjske objekte kot dopolnilna gradnja.

C

- na obstoječih objektih so dovoljene adaptacije, dozidave in nadomestne gradnje ter sprememba namembnosti v poslovnostanovanjske ali poslovne objekte ob upoštevanju veljavnih predpisov za varstvo pred hrupom za III. stopnjo - pretežno stanovanjsko območje - in drugimi škodljivimi emisijami. Dovoljena je gradnja individualnih stanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in poslovnih objektov ob upoštevanju veljavnih predpisov za varstvo pred hrupom za III. stopnjo in drugimi škodljivimi emisijami kot dopolnilna gradnja.

D

- na obstoječih objektih so dovoljena vzdrževalna dela in adaptacije.

-

Gradnja nadomestnih objektov je možna v primeru, če je obstoječi objekt dotrajan oziroma funkcionalno neustrezen in ne ustreza gradbeno in sanitarno tehničnim predpisom. Gradnja nadomestnega objekta je mogoča le na istem mestu kot je stari objekt V neposredni bližini obstoječega objekta je mogoča lokacija nadomestnega le v primeru, da je obstoječe stavbišče neprimerno zaradi geoloških razmer ali konfiguracije terena. Stari objekt je treba odstraniti najpozneje v roku 5 let po izdaji gradbenega dovoljenja.

-

Sprememba namembnosti obstoječih stanovanjskih objektov v poslovne ali gradnja novih poslovnih ter poslovno-stanovanjskih objektov je možna na podlagi predhodne presoje vplivov na

okolje. Dovoljena je le dejavnost, ki nima kvarnih vplivov na okolje in na bivalne pogoje sosednjih objektov. V sklopu funkcionalnih zemljišč je treba zagotoviti ustrezne manipulacijske in parkirne površine.

-

Gradnja pomožnih objektov (garaže, drvarnice in drugo) je dovoljena v okviru funkcionalnih zemljišč stanovanjskih objektov in kmečkih gospodarstev, v kolikor jih ni mogoče urediti v obstoječih objektih. Oblikovanje in lociranje teh objektov mora biti v skladu z določili tega odloka.

-

Gradnja objektov centralnih dejavnosti je predvidena na območjih z oznako C4, C5 in C6. Ob osnovni šoli je predvidena gradnja prizidka za večnamensko športno dvorano in ureditev parkirnih površin. za območji es in C6 bosta izdelani strokovni podlagi .za lokacijsko dokumentacijo.

-

Športnorekreacijsko območje SI vključuje obstoječi poligon za motokros, za območje Š2 pa je predvidena izdelava ureditvenega načrta.

 

12. člen

Merila in pogoji za urejanje zelenih površin Obstoječe javne zelene površine se morajo ohraniti in vzdrževati.

Pri novih zasaditvah se uporabljajo avtohtone rastlinske vrste.

Za park v sklopu Slivniškega gradu in pripadajoče zelene površine je predvidena izdelava ureditvenega načrta.

Za javne zelene površine je opredeljena uporaba tipske urbane opreme.

Ob magistralni cesti Celje - Maribor je treba nadaljevati z zasaditvijo zelenega pasu med prometnico in pretežno stanovanjsko zazidavo.

Zelene površine z oznako Z3 in Z4 so obstoječe in jih PUP ohranja kot protihrupno in vizualno bariero med avtocesto in zazidanimi površinami.

Brežine potokov morajo ohraniti obstoječo vegetacijo. Pri regulacij ah se bregovi utrdijo z naravnimi materiali in zasaditvijo z avtohtonim rastlinjem, regulacija pa mora slediti naravni strugi vodotoka.

Funkcionalna zemljišča objektov na stiku z gozdovi in drugimi zelenimi površinami na robu naselja morajo biti zasajena z avtohtonim rastlinjem.

Pokopališče mora biti omejeno z ograjo iz naravnih materialov in živo mejo.

 

IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA IN ARHITEKTONSKO

      OBLIKOVANJE OBJEKTOV

 

13. člen

-

Stavbno zemljišče mora biti primerno za gradnjo, v primeru pogojno primernih tal za gradnjo (na pobočjih) morajo biti predhodno pridobljeni geotehnični pogoji v zvezi z načrtovanim posegom.

-

Pri lociranju novogradenj se morajo upoštevati predpisani odmiki od prometnic in vodotokov ter komunalnih in enegretskih vodov.

-

Odmik novega objekta od parcelne meje mora biti takšen, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje ter da so upoštevani požarnovarstveni, sanitarni in drugi tehnični pogoji. Motenje sosednje posesti se presoja po predpisih, ki veljajo za stavbna zemljišča. Z lokacijsko dokumentacijo morajo biti zagotovljeni medsebojni odmiki objektov tako, da bodo bivalni prostori osončeni najmanj dve uri ob najmanj ugodnem položaju sonca 21. decembra.

-

Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop na javno cesto.

Dovozni priključki naj bodo za več objektov skupni.

-

Pri gradnji novih objektov je treba upoštevati značilnosti krajevne graditeljske tradicije.

-

Novi objekti morajo v smereh, merah in strešinah nadaljevati obstoječo strukturo naselja tako v smislu strnitve gradbenega obcestnega niza v ravninskem delu kot grupiranja objektov na pobočjih.

-

Lociranje in oblikovanje novogradenj mora biti podrejeno dominantam naselja (cerkev, grad, ...) v pogledu volumna, oblikovanja in vedut.

-

Tlorisne dimenzije novih objektov naj bodo podolgovate v razmerju 1:1,5 do 1:2 (1:3 v primeru strnjene obcestne pozidave). Dovoljena je gradnja objektov z etažnostjo P + 1 ali P + M v ravninskem delu in K + P + M na pobočjih.

-

Obvezna je dvokapna streha s strešino v naklonu 30 - 45° (38 - 45° in pri strnjeni obcestni pozidavi) in temno kritino.

-

Pri lociranju in oblikovanju objektov centralnih dejavnosti je treba poudariti dominantnost objekta ob upoštevanju stavbnih gmot ter tlorisnih gabaritov obstoječih objektov.

-

Z nadzidavo objekta se ne sme prekoračiti višina sosednjih objektov in ne smejo se poslabšati bivalni pogoji.

-

Tlorisni gabariti prizidkov ne smejo presegati 30% zazidane površine obstoječega objekta. Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcelnih mej in sosednjih objektov.

-

Ureditev okolice novogradenj se določi v lokacijski dokumentaciji. Planiranje terena mora biti izvedeno z brežinami, le v primerih, ko to predpisujejo geotehnični pogoji, z opornimi zidovi, ki morajo biti iz naravnih materialov in zazelenjeni.

-

Dovoljena je postavitev lesenih ograj ali živice v višini 1,3 m. Od roba ceste morajo biti odmaknjene minimalno 1,0 m in ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti.

 

V. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROMETNE, KOMUNALNE, ENERGETSKE IN VODNO-

    GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE

 

14. člen

Pogoji za urejanje prometne infrastrukture za izbrano varianto avtoceste bo lokacijski načrt podajal rešitve križanj z obstoječim cestnim omrežjem.

Na magistralni cesti M 10 in lokalnih cestah LC 9004, LC 9005, LC 9013 in LC 9034, je potrebno urediti površine za pešce in kolesarje ter cestna križišča. Lokacije avtobusnih postajališč bodo določene na podlagi strokovne podlage.

Križanje železniške 1. glavne proge in lokalnih cest LC 9013 in LC 9034 je potrebno ustrezno rekonstruirati. Predvideti je izvennivojska križanja v zvezi z modernizacijo I. glavne proge. Pri dolčanju lokacije novih objektov mora biti za vsak objekt zagotovljen dostop in dovoz na javno cesto ali javno pot. Več objektov naj ima skupen priključek na javno cesto. Odmiki objektov od ceste se določajo skladno z Zakonom o cestah ter pogoji upravljalcev. Pri dimenzioniranju parkirišč  je upoštevati veljavne

normative.

Pri gradnji novih cest - avtoceste, magistralnih, regionalnih, lokalnih in krajevnih cest je potrebno upoštevati elemente, podane v lokacijskih načrtih ali dokumentacijah.

Pri lokacijah posameznih objektov je potrebno upoštevati rekonstrukcije in razširitve obstoječih lokalnih cest na predpisane elemente in v strnjenih naseljih možne gradnje površin za pešce in kolesarje.

 

15. člen

Odvajanje odpadnih vod

Obstoječe kanalizacijsko omrežje se dogradi v skladu s predvideno razširitvijo. Vse predvidene kanale na obravnavanem območju, ki so prikazani v kartnem gradivu PUP, je mogoče gravitacijsko vezati na obstoječo kanalizacijo. Ker obstoječa kanalizacija v Orehovi vasi, preko katere je obravnavano območje vezano na čistilno napravo, ni dimenzionirana na dodatni pretok, je potrebna izgradnja ustreznih zadrževalnikov in razbremenilnikov.

Zaradi občutljivosti območja, ki spada v vplivno in delno širše varstveno območje podtalnice Dravskega polja, je potrebna takojšnja sanacija obstoječe čistilne naprave v Hotinji vasi in izgradnja nove, ki bo povečala kapaciteto obstoječe.

Vsa kanalizacija s pripadajočimi objekti mora biti izvedena v vodonepropustni izvedbi. Na območjih, kjer še ni zgrajena kanalizacija, morajo biti zgrajene vodonepropustne greznice brez odtoka za sanitarne odpadne vode do zgraditve kanalizacije. Obstoječi objekti se priključijo na kanalizacijo v enem letu po tem, ko je bila kanalizacija zgrajena in dana v uporabo. Direkten izpust v bližnje vodotoke ni dovoljen (Ur. list RS, št. 10/95).

Odvodnjavanje površinskih vod s parkirnih površin in drugih manipulativnih površin se izvede preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj.

 

16. člen

Vodooskrba

V naseljih Slivnica in Radizel, ki se oskrbujeta z vodo iz lastnih zajetij in s sistemom krajevnega vodovoda, se bo v skladu s predvideno zazidavo širilo vodovodno omrežje.

Novi porabniki se priključijo na vodovodno omrežje, ki se napaja iz primarnega vodovoda, ki poteka od zajetja Rance do naselij.

Pri rekonstrukciji in dograditvah vodovoda se morajo upoštevati določila Pravilnika o tehnčnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91).

V območju, ki bo oskrbovano z vodo iz mariborskega vodovoda, bo potrebno rekonstruirati vodovodno omrežje v skladu z zahtevami Mariborskega vodovoda.

 

17. člen

Oskrba z električno energijo Obravnavano območje se bo pretežno oskrbovalo iz obstoječih transformatorskih postaj. Za izboljšanje razmer bodo zgrajene dodatne transformatorske postaje D; E; F in G, kot je razvidno iz grafičnega gradiva PUP: .

Nizkonapetostni razvod do posameznih porabnikov naj poteka zemeljsko ob cestah in ulicah, izjemoma pa prostozračno.

Za naselji Slivnica in Radizel se ob obstoječih transformatorskih postajah rezervira prostor dimenzij 6 x 6 m oz. 5 x 6 m, za postavitev nadomestnih TP. Priključeni obstoječi 20 kV vodi se bodo vzankali v načrtovane nadomestne TP.

 

18. člen

PTT

Priključevanje novih uporabnikov na TK omrežje je možno pod pogoji Telekoma k lokacijski dokumentaciji in po projektu PE Telekom Maribor za izvedbo TK priključkov na TK omreržje.

 

19. člen

Kabelska televizija (CATV) ,

Priključitev na CATV omrežje novih uporabnikov je možna ob upoštevanju pogojev upravljalca. Investitorji na obravnavanih območjih si morajo pri upravljalcu pridobiti soglasje k lokacijski dokumentaciji.

 

V. DRUGI POGOJI, KI SO POMEMBNI ZA IZVEDBO PROSTORSKIH UREDITEV IN POSEGOV

    V PROSTOR

 

20. člen

Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč

Velikost gradbene parcele se določi na osnovi:

 

namembnosti in velikosti objekta, potrebnih pomožnih objektov, funkcionalnih potreb,

-

oblikovanost zemljišča, obstoječih posestnih mej in lastništva,

-

lege sosednjih objektov, dostopov z javne ceste, poteka komunalnih in energetskih vodov,

-

sanitarno tehničnih zahtev.

Gradbena parcela za prostostoječo individualno stanovanjsko hišo praviloma meri najmanj 400 m2 in največ 700 m2, v kolikor dejanska površina ni manjša po veljavnem katastrskem stanju. Širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta praviloma ne sme biti manjša od 4 m, širina dovoza do objekta je praviloma 3,5 m. Gradbena parcela kmetije praviloma meri najmanj 2000 m2. Za kmetije se velikost funkcionalnega zemljišča določi ob upoštevanju velikosti in usmeritvah kmetije, potrebe po modernizaciji (gospodarski proizvodni objekti, pomožni gospodarski objekti in stanovanjske hiše), lege, medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora in ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov.

Širina funkcionalnega zemljišča okrog gospodarskih objektov znaša 5,0 m, manipulacijski prostor s kmetijsko mehanizacijo s polmerom najmanj 15 m in širina dovoza najmanj 3,5 m.

Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov (gostilne, servisi, delavnice, trgovine, ipd.) ali pa so potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na funkcionalnem zemljišču pri objektu ali na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj.

 

21. člen

Pogoji za zagotavljanje požarne varnosti

-

Med objekti morajo biti opredeljeni odmiki skladno z veljavnimi predpisi s področja požarne varnosti, ki preprečujejo širjenje ali prenos požara z objekta na objekt.

-

Zagotovljeni morajo biti dostopi za potrebe gasilske intervencije, prostori za evakuacijo ljudi v primeru požara ter viri zadostne količine vode za gašenje požarov. Intervencijske poti za gasilska

vozila, vključno z mostovi, morajo prevzeti obremenitev 80 kN po osi vozila. Vodovodno omrežje v naseljih mora biti opremljeno z nadzemnimi hidranti in mora zagotavljati dotok vode 10l/sek. '

 

22. člen

Pogoji za varovanje okolja

-

pri vseh gradnjah in ureditvah v prostoru je potrebno upoštevati veljavne normative in predpise za posamezna področja v zvezi z varstvom okolja.

-

Stanovanjska območja je zaščititi pred prekomernim hrupom oziroma zagotoviti ustrezne odmike oziroma protihrupno zaščito.

-

Za gradnjo objektov za obrtno dejavnost ali za spremembo obstoječe namembnosti v obrtno znotraj stanovanjskih območij morajo investitorji v lokacijskem postopku pridobiti strokovno mnenje v skladu s 7. členom zakona o varstvu pred hrupom.

-

Na območjih varstva vodnih virov Dravskega polja je potrebno za obrtne dejavnosti, ki lahko vplivajo na podtalnico, pridobiti vodnogospodarske pogoje upravljalca.

 

23. člen

Ker sta naselji uvrščeni v 3. območje onesnaženosti zraka, so za izboljševanje in varovanje kakovosti zraka predvideni ukrepi:

-

uporaba premogov z energetsko vsebnostjo žvepla, ki je manjša od 0,5 g/MJ pri obstoječih objektih, adaptacijah in novogradnjah,

-

pri prehodu na ogrevanje s plinom, pri obnovah in novogradnjah plinskih kotlovnic je dovoljena vgradnja gorilnikov, kjer emisija dušikovih oksidov izraženih kot NO2 ne presega 100mg/m3 (pri normalnih pogojih) preračunano na vsebnost 3% NN)02.-

-

omejitev hitrosti pri prometu, ki poteka skozi naselja.

 

24. člen

V vplivnem varstvenem pasu zalog pitne vode na Dravskem polju so ukrepi za zavarovanje površinske vode, ki pronica v podtalje, ter za izboljšanje kakovosti površinskih vodotokov naslednji:

-

prepovedana je gradnja industrijskih, obrtnih in drugih objektov, ki predstavljajo nevarnost za kvaliteto zalog pitne vode zaradi proizvodnega procesa, transportov ali emisij,

-

v ureditvenem območju naselij je obvezno odvajati v javno kanalizacijo odpadne sanitarne in predhodno prečiščene tehnološke odpadne vode,

-

obstoječe objekte priključiti na javno kanalizacijo v enem letu po izgradnji kanalizacije,

-

na območjih, kjer še ni zgrajena kanalizacija, zgraditi troprekatne vodonepropustne greznice na izpraznjevanje za čas do zgraditve kanalizacije,

-

ukiniti ponikovalnice za neprečiščene odpadne vode,

-

organizirano odvažati odpadke (sortiranje na izvoru).

 

25. člen

Za zmanjševanje hrupa se morajo izvajati prometno-tehnični ukrepi:

-

omejitev hitrosti z ustrezno prometno signalizacijo,

-

nameščanje nestanovanjskih dejavnosti ob prometno obremenjeni magistralni cesti,

-

urejanje zelenih in drugih protihrupnih zaščit.

 

VII. KONČNE DOLOČBE

 

26. člen

Prostorski ureditveni pogoji naselij Slivnica in Radizel so na vpogled občanom, podjetjem in skupnostim pri Zavodu za prostorsko načrtovanje Mestne občine Maribor in krajevni skupnosti Slivnica.

 

27. člen

Z-dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor (MUV, št. 11/93) na območju, ki ga ureja ta odlok.

 

28. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor - enota Maribor.

 

29. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

 

 

                                                                                      Predsednik

                                                                                  Mestnega sveta

Številka: 352-01-707/93-1700                                    Mestne občine Maribor

Datum: 21. december 1995                               Borut Ambrožič, dipl. ing. agr., s.r.

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor