Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, (106/10 – popravek), 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZPNačrt-B, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 – ZPNačrt-C, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 10. seji, dne 21. 9. 2015, sprejel

O D L O K

o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom Mestna občina Ptuj sprejme Občinski prostorski načrt Mestne občine Ptuj.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Občinski prostorski načrt Mestne občine Ptuj (v nadaljevanju: OPN) vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2) Strateški del določa:

1. izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,

2. zasnovo prostorskega razvoja občine,

3. zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,

4. zasnovo poselitve z območji naselij, razpršene poselitve in razpršene gradnje,

5. usmeritve za prostorski razvoj občine.

(3) Izvedbeni del določa:

1. enote urejanja prostora in namensko rabo,

2. skupne prostorske izvedbene pogoje,

3. podrobnejše prostorske izvedbene pogoje po EUP in namenski rabi prostora,

4. prostorske izvedbene pogoje za območja, za katera je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov.

(4) OPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelan je v digitalni in analogni obliki.

(5) Tekstualni del OPN vsebuje besedilo odloka.

(6) Grafični del vsebuje kartografsko gradivo strateškega in izvedbenega dela.

1. Kartografsko gradivo strateškega dela vsebuje:

2. zasnova prostorskega razvoja (M 1 : 50.000),

3. zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 50.000),

4. usmeritve za razvoj poselitve ter sanacijo razpršene gradnje in razpršene poselitve (M 1 : 50.000),

5. usmeritve za razvoj v krajini (M 1 : 50.000),

6. usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1 : 50.000).

Kartografsko gradivo izvedbenega dela vsebuje:

1. pregledna karta Mestne občine Ptuj z razdelitvijo na liste (M 1 : 50.000),

2. pregledna karta Mestne občine Ptuj s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 50.000),

3. prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1 : 5.000),

4. prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 5.000).

(7) Obvezne priloge vsebujejo:

1. izvleček iz hierarhično višjih aktov (SPRS, PRS, DPA; pomen kratic je določen v naslednjem členu),

prikaz stanja prostora,

2. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN,

3. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

4. obrazložitev in utemeljitev OPN,

5. povzetek za javnost,

6. okoljsko poročilo.

3. člen

(pomen kratic, uporabljenih v odloku)

(1) Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:

- BTP    bruto tlorisna površina objekta,

- DPA   državni prostorski akt,

- CPVO celovita presoja vplivov na okolje (v tem postopku je potrebno izdelati okoljsko poročilo),

- ČN                 čistilna naprava,

- DPN   državni prostorski načrt,

- DZP   delež zelenih površin,

- EO                 enostavni objekt,

- EPO   ekološko pomembno območje,

- EUP    enota urejanja prostora,

- FI                  faktor izrabe gradbene parcele,

- FZ                  faktor zazidanosti gradbene parcele,

- GJI                 gospodarska javna infrastruktura,

- K                   klet,

- KD                 kulturna dediščina,

- KS                 kulturni spomenik - zavarovan s predpisom,

- LN                  lokacijski načrt (občinski podrobnejši prostorski akt po predpisih iz leta 1984 ali 2002),

- M                   mansarda (prostori z ravnim ali poševnim stropom (v BTP se upošteva del s svetlo višino višjo od 1,60 m),

- N                   nadstropje,

- NATURA         posebno varstveno območje Nature 2000 varovano v skladu s predpisi,

- NO                 nezahtevni objekt,

- NV                 naravna vrednota,

- OLN/DLN občinski ali državni lokacijski načrt kot podrobnejši načrt po predpisih iz leta 2002,

- ONRP osnovna namenska raba prostora,

- OP                 okoljsko poročilo,

- OPA   občinski prostorski akt,

- OPN   občinski prostorski načrt,

- OPPN občinski podrobni prostorski načrt,

- OPPNp           občinski podrobni prostorski načrt-predviden,

- P                    pritličje,

- p                    neizkoriščeno podstrešje,

- PIP                 prostorski izvedbeni pogoji,

- PM                 parkirno mesto,

- PNRP  podrobnejša namenska raba prostora,

- PRS    Prostorski red Slovenije,

- Q100  poplavno območje stoletnih vod-katastrofalne poplave,

- RPE    register prostorskih enot,

- SMJ    staro mestno jedro naselja Ptuj,

- SP                  strokovna podlaga za celotno ali del območja občine oz. ureditve na tem območju,

- SPRS  Strategija prostorskega razvoja Slovenije,

- UN                 urbanistični načrt kot strokovna podlaga po veljavnih predpisih,

- URN   ureditveni načrt kot občinski podrobnejši prostorski načrt po predpisih iz leta 1984,

- VVO   vodovarstveno območje v skladu s predpisi,

- ZN                 zazidalni načrt kot občinski podrobnejši prostorski načrt po predpisih iz leta 1984.

(2) Poleg navedenih kratic se v odloku uporabljajo tudi kratice za osnovno in podrobnejšo namensko rabo prostora ter za posamezne varovalne in varstvene prostorske elemente, ki so navedeni v prostorskih ali drugih predpisih.

4. člen

(pomen izrazov, uporabljenih v odloku)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. Avtobusna postaja je prostor določen za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, elektronski medij za informacije o voznih redih ali tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesta za prodajo vozovnic, sanitarije ter prometni urad in s predpisi določeno opremo.

2. Avtobusno postajališče je posebej zgrajena in označena prometna površina določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov.

3. Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov, avtohtoni poselitveni vzorec, avtohtona gradnja).

4. Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena in pod njim (s svetlo višino 1,60 m in več), ali v skladu z dodatno opisanimi določili samo nad nivojem terena ali samo pod njim.

5. Dopolnilna gradnja je gradnja objekta v vrzeli med obstoječimi zakonito zgrajenimi objekti in na njenih robovih, če ta gradnja predstavlja funkcijsko ali oblikovno zaokroževanje naselja.

6. Dopolnilna dejavnost na kmetijah je dejavnost v skladu z veljavnimi predpisi o vrstah, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

7.Dovoljenje s področja graditve objektov je dovoljenje za gradnjo objekta, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja.

8. Dozidava objekta je povečanje objekta s povečanjem površine objekta do največ 50 % BTP.

9. Drugi posegi v prostor vključujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve, izkoriščanje rudnin, melioracije in ostale agrarne operacije na zemljiščih, ureditev in vzdrževanje odprtih površin vključno z urejanjem zelenih površin in drevoredov, odkopavanje in nasipavanje zemljišč, ki vplivajo na uporabo zemljišč, objektov in naprav v soseščini (ureditev gozdnih cest, poljskih cest, dostopov), ureditev dostopov za funkcionalno ovirane osebe, ureditev parkirnih površin, ureditve za lastne potrebe in druge posege v fizične strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov.

10. Drevored je linijska zasaditev več kot petih dreves.

11. Dvojček sestavljata dve družinski hiši enakih gabaritov, ki se gradita sočasno ob skupni parcelni meji brez medsebojnega odmika in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama za gradnjo.

12. Enkratne ustvarjene sestavine prostora so pomensko izstopajoči objekti ali prostorske ureditve (objekti družbene infrastrukture, pomenska vozlišča za javni potniški promet ali javni odprti prostori).

13. Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje.

14. Eno ali dvostanovanjska stavba je prosto stoječ objekt z enim ali dvema stanovanjema.

15. Enota urejanja prostora (EUP) je območje z enotnimi značilnostmi prostora, združljivimi obstoječimi ali načrtovanimi dejavnostmi v prostoru, opredeljeno namensko rabo in prostorskimi izvedbenimi pogoji, tudi dopustno izrabo prostora, ki so opredeljeni v veljavnem ali bodo natančneje opredeljeni v načrtovanem prostorskem dokumentu za urejanje enote kot pravni podlagi za poseganje v prostor.

16. Etaža je prostor med dvema vodoravnima ploščama v stavbi s primerno višino za izvajanje dejavnosti ali bivanje, tudi klet (K), pritličje (P) in mansarda (M).

17. Faktor izrabe parcele namenjene gradnji (FI) je razmerje med BTP objektov nad terenom in celotno površino gradbene parcele.

18. Faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž vseh objektov nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom ipd.

19. Gospodarska cona je večje območje koncentracije obrtno storitvenih in proizvodnih dejavnosti ter skladiščnih, prometnih, trgovskih, poslovnih, komunalnih in energetskih ter drugih združljivih dejavnosti brez bivanja.

20. Gospodarska javna infrastruktura (GJI) so objekti in/ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z veljavnimi predpisi ter drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, telekomunikacijsko in prometno infrastrukturo.

21. Gospodarsko poslopje je nestanovanjska stavba na kmetiji.

22. Gradbena parcela pomeni zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma, na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

23. Gradbeno inženirski objekt je objekt namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih potreb in duhovnih potreb ter interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah.

24. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.

25. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji videz.

26. Grajeno območje kmetije je zemljišče, na katerem stojijo stanovanjske stavbe in gospodarska poslopja, zgrajeni v skladu s predpisi o gradnji objektov.

27. Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so javna cesta (ulica, trg ipd.), javna tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska in podobna površina.

28. Javno cestno omrežje je omrežje sestavljeno iz kategoriziranih javnih (državnih in občinskih) cest in ostalih javnih površin namenjenih prometu, ki se prosto uporabljajo v skladu z določbami veljavnih prometnih predpisov.

29. Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.

30. Kakovost prostora je stanje prostora ali njegovega dela, ki odraža skladnost prostorskih struktur in vrednot družbe.

31. Kakovostne prostorske strukture so skladni sestavi naravnih in ustvarjenih sestavin prostora, zlasti pomembni za identiteto in prepoznavno vrednost prostora, ki tvorijo značilne oblike in vzorce v prostoru, na primer značilne vedute naselij ali posameznih objektov, značilne kulturne krajine ali posamezne vzorce.

32. Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.

33. Kolenčni zid je nadzidava stavbe med zadnjo horizontalno ploščo in strešno konstrukcijo (zidno lego).

34. Legalizacija je postopek pridobitve upravnega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo (nelegalno, neskladno in nevarno gradnjo) pod pogojem, da se ta uskladi s splošnimi veljavnimi predpisi in določbami tega odloka.

35. Manj zahtevni objekti so objekti, ki niso uvrščeni med zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte.

36. Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.

37. Mestoslužne dejavnosti so dejavnosti, ki omogočajo funkcioniranje mesta in so potrebne za oskrbo mesta (n pr. storitve in oskrbe dejavnosti, dejavnosti povezane z omrežji in napravami GJI mesta, družbene javne dejavnosti mesta v celoti ali deli teh dejavnosti, ki so nastali in so namenjeni le prebivalcem mesta).

38. Mestotvorne dejavnosti so ekonomski temelj mesta, prinašajo mestu dohodek in so nujne za obstoj mesta kot naselja (neagrarne, rudarske, industrijske, tržne, turistične, storitvene in ostale dejavnosti, ki jih mesto opravlja za mesto in njegovo vplivno območje).

39. Nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta v skladu z veljavnimi predpisi (nadomestna gradnja ni dopustna za objekte, opredeljene kot razpršena gradnja).

40. Nadzidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta nad nivojem terena brez povečanja zazidane tlorisne površine objekta.

41. Naravne sestavine prostora so reliefne oblike tla, voda, vegetacija in ekosistemi in ostale sestavine prostora.

42. Naselje je območje, ki obsega zemljišča, pozidana s stanovanjskimi ali drugimi stavbami ter gradbenimi inženirskimi objekti in javne površine. Tvori ga skupina najmanj 10 stanovanjskih, poslovnih ali podobnih stavb. Naselja se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v omrežju naselij, po velikosti, urbanistični ureditvi in arhitekturi. Delimo jih v urbana in ruralna naselja.

43. Nastrešnica – tudi strešna lina ali frčada je del strehe s strešno odprtino, namenjeno osvetljevanju ali prezračevanju podstrešnega prostora.

44. Nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot je hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba.

45. Nezadostno izkoriščena zemljišča so zemljišča, na katerih je stopnja izkoriščenosti za gradnjo nižja od načrtovane vrednosti kazalca stopnje izkoriščenosti, opredeljene v občinskem prostorskem načrtu za posamezno prostorsko enoto.

46. Nezahteven objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, manj zahtevne in enostavne objekte in je konstrukcijsko manj zahteven objekt.

47. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.

48. Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi.

49. Obnovljivi viri energije so obnovljivi nefosilni viri energije (veter, sonce, aerotermalna, hidrotermalna in geotermalna energija, vodna energija, biomasa, plin, pridobljen iz odpadkov, plin iz naprav za čiščenje odplak in bioplin).

50. Obvodni prostor je zemljišče, ki obsega obalni in priobalni pas rek in pritokov ter stoječih voda.

51. Odprte bivalne površine so zelene ali tlakovane površine, namenjene bivanju na prostem, ki ne služijo kot prometne ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). Urejajo se na terenu ali kot odprte ozelenjene terase na objektu, če tako določa odlok.

52. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje.

53. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki.

53. Pomožni objekti so nezahtevni in enostavni objekti za posamezne vrste posegov, kot so bili določeni v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 27/08 in 99/08). Pri opredelitvi je potrebno upoštevati tudi opredelitev v sedaj veljavnih predpisih.

54. Poseg v prostor je poseg na zemljišče ali v objekt z namenom gradnje objekta ali spremembe objekta po predpisih o graditvi objektov, ali drug poseg v fizično strukturo zemljišča na terenu in pod njim.

56. Poseg v objekt ali območje, varovano na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine pomeni vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote, zaradi katerih je objekt ali območje pridobilo ta status (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov ter drugo, kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine).

57. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori so neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo.

58. Razdalja od parcelne meje po določilih tega odloka je najkrajša horizontalna razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližje zunanje točke objekta, kot npr. najbolj izpostavljenim napuščem strehe, fasadne ali strešne konzolne konstrukcije, zunanjega stopnišča, balkona, prizidka ali drugih podobnih fasadnih in strešnih elementov.

59. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.

60. Regulacijske črte so urbanistični elementi za reguliranje in oblikovanje podobe naselja, ob upoštevanju ustvarjenih in naravnih danosti v prostoru naselja ter razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Regulacijske črte so:

regulacijska linija razmejuje odprte ali grajene površine, namenjene javni rabi, od površin, namenjenih zasebni rabi,

gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado (ali vogalom) postavljeni objekti, ki se gradijo ob tej črti,

gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjen v notranjost gradbene parcele.

61. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture.

62. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta. Za 1,5 m ga lahko presega dimnik.

63. Soglasje lastnika sosednje parcele je zasebna listina, ki jo izda lastnik parcele in z njo dovoljuje odstopanje pri poseganju v prostor od določb, navedenih v tem ali drugih veljavnih predpisih. Listina mora biti zapisana in potrjena v skladu s predpisi, ki veljajo za listine v uradnih postopkih.

64. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih in drugih vidikov.

65. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nad terenom namenjenih bivanju.

66. Stavba je objekt z enim ali več prostori, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni bivanju ali opravljanju dejavnosti.

67. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.

68. Strokovna prostorska preveritev je urbanistična, krajinska, arhitekturna ali gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki jo izdela pooblaščen inženir ustrezne stroke z namenom, da se strokovno preveri in utemelji umestitev posegov, ureditev v prostor ali sanacija degradiranih prostorov in določijo podrobni pogoji.

69. Športni center obsega pokrite in nepokrite športne površine, namenjene kakovostnemu športu in vrhunskemu športu (vadbi oziroma organizaciji vrhunskih športnih dogodkov). Obsega več športnih objektov in naprav za različne športe z racionalnim izkoriščanjem spremljajoče infrastrukture (tribune, parkirišča, komunalna infrastruktura) ter specializirana športna igrišča in naprave (hipodrom, velodrom, nogometno igrišče, atletske naprave, regatni center in podobno).

70. Urejanje okolice objekta so dela, s katerimi se uredi okolica objekta znotraj zemljišča, ki pripada objektu, kot so odkopavanje in nasipavanje zemljišč, utrditev dvorišča, ureditev odvodnje dvorišča, zgraditev klančine ob vstopu v stavbo z namenom odprave ovir, ureditev vrta.

71. Ustvarjene sestavine prostora so grajena struktura oziroma prostorske ureditve.

72. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture določen v skladu s posebnimi predpisi s področja GJI, v katerega so, ob upoštevanju predpisov, dopustni posegi prostor v skladu s tem odlokom in soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca ali izvajalca gospodarske javne infrastrukture.

73. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila-blok, hiša v terasah, stanovanjski blok, stolpič in podobni stanovanjski objekti).

74. Vidna privlačnost prostora je prostoru ali posamezni sestavini prostora pripisana značilnost, ki je neposredno povezana s prijetnostjo kot želeno značilnostjo posameznega prizorišča.

75. Vidno razvrednotenje prostora je poslabšanje podobe kakovostnih prostorskih struktur z izstopajoče neskladnimi, tudi pomensko manj sprejemljivimi objekti in prostorskimi ureditvami.

76. Vinogradniški objekt- (tudi vinska klet oz. zidanica) je kmetijska stavba za predelavo grozdja in sadja ter spravilo in shranjevanje vina, za shranjevanje drugih kmetijskih pridelkov, strojev in orodja ter izvajanje dejavnosti, potrebnih za obdelavo kmetijskih površin (priprava hrane, vzdrževanje higiene ipd.) in za občasno bivanje.

77. Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije vodotokov.

78. Vrstna hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti (najmanj tri stavbe), ki se s stičnim zidom stika z zidom sosednjega objekta (ima lahko skupen stični zid).

79. Vrzel je nepozidano stavbno zemljišče, ki je s treh strani obdano z zgrajenimi objekti (ena od treh strani je lahko tudi javna cesta) in dopušča gradnjo samo ene ali več stavb v odvisnosti od tipologije gradnje. Odmik nove stavbe v vrzeli od objektov, ki določajo vrzel, je največ 15,00 m.

80. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Vrste vzdrževalnih del določajo predpisi s področja graditve objektov.

81. Zahtevni objekt je objekt, v katerem se lahko zadržuje večje število oseb, objekt, ki ima velike dimenzije, objekt, za katerega je obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi, za izvedbo pa je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja na osnovi predpisane dokumentacije.

82. Zelene površine naselja so vse površine, ki izkazujejo določeno mero naravnosti, ne glede na lastnino, funkcijo in lego v prostoru.

83. Železniška postaja je prometna površina z več tiri, postajnimi poslopji in peroni za vstopanje in izstopanje potnikov ter nakladanje in razkladanje blaga, z najmanj eno kretnico.

84. Železniško postajališče je mesto na progi, ki je namenjeno za vstopanje in izstopanje potnikov.

(2) Izrazi s področja urejanja prostora, ki niso opredeljeni v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen kakor je opredeljen v predpisih s področja urejanja prostora in graditve objektov ter v drugih predpisih.

 2     STRATEŠKI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

2.1  Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

5.člen

(izhodišča prostorskega razvoja občine)

(1) Strateški del OPN izhaja iz gospodarskih, družbenih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja Mestne občine Ptuj in njenega širšega območja.

(2) Strateški del OPN upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz izhodišč SPRS in določb PRS ter drugih evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil.

(3) Pri načrtovanju usmeritev prostorskega razvoja Mestne občine Ptuj so bila posebej upoštevana izhodišča SPRS, ki opredeljujejo:

1. mesto Ptuj kot središče nacionalnega pomena in kot središče regionalnega območja,

2. Dravsko in Ptujsko polje ter Slovenske gorice z vmesnimi dolinami kot območje intenzivnega kmetijstva in pomemben vodonosnik pitne vode,

3. reko Dravo kot področje za pridobivanje električne energije,

4. območje občine kot območje križanj pomembnih prometnih koridorjev sever-jug, vzhod-zahod ter drugih mednarodnih infrastrukturnih koridorjev, z dobro izhodiščno prometno navezanostjo občine na pomembnejša središča v Sloveniji in izven Slovenije,

5. mesto Ptuj z okolico kot območje izjemne kulturne dediščine,

6. mesto Ptuj kot pomembno turistično središče,

7. mesto Ptuj kot prometni terminal mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena,

8. območje občine kot potencialno območje poselitvenega razvoja,

9. območje občine kot območje z dobro razpoznavno arhitekturno indentiteto,

10. območje občine z naravnimi in kulturnimi kakovostmi in velikimi vodnimi površinami, kot potencialno  območje za razvoj in dopolnitev turistične ponudbe širšega območja Dravske ravni,

11. območje občine kot turistično območje v širšem jedrnem območju mesta Maribora s širšo okolico.

(4) Strateški del OPN upošteva tudi ostale razvojne dokumente državnega in regionalnega pomena, ki prostorsko vključujejo Mestno občino Ptuj, kot so Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2013-2020, Regionalni razvojni program za Podravsko razvojno regijo 2014-2020, Območni razvojni program Spodnje Podravje za obdobje 2014-2020.

(5) Strateški del OPN upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora na državni, regionalni in lokalni ravni.

(6) Enako upošteva varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov, programov in načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine na vseh ravneh varovanja, ki so prikazani v prikazu stanja prostora za Mestno občino Ptuj.

6. člen

(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

(1) Mestna občina Ptuj se povezuje s sosednjimi občinami na področju:

1. izvajanja dejavnosti, ki jih mestna občina kot regionalno in nacionalno središče opravlja za občine Spodnjega Podravja,

2. infrastrukturnih omrežij: prometna navezanost, oskrba s pitno vodo, preskrba z električno energijo, telekomunikacijske povezave,

3. ravnanja z odpadki z občinami Spodnjega Podravja,

4. dopolnjevanja z dejavnostmi, ki jih mestna občina nima ali ne zadovoljujejo potreb – primarne in delno sekundarne dejavnosti ter nekatere terciarne in kvartarne dejavnosti,

5. izvedbe projektov, ki so regionalnega pomena – zaščita podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, izgradnja prometnih in ostalih infrastrukturnih omrežij,

6. ravnanja z odpadno vodo z občinami desnega brega Drave,

7. izvedbe projektov, ki so regionalnega ali medobčinskega pomena: etno turizem, vodni in obvodni turizem in rekreacija, turizem vinskih cest, omrežje kolesarskih poti in poti za pešce in podobno, transportno-logistična cona.

7. člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

(1) Ob upoštevanju navedenih izhodišč so splošni cilji prostorskega razvoja Mestne občine Ptuj enaki ciljem prostorskega razvoja v Republiki Sloveniji in so združeni v naslednje vsebinske skupine:

1. skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj,

2. skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi z optimalno zasnovo poselitve,

3. optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru,

4. prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v občini, zlasti občinskega središča in oskrbnih središč,

5. dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih omrežij,

6. preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora,

7. prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko ravnovesje in naravo,

8. ohranjanje in varovanje okolja ter naravne in kulturne dediščine, z možnostjo vključevanja teh dobrin v gospodarski razvoj občine,

9. zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2) Zaradi dosedanjega prostorskega razvoja občine ter strategije razvoja posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru je občina kot prednostne, določila naslednje cilje prostorskega razvoja:

1. zagotovitev prostorskih pogojev za širitev in umestitev površin za potrebe bivanja v občinskem središču in v ostalih naseljih, v katera bo usmerjala širitev poselitve,

2. zagotovitev prostorskih pogojev za potrebe dejavnosti občinskega središča ter dejavnosti medobčinskega, regionalnega in nacionalnega središča,

3. zagotovitev prostorskih pogojev za širitev in razvoj obstoječih gospodarskih dejavnosti v občinskem središču – termalni in ostale oblike turizma, proizvodni obrati, gospodarska cona, transportno logistična cona,

4. zagotovitev prostorskih pogojev za širitev in razvoj obstoječih gospodarskih dejavnosti izven občinskega središča, zlasti agrarnih in dopolnilnih dejavnosti potrebnih za izboljševanje kakovosti bivanja,

5. zagotovitev prostorskih pogojev za izboljševanje stanja okolja na območju mestne občine – voda, tla, zrak, z ustreznim načrtovanjem razmestitve dejavnosti in sprotnim prilagajanjem okoljsko manj primernih dejavnosti v prostoru,

6. zagotovitev prostorskih pogojev za izgradnjo, širitev in posodabljanje okoljske infrastrukture, potrebne za izboljševanja stanja okolja in kakovosti bivanja ter zdravja ljudi v mestni občini in v njenem vplivnem območju,

7. zagotovitev prostorskih pogojev za izboljševanje, dopolnjevanje in posodabljanje ostalih infrastrukturnih omrežij v občini, zlasti delov prometnega omrežja s povečanjem prometnic, ki bodo zagotavljale dostopnost občinskega središča, z zagotovitvijo dolgoročne nemotene propustnosti prometnega omrežja med levim in desnim obrežjem reke Drave – umestitev nove premostitve reke Drave ter izboljšanje varnosti obstoječih prometnih povezav,

8. zagotavljanje prostorskih pogojev za izboljšanje, dopolnjevanje in posodabljanje medkrajevnega javnega potniškega prometa, javnega potniškega prometa na ravni občine in regije in ob izkazani potrebi zagotovitev pogojev za vzpostavitev javnega potniškega prometa v mestu in primestnih naseljih,

9. zagotovitev prostorskih pogojev za površine za mirujoči promet kot predpogojem za zmanjševanje in umiritev prometa v mestnem in ostalih naseljih in uresničitev prometne cone brez motornega prometa v SMJ ter delih mesta s povečanim številom pešcev,

10. ureditev in izgradnjo kolesarskega omrežja za potrebe kolesarjenja kot oblike trajnostne mobilnosti v območju občine, kjer prevoz s kolesom nadomešča uporabo osebnega vozila (npr. prevoz na delovno mesto, v šolo, po nakupih itd.) in kot dela dopolnilne rekreacijske dejavnosti v zelenem okolju ter vzpostavitvijo kolesarskih povezav s kolesarskimi omrežji izven občine ter sistema peš poti,

11. zagotovitev prostorskih pogojev za povečanje in povezovanje zelenih površin mesta kot površin s sprehajalnimi potmi, namenjenih športu, rekreaciji in oddihu na prostem ter souporabo teh poti za vsakodnevno mobilnost, ki nadomešča uporabo osebnega avtomobila,

12. zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev, razvoj in posodobitev tistih energetskih omrežij, ki izboljšujejo kakovost bivanja v intenzivnih urbanih središčih in so primernejša za ohranjanje zdravja ljudi,

13. zagotovitev prostorskih pogojev za posodabljanje in dostopnost telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju občine,

14. zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev državnih ureditev na območju občine (posodobitev železniškega omrežja, glavna cesta Hajdina – Ormož, plinovod M9).

2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine

8. člen

(vsebina zasnove prostorskega razvoja občine)

(1) V zasnovi prostorskega razvoja Mestne občine Ptuj se na osnovi prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora ter razvojnih teženj in možnosti določijo:

1. prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti,

2. omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij,

3. temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji,

4. druga za občino pomembna območja, kot so: območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora, površinske vode, območja mineralnih surovin,

5. urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt.

(2) Vsebina zasnove prostorskega razvoja občine je prikazana na Karti I.1 Zasnova prostorskega razvoja občine v strateškem delu občinskega prostorskega načrta.

9. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve)

(1) Mestna občina kot prednostno območje, z intenzivnejšim razvojem poselitve s širitvami, notranjim razvojem in prenovo, opredeljuje mesto Ptuj, v katerem opredeljuje naslednja prednostna območja za razvoj posameznih dejavnosti:

1. območja za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi-v širšem območju starega mestnega jedra ter na območjih k mestu pripojenih nekdanjih primestnih naselij in zaselkov (Breg, Brstje, Budina, Nova vas, Orešje, Rabelčja vas, Rogoznica, Spodnja Hajdina-del, Turnišče, Vičava, Žabjak,

2. območja centralnih dejavnosti za potrebe središča nacionalnega pomena regionalnega območja-v širšem območju starega mestnega jedra in ob pomembnejših vpadnicah, staro mestno jedro (širše območje Ormoške, Osojnikove, Potrčeve, Mariborske in Zagrebške ceste),

3. območja proizvodnih dejavnosti-južno od železnice na levem in desnem bregu Drave,

4. območja posebnih dejavnosti kot so turizem in podobno-območje Term, širše območje Rance in ožje območje starega mestnega jedra,

5. območja dejavnosti na zelenih površinah-šport in rekreacija širša okolica Term in Rance s Ptujskim jezerom, parkovne površine-Panorama, grad Turnišče, Ljudski vrt, pokopališča-Rogoznica, vrtičkarstvo-Ljudski vrt, druge zelene površine-obrežni pas reke Drave, gozdovi zajeti v mestno naselje,

6. območja prometne infrastrukture, ki so namenjena objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa-medobčinska prometna logistična cona vzhodno od Farme Draženci,

7. območja za mirujoči promet za potrebe bivanja in dejavnosti v starem mestnem jedru-ob vstopu na peš most na desnem bregu Drave, za gradom, na območju nekdanjega frančiškanskega samostana in ob minoritskem samostanu na levem bregu Drave,

8. območja energetskih in okoljskih dejavnosti-širitve obstoječih območij.

(2) Zmerni razvoj poselitve z notranjim razvojem, prenovo in manjšimi širitvami bo občina usmerjala v naselja Grajena, Podvinci in Spuhlja1 v bližini mesta Ptuj, ki poleg površin za bivanje, zagotavljajo prebivalcem teh naselij tudi površine za oskrbne dejavnosti za zadovoljevanje dnevnih potreb in se razvijajo kot urbana naselja.

(3) Kot prednostna območja z manjšim razvojem, v obliki zapolnjevanja vrzeli in funkcionalnega zaokroževanja naselij v skladu z demografskimi gibanji in usmerjanjem prostorskih potreb, bo občina usmerjala v vsa ostala naselja v občini.

(4) Občina bo v območja za razvoj poselitve izven mesta Ptuj usmerjala tudi urejanje in širitev površin za šport in rekreacijo ter ostalih zelenih površin.

(5) Širitev kmetij in intenzivnih kmetijskih proizvodnih dejavnosti (farme, rastlinjaki, ribogojnice itd.), v naseljih in v območju ohranjanja poselitve, razen v mestu Ptuj, kjer farme niso dopustne, bo občina podpirala le v primerih, ko bodo za to zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji.

(6) V prednostnih območjih za razvoj poselitve bo občina zagotavljala pogoje za trajnostno mobilnost. V območjih širitev in prenove naselij pa bo upoštevala vidik javnega potniškega prometa v smislu načrtovanja postajališč JPP z varnimi dostopi za pešce in kolesarje v povezavi z urejanjem mirujočega prometa v naseljih.

10. člen

(prednostna območja za razvoj drugih dejavnosti)

(1) Razvoj drugih dejavnosti bo zaradi različnih naravnih danosti, reliefa, varovanja narave, prepletanja kmetijskih in gozdnih površin ter avtohtone poselitve in varovanja potencialnih vodnih virov, občina prednostno usmerjala v naslednje dejavnosti vezane na naravne vire:

1. primarno dejavnost kmetijstva z okoljsko prijaznejšim kmetovanjem na območjih varanja vodnih virov, na območjih ohranjanja narave, v območjih prepletanja kmetijskih in gozdnih površin in v območjih z razpršeno poselitvijo in razpršeno gradnjo, ter v vplivnem pasu naselij,

2. v dejavnost kmetijstva z intenzivnejšim kmetovanjem na ravninskih območjih kmetijskih zemljišč z možnostjo izboljšanja kmetijske proizvodnje z agrarnimi operacijami kot so zložbe zemljišč, osuševanje, namakanje in druge agrarne operacije, ob upoštevanju varovalnih ukrepov, ki izvirajo iz posameznih omejitev na tem območjih,

3. razvoj vinogradništva in ostalih kmetijskih kultur, vezanih na trajne nasade (plantažni sadovnjaki, 4. ekstenzivni sadovnjaki, nasadi jagodičevja itd.) v gričevnatem delu občine z dopolnilno dejavnostjo v okviru kmetijskih gospodarstev,

4. v lesno proizvodno gozdarstvo v večjih območjih gozdov v gričevnatem delu občine z dodatnimi funkcijami gozda zajetih v naselja ali ležečih ob naseljih.

(2) Prednostna območja za razvoj drugih dejavnosti:

1. območje sonaravnega turizma, obvodnega turizma in turizma vinskih cest v območja ob reki Dravi, ostalih vodnih površinah ter v gričevnatem delu občine,

2. območje rekreacijskih dejavnosti v naravnem okolju kot so kolesarjenje, tek, pohodništvo in jahanje: omrežje kategoriziranih in nekategoriziranih cest in poti na območju občine,

3. območje rekreacijskih dejavnosti na vodi in ob vodi-Ptujsko jezero, odvodni kanal HE Zlatoličje, reka Drava in drugi vodotoki ter večje umetne vodne površine.

11. člen

(omrežje naselij, z vlogo in funkcijo naselij)

(1) Mesta občina Ptuj opredeljuje naselja na območju občine v naslednja omrežja naselij z vlogo in funkcijo:

1. mesto Ptuj je po SPRS opredeljeno kot središče nacionalnega pomena regionalnega območja, po funkciji pa je hkrati občinsko središče mestne občine, katerega nadaljnji razvoj bo mestna občina usmerjala v razvoj mestotvornih in mestoslužnih dejavnosti, potrebnih za zadovoljevanje funkcije občinskega središča, ter dejavnosti potrebnih za opravljanje vloge središča nacionalnega pomena v svojem regionalnem območju kot so dejavnosti za zdravstvene storitve na tretji stopnji, visokošolsko izobraževanje, visoke sodne in upravne funkcije ter kulturne ustanove nacionalnega pomena. Občina bo s tem skupaj z ostalimi lokalnimi skupnostmi v regiji razvoj mesta Ptuj usmerjala v razvoj osrednjega upravnega, gospodarskega, zaposlitvenega, izobraževalnega, kulturnega, zdravstvenega in prometnega središča Spodnjega Podravja,

2. naselje Grajena opredeljuje kot ostalo naselje v katerega bo usmerjala tudi del osnovnih funkcij občinskega središča (otroško varstvo, osnovno izobraževanje, oskrbne in storitvene dejavnosti) za potrebe zadovoljevanje delnih potreb prebivalstva v svojem vplivnem območju ki obsega zahodni gričevnati del občine,

3. naselji Podvinci in Spuhlja1 opredeljuje kot ostali naselji z dodatnimi oskrbnimi funkcijami za zadovoljevanje potreb svojega prebivalstva in prebivalstva v širšem vplivnem območju obeh naselij, v katera bo poleg kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem, usmerjala tudi storitvene, oskrbne in druge sprejemljive spremljajoče dejavnosti,

4. naselja Grajenščak1, Grajenščak2, Krčevina1 pri Vurberku, Krčevina2 pri Vurberku, Krčevina3 pri Vurberku, Krčevina4 pri Vurberku, Krčevina5 pri Vurberku, Mestni Vrh1, Mestni Vrh2, Mestni Vrh3, Kicar1, Kicar2, Kicar3, Kicar4, Kicar5, Kicar6, Kicar7, Kicar 8, Pacinje, Spodnji Velovlek in Spuhlja2, so po vlogi opredeljena kot ostala naselja, z delnimi oskrbnimi funkcijami za prebivalce svojega območja,

5. kot ostala naselja občina opredeljuje tudi z mestom nepovezane strnjene poselitve-naselja v širšem območju RPE naselja Ptuj, ki so bila po prejšnjih prostorskih sestavinah planskih aktov opredeljena kot ureditvena območja naselij ali se urejajo s podrobnejšimi prostorskimi načrti kot so Ptuj-Štuki, Ptuj-Na jasi, Ptuj-Nova vas6, Ptuj-Nova vas7 in Ptuj-Sodnice s Suho vejo.

12. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1) Območje Mestne občine Ptuj se prometno navezuje na sosednje občine s cestnim in železniškim prometnim omrežjem. Najpomembnejša cestna prometna os navezave v občini je AC Slivnica-Gruškovje (Hrvaška) ter glavna cesta G-I-2 Hajdina-Ormož, ki navezujeta mesto Ptuj in druga naselja občine na prometno omrežje V. in X. pan-evropskega prometnega koridorja in s tem na velika nacionalna in regionalna središča Maribor, Ljubljana in Murska Sobota v državi in središča izven državnih meja.

(2) Preko glavne ceste G-I-2 se občina navezuje tudi na medobčinski središči Ormož in Slovenska Bistrica, preko regionalnih cest R-III-712 in R-III-713 na regionalni središči Gornja Radgona in Ljutomer, preko R-I-229 na medobčinsko središče Lenart v Slovenskih goricah, preko R-III-710 na nacionalno središče Maribor ter preko G-1-9 in R-I-228 na sosednjo Republiko Hrvaško.

(3) Vsa naselja občine so po glavni cesti G-I-2 ter regionalnih in lokalnih cest dobro povezana z občinskim središčem.

(4) V načrtovanem razvoju cestnega omrežja bo čez območje občine potekala nova glavna cesta Hajdina – Ormož, ki bo občino še močneje navezovala na širše avtocestno in cestnoprometno omrežje ter povezovalna regionalna cesta Starše Duplek na skrajnem severnem robu območja občine.

(5) Pomembna občinska prometna povezava je železniška proga Pragersko – Hodoš, ki je del V. Pan-evropskega prometnega koridorja in občinsko središče povezuje z večjimi nacionalnimi središči.

(6) Občina ima z obstoječima letališčema v Mariboru in Moškanjcih zagotovljeno povezavo z letalsko prometno komunikacijo.

(7) Občina bo spodbujala izvajanje plovbe po reki Dravi z občinskimi predpisi o določitvi plovnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru.

(8) Občina bo spodbujala povezanost občinskega središča in ostalih naselij s kolesarskimi povezavami in rednimi linijami JPP.

13. člen

(druga za občino pomembna območja)

(1) Občina opredeljuje kot druga za občino pomembna območja naslednja območja:

1. staro mestno jedro kot izjemna kulturna dediščina, ki je opredeljena kot mesto muzej,

2. širše območje starega mestnega jedra kot območje izjemnih ustvarjenih kakovosti prostora,

3. grad Turnišče s parkom,

4. arheološka območja državnega pomena z izjemnimi arheološkimi ostalinami,

5. površinske vode Ptujskega jezera, reke Drave in odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje,

6. območja ostalih manjših naravnih in umetnih vodnih površin,

7. območje prepoznavnih naravnih kvalitet prostora ob reki Dravi kot so ekološko pomembna območja in območja Nature 2000,

8. območje prepoznavnih naravnih kvalitet prostora v ostalem delu občine-ekološko pomembna območja, območja Nature 2000,

9. vinogradniška območja z razvojem turizma vinskih cest v gričevnatem delu občine,

10. območje odlaganja odpadkov,

11. območja čiščenja odpadnih voda,

12. območje protipoplavnih ureditev na potoku Rogoznica.

14. člen

(urbanistični načrt)

(1) Razvoj občinskega središča Ptuj je podrobneje opredeljen v urbanističnem načrtu za to naselje.

 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

15. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Prednostna strateška razvojna usmeritev občine na področju cestnega omrežja bo dobra prometna povezava celotnega območja občine z občinskim središčem Ptuj ter preko njega z drugimi regionalnimi in nacionalnimi središči v Republiki Sloveniji in v širšem prostoru, z večjim zaposlitvenim središčem Kidričevo in vsemi sosednjimi občinami v vplivnem območju središča regije.

(2) Na svojem območju bo občina razvoj prometne infrastrukture prednostno usmerjala v ureditev in posodabljanje (tudi gradnja novih, obvoznih in priključnih odsekov) tistih delov omrežja, kjer prometna dejavnost povzroča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v prostoru in vpliva na poslabšanje kvalitete bivanja ali otežuje dostopnost in navezavo posameznih delov občine na javno cestno omrežje kot so odseki državnih cest skozi naselja, otežene ali podaljšane prometne navezave in dostopi zaradi gradnje državnega cestnega omrežja in posodobitve železniškega omrežja, priključki cest nižjih kategorij (tudi poljskih cest), dostopi na zemljišča, odseki poslabšane prometne varnosti na omrežju občinskih cest. Ohranjati je potrebno koridorje za predvidene pomembnejše prometne ureditve (nova prometna ureditev na Mariborski cesti, podvoz med Ciril Metodovim drevoredom in Rogozniško cesto, povezava Vegova ulica – Puhova ulica, priključek na navezovalno cesto na Turniščih in ostale v skladu s karto gospodarske javne infrastrukture).

(3) Občina bo zaradi izboljšanja železniške prometne povezave podpirala gradnjo vzporednega železniškega tira, elektrifikacijo železniške proge in izboljšanje varnosti v križanjih železniškega prometa z državnim in lokalnim cestnim omrežjem.

(4) Občina bo v območjih poselitve razvijala omrežje kolesarskih poti za potrebe trajnostne mobilnosti in dostopnosti do najfrekventnejših prometnih ciljnih območij v povezavi z drugimi občinami pa spodbujala razvoj kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti – tako v območju razvoja turizma v občini (kot oblika dodatne ekološko naravnane turistične ponudbe k načrtovani turistično rekreacijski ponudbi v obdravskem območju), kakor tudi v ostalih območjih občine: ločene kolesarske steze ob prometnicah z zgoščenim prometom, kolesarska pot po Dravski kolesarski poti, kolesarska pot iz Dupleka skozi Orešje in Ptuj proti Lenartu in Juršincem.

(5) Občina načrtuje posodobitev cestnega terminala za javni potniški promet in prilagoditev javnega potniškega prometa širitvam poselitve.

(6) Vzhodni del občine je v območju nadzorovane rabe prostora javnega letališča lokalnega pomena Moškanjci – Ptuj, severozahodni pa v vplivnem območju mednarodnega letališča Maribor, kjer je potrebno pri umeščanju prostorskih ureditev upoštevati usmeritve letalskega prometa.

(7) V mestnem naselju bo občina usmerjala razvoj infrastrukture v:

1. izboljšanje prometne dostopnosti posameznih urbanih struktur,

2. v izgradnjo prometnega omrežja v območja širitev, notranjega razvoja in delnih prenov mesta,

3. v urejanje mirujočega prometa v mestu in njegovi vplivni okolici, zlasti ob robu starega mestnega jedra,

4. širitev infrastrukturnih omrežij v sklopu obstoječih gospodarskih con in infrastrukturnih koridorjev ter izven naravovarstveno občutljivih območij (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območij),

5. načrtovanje večjih objektov GJI (npr. večjih energetskih objektov) izven območij najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območij,

6. zagotavljanje varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti,

7. sanacijo obstoječih območij GJI, ki imajo negativne vplive na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost.

(8) Gradnjo in ureditev omrežja pešpoti in kolesarskih povezav (stez oziroma poti) bo občina usmerjala v povezovanje javnih zelenih površin, parkov, igrišč, otroških igrišč, trgov in pomembnejših objektov, v ureditev sprehajalne poti ob reki Dravi ter povezovanje območij bivanja z najfrekventnejšimi prometnimi ciljnimi območji kot so izobraževalna območja, zaposlitvena območja, nakupovalna območja in druga ciljna območja. Ureditev omrežja kolesarskih in peš ter drugih rekreacijskih poti v območjih ohranjanja narave bo občina usmerjala, ob upoštevanju pogojev in naravo varstvenih usmeritev, na obstoječe poti in s tem zagotavljala ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.

16. člen

(telekomunikacije)

(1) Telekomunikacijsko omrežje v občini sestavlja telefonsko telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske televizije.

(2) Celotno območje občine je pokrito s telekomunikacijskim omrežjem.

(3) Občina bo usmerjala razvoj telekomunikacijskega sistema v sodobne tehnično tehnološke in organizacijske tokove ter skrbela za kakovosten pristop do telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju občine.

17. člen

(energetika)

(1) Zasnova energetike na elektroenergetskem področju upošteva:

1. obstoječi daljnovod DV 1x110 kV Kidričevo – Breg,

2. obstoječi daljnovod DV 1x110 kV Breg – Ptuj,

3. obstoječi daljnovod DV 1x110 kV Ptuj – Formin,

4. obstoječi daljnovod DV 1x400 kV Maribor – Mihovce,

5. načrtovani DV 2x400 kV Maribor – Mihovce,

6. obstoječo razdelilno transformatorsko postajo (RTP) Ptuj,

7. vse vode distribucijskega elektroenergetskega omrežja z obstoječimi in načrtovanimi transformatorskimi postajami,

8. omrežje nizkonapetostnega priključnega omrežja.

(2) Razvoj distribucijskega elektroenergetskega omrežja bo občina usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječih zmogljivosti, s ciljem zagotavljanja enakih napetostnih razmer na celotnem območju občine.

(3) Prenosno omrežje zemeljskega plina na območju občine predstavlja regionalni plinovod z oznako R15 in predvideni magistralni plinovod z oznako M9.

(4) Razvoj plinovodnega distribucijskega omrežja bo občina usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječih distribucijskih zmogljivosti v mestnem območju in v strnjenih primestnih naseljih v območjih, kjer bo preskrba s plinom ekonomsko opravičljiva in primerljiva s stroški porabe drugih energentov na območju občine.

(5) Pri drugih virih energije bo občina podpirala kot dodatne in nadomestne vire tiste vire energije, ki so prijaznejši okolju (biomasa – tudi bioplin z oddajanjem v obstoječe omrežje, eko-derivati, sončna energija, energija vetra, geotermalna energija).

(6) Gradnjo objektov za izrabo sončne energije bo občina usmerjala na obstoječe objekte, izven vidno izpostavljenih mest iz pomembnejših prometnic ter izven zavarovanih območij narave, območij naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti.

(7) Občina bo umeščanje nadzemnih in podzemnih daljinskih vodov ter objektov GJI usmerjala v prostor, ki ni vidno izpostavljen (vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam). Pri gradnji nadzemnih vodov je potrebno upoštevati uporabo za ptice varnih vodov.

18. člen

(oskrba z vodo)

(1) Vsa naselja v občini so priključena na javno vodovodno omrežje.

(2) Razvoj obstoječega omrežja za preskrbo s pitno vodo bo občina usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječega omrežja, s ciljem zagotavljanja zadostnih količin zdrave pitne vode za vsako gospodinjstvo in zagotavljanje izvajanja javne službe vodooskrbe.

(3) Občina bo oskrbo s pitno vodo usmerjala v zagotovitev prostorskih pogojev za:

1. gradnjo vodohrana Kicar 1 in vodohrana Kicar 2,

2. gradnjo globinskega vodnjaka Brstje,

3. gradnjo povezovalnega cevovoda Puhov most – Dornavska cesta,

4. avtomatizacijo vodovodnih vozlišč,

5. gradnjo primarnega cevovoda Pacinje – Velovlek,

6. zamenjavo oziroma dograditev vodovodnih cevovodov povsod, kjer je predvidena gradnja nove prometnice, energetske ali komunalne infrastrukture.

19. člen

(čiščenje in odvajanje odpadnih voda)

(1) Občina bo področje čiščenja in odvajanja odpadnih voda usmerjala v izboljšanje zbiranja in čiščenja odpadnih voda v območjih mestnega in ostalih naselij (na območjih strnjenih urbanih površin) in na območjih proizvodnih površin, v skladu z izhodišči SPRS. Javno kanalizacijsko omrežje bo občina usmerjala v izvajanje ločenega sistema za odvodnjo gospodinjskih odpadnih vod in sistema za odvodnjo padavinskih vod. Čiščenje odpadnih voda bo občina izvajala na obstoječi centralni čistilni napravi (CČN) na Ptuju.

(2) Za izboljšanje ravnanja z odpadno vodo na svojem območju občina predvideva:

1. širitev in nadgradnjo CČN,

2. izgradnjo zadrževalnih bazenov ZB-1, ZB-2 in ZB-21 v k. o. Ptuj ter ZB-4 v k. o. Brstje,

3. sanacijo desno obrežnega kolektorja in drugih obstoječih kanalov javnega kanalizacijskega omrežja, ki ne zagotavljajo vodotesnosti in zadostne pretočnosti odpadnih vod,

4. povezavo poselitve Na obrežju s kanalom D,

5. povezavo Mariborska cesta – Rogaška cesta,

6. izgradnjo kanalizacije v območjih ulic Poljska cesta, Ulica Šercerjeve brigade, Župančičeva ulica, Krambergerjeva ulica, Peršonova ulica, Volkmerjeva cesta, del Rogoznice in Žabjaka, del kanalizacijskega sistema Podvinci – Kicar,

7. širitev omrežij v ostala strnjena naselja na območju občine.

(3) Občina bo v območjih razpršene poselitve in obstoječe razpršene gradnje usmerjala ravnanje z odpadno vodo v zbiranje odpadne vode v individualnih sistemih za zajem odpadne vode in odvoz greznične blatenice na CČN ali v gradnjo manjših sistemov za čiščenje odpadne vode.

(4) Komunalne čistilne naprave bo občina usmerjala v prostor izven priobalnih zemljišč vodotokov tako, da zaradi njihove izgradnje ne bodo potrebni večji posegi v struge in obrežne pasove vodotokov.

(5) Padavinske vode s streh in utrjenih površin v območjih, kjer ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, je potrebno ponikati preko peskolovov in potrebnih lovilcev olj, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje ni možno, je potrebno načrtovati odvodnjo padavinskih voda v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu. Pri tem mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazljivih in erozijsko ogroženih območij hkrati pa zmanjšan hipni odtok z utrjenih površin, z dodatnim zadrževanjem padavinskih voda na odvodnjavani površini (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki). V primeru odvodnje po erozijsko nestabilnem ali plazljivo ogroženem terenu je potrebno načrtovati odvodnjo po odprtih utrjenih kanalih ali drugače utrjenih odvodnih sistemih.

20. člen

(ravnanje z odpadki)

 (1) Občina bo usmerjala ravnanje z odpadki v organizirano ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov in odlaganje odpadkov na urejenem regijskem odlagališču v Gajkah.

21. člen

(varstvo okolja)

(1) Občina Ptuj bo usmerjala dejavnosti v območju vodnih površin in v njihovi vplivni okolici v:

preprečevanje onesnaževanja površinskih voda na samem izvoru,

1. zagotavljanje pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih biotopov ter ekološko povezanost biotopov pri 2. zajezitvah vodotokov pred in za zajezitvijo ter pri gospodarskem odvzemu voda.

(2) Varovanje kakovosti podtalnice na območju občine bo občina izvajala s spremljanjem stanja in izvajanjem ukrepov za varovanje pitne vode, opredeljenih v veljavnih predpisih za to področje.

(3) Občina bo usmerjala izvajanje varstva pred onesnaženjem zraka v spremljanje koncentracije škodljivih snovi v zraku nad mejo dovoljenih vrednosti in sprejetjem ukrepov za preprečevanje ali postopno zmanjševanje izpustov, ki onesnažujejo zrak na njegovih izvorih ter z upoštevanjem meril v zvezi s kakovostjo zraka v vseh fazah prostorskega in urbanističnega načrtovanja, pri prometnih ureditvah in pri projektiranju posegov v prostor.

(4) Občina bo usmerjala izvajanje varstva pred hrupom s sprejetjem ukrepov za preprečevanje ali postopno zmanjševanje hrupa na njegovih izvorih ter z upoštevanjem meril v zvezi s hrupom in protihrupnimi ukrepi v vseh fazah prostorskega in urbanističnega načrtovanja, pri prometnih ureditvah, pri projektiranju posegov v prostor, izboru gradbenih materialov in izvedbi objektov.

(5) Vsebina zasnove gospodarske javne infrastrukture občine je prikazana na Karti I.2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture občine v strateškem delu občinskega prostorskega načrta.

22. člen

(vodnogospodarske ureditve)

(1) Občina bo vodnogospodarske ureditve vodotokov Grajena in Rogoznica usmerjala v preprečevanje poplavne ogroženosti mesta Ptuj nalevem bregu z izgradnjo suhega zadrževalnika vode na potoku Rogoznica, na potoku Grajena pa v skladu s predhodno strokovno preveritvijo možnih ukrepov.

2.4 DOLOČITEV OBMOČIJ NASELIJ, VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE IN RAZPRŠENE POSELITVE

23. člen

(okvirna območja naselij)

(1) Občina v skladu s predpisi s področja prostora na svojem območju opredeljuje naslednja naselja: Grajena, Podvinci, Grajenščak1, Grajenščak2, Krčevina1 pri Vurberku, Krčevina2 pri Vurberku, Krčevina3 pri Vurberku, Krčevina4 pri Vurberku, Krčevina5 pri Vurberku, Mestni Vrh1, Mestni Vrh2, Mestni Vrh3, Kicar1, Kicar2, Kicar3, Kicar4, Kicar5, Kicar6, Kicar7, Kicar8, Pacinje, Spodnji Velovlek, Spuhlja1 in Spuhlja2 ter z mestom nepovezane strnjene poselitve opredeljene kot naselja.

(2) Mesto Ptuj, ki je z reko Dravo razdeljeno na desnobrežno in levobrežno polovico, železniška proga Pragersko-Hodoš pa ga razdeli na južno in severno polovico, je po tej razdelitvi sestavljeno iz naslednjih manjših enot:

1. območje starega mestnega jedra (center) z ožjim vplivnim območjem se je razvilo vzhodno od reke Drave in severno od železniške proge na levem bregu Drave. V območju prevladujejo dejavnosti družbene javne infrastrukture nad bivanjem,

2. območje Jezera, ki se je razvilo južno od železnice na levem bregu Drave in v katerem prevladujejo uslužnostne in storitvene poslovne dejavnosti ter proizvodne dejavnosti, na katere se na robovih navezujejo stanovanjska območja enodružinskih hiš k mestu priključenih nekdanjih naselij Budine in Brstja,

3. območje Panorame, ki se je razvilo na severnem robu mesta na levem bregu reke Drave, od Drave preko nizkega gričevnatega slemena v dolino potoka Grajena, v katerem prevladujejo enodružinske stanovanjske hiše, ki se z robovi v preteklosti k mestu priključenih naselij Vičava, Orešje, Krčevina pri Ptuju in Štuki nadaljujejo v razpršeno poselitev na severozahodnem robu mesta, ob stiku z mestom so obstoječe družbene dejavnosti in območja za njihov nadaljnji razvoj,

4. območje Ljudskega vrta, ki se je razvilo ob severnem robu starega mestnega jedra z območjem centralnih dejavnosti in sega do razpršene poselitve Mestnega vrha. V njem, ob navezavi na starejše mestne predele, na ravnem terenu prevladuje večstanovanjska gradnja, ob robovih večstanovanjske gradnje, ki praviloma sovpada s črto reliefnega preloma, pa gradnja enodružinskih stanovanjskih hiš,

5. območje Rogoznice, ki se je razvilo na vzhodnem robu mesta ob vpadnicah iz Lenarta, Juršincev in Dornave, predstavlja območje enodružinskih hiš, z manjšimi ostanki ohranjenih dejavnosti ob nekdanjem vzhodnem robu mesta (območje nekdanje opekarne Žabjak),

6. območje Breg-Turnišče sestavljata dve manjši zaključeni območji:

a. severno od železnice, v katerem ob prehodu čez Dravo prevladujejo centralne dejavnosti in posebne dejavnosti turizma, ob vpadnicah pa individualna stanovanjska gradnja z enodružinskimi hišami (zlasti v območjih priključenih k mestnemu naselju v samostojni Sloveniji),

b. območje južno od železnice, v katerem prevladujejo proizvodne dejavnosti, ob južni vpadnici pa uslužnostno storitvene dejavnosti, nanje pa se navezuje rob stanovanjske gradnje enodružinski hiš v območju k mestu priključenega dela Spodnje Hajdine.

(3) Znotraj RPE naselja Ptuj opredeljuje občina kot naselje po SPRS naslednje dele strnjenih poselitev, ki niso del strnjene poselitve mesta Ptuj, kot so:

1. Ptuj-Suha Veja-Sodnice, opredeljuje občina nekdanje ureditveno območje naselja, ki se je razvil kot ločeni zaselek hiš južno od gradu Turnišče, z vejnato zasnovo nastalo z zgoščevanjem stare razpršene poselitve ob stičišču cest iz Vidma in Podlehnika proti Ptuju in v katerem so dejavnosti kmetij ter bivanje s spremljajočimi dejavnostmi,

2. Ptuj-Štuki, opredeljuje občina nekdanje ureditveno območje naselja naselje Štuki, ki je bilo z administrativno širitvijo mesta vključeno v RPE naselje Ptuj in se je razvilo z zgoščevanjem obojestranske obcestne pozidave ob pomembnejši prometni povezavi iz Ptuja proti Grajeni in v katerem so dejavnosti kmetij ter bivanje s spremljajočimi dejavnostmi,

3. Ptuj-Na Jasi, opredeljuje občina nekdanje ureditveno območje naselja novejše strnjene pozidave, ki se je ob slemenski cesti v Mestni vrh v novejšem času gručasto razvila tudi na stransko sleme Na Jasi, kot stanovanjska gradnja na lokacijsko ugodni prostorski legi, v kateri prevladujejo površine namenjene bivanju,

4. Ptuj-Nova vas južno od kmetije Klemenčič opredeljuje občina nekdanje ureditveno območje strnjene pozidave ob regionalni cesti Ptuj-Lenart, kjer se je z zgoščevanjem pozidave med razpršeno poselitvijo razvila strnjena obojestranska obcestna pozidava, v kateri so dejavnosti kmetij in površine namenjene bivanju,

5. Ptuj-Vzhodno od kmetije Bezjak opredeljuje občina nekdanje ureditveno območje strnjene pozidave ob regionalni cesti Ptuj-Lenart, kjer se je z zgoščevanjem pozidave med razpršeno poselitvijo razvila strnjena obojestranska obcestna pozidava tudi ob stranskem priključku, v kateri so dejavnosti kmetij in površine namenjene bivanju.

(4) Občina opredeljuje kot naselje Grajena nekdanjo strnjeno obcestno pozidavo ob stari levobrežni prometni povezavi med Ptujem in Mariborom, v križišču s stranskimi lokalnimi cestami iz Krčevine in Drsteljskega Vrha, v katerem prevladujejo dejavnosti podeželskega naselja, zaradi delnih funkcij lokalnega središča, pa se je naselje začelo gručasto razvijati s površinami namenjenimi bivanju.

(5) Občina opredeljuje kot naselje Podvinci nekdanjo strnjeno obcestno pozidavo ob stari pomembnejši prometni povezavi med Ptujem in Juršinci, ki se je razvila v podnožju slemena Slovenskih goric med vodotokoma Pesnico in Rogoznico, v katerem prevladujejo dejavnosti podeželskega naselja, zaradi neposredne soseščine mesta Ptuj, pa so se močno razvile uslužnostne in storitvene dejavnosti. Naselje se je zaradi dodatne funkcije oskrbnega središča širšega območja začelo gručasto razvijati s sekundarno pozidavo na pobočja reliefnega dviga, zlasti s površinami namenjenimi bivanju. Kot del naselja so opredeljene tudi večje površine za šport in rekreacijo na vzhodni strani območja in manjše površine na južni strani območja, ter vodne površine na severu naselja.

(6) Občina opredeljuje kot naselje Spuhlja1 nekdanjo strnjeno obcestno pozidavo, ki je nastala nad nepoplavno dravsko teraso ob križišču starih pomembnejših prometnih povezav med Ptujem in Ormožem, ter med Ptujem in naselji nad nepoplavno teraso v smeri proti prehodu čez reko Dravo na jugu Ptujskega polja, v katerem prevladujejo dejavnosti podeželskega naselja, zaradi neposredne soseščine mesta Ptuj, pa so se močno razvile storitvene dejavnosti. Naselje se je zaradi dodatne funkcije oskrbnega središča širšega območja začelo gručasto razvijati s sekundarno pozidavo na območje nižje dravske terase, ki je po izgradnji HE sistema Formin in ureditvijo Ptujskega akumulacijskega jezera manj poplavno ogroženo, zlasti s površinami namenjenimi bivanju. Kot del naselja so opredeljene tudi površine centralnih dejavnosti v središču naselja, površine namenjene intenzivni kmetijski proizvodnji na robovih naselja in površine za šport in rekreacijo na jugu naselja.

(7) Občina opredeljuje kot naselje Spulja2 nekdanji kočarski zaselek naselja na nižji Dravski terasi, ki se je začel razvijati po ureditvi HE sistema Formin z ureditvijo Ptujskega akumulacijskega jezera, ko je postalo območje nižje dravske terase manj poplavno ogroženo, zlasti s površinami namenjenimi bivanju.

(8) V območju RPE naselja Grajenščak občina opredeljuje v skladu z veljavnimi prostorskimi predpisi dve naselji kot območja strnjene poselitve. Kot naselje:

1. Grajenščak1 opredeljuje strnjeno pozidavo, ki je nastala kot obojestranska slemenska obcestna povezava na zahodnem stranskem slemenu med potokoma Grajeno in Rogoznico, zahodno od gozda Ravnica, v katerem prevladujejo dejavnosti kmetij z bivanjem in za katerega opravlja del oskrbnih in ostalih funkcij naselje Grajena,

2. Grajenščak2 opredeljuje manjšo strnjeno obcestno pozidavo ob stari levobrežni prometni povezavi med Ptujem in Mariborom, v križišču s stransko lokalno cesto iz Krčevine, v katerem prevladujejo dejavnosti kmetij z bivanjem in nekaj spremljajočimi dejavnosti, za katerega opravlja del oskrbnih in ostalih funkcij naselje Grajena.

(9) V območju RPE naselja Kicar občina opredeljuje v skladu z veljavnimi prostorskimi predpisi sedem naselij kot območij strnjene poselitve. Kot naselje:

1. Kicar1-Veliki Vrh opredeljuje obojestransko slemensko obcestno poselitev, ki je nastalo z zgoščevanjem slemenske pozidave v vinogradniškem območju Velikega kicarskega vrha, v katerem prevladujejo dejavnosti kmetij z bivanjem, tudi vinogradniškimi objekti, in za katerega opravlja del oskrbnih in ostalih funkcij naselje Podvinci, ostale pa mesto Ptuj,

2. Kicar2-nekdanji Knežji Vrh opredeljuje obojestransko slemensko obcestno poselitev, ki je nastalo z zgoščevanjem slemenske pozidave v vinogradniškem območju nekdanjega Knežjega vrha, v katerem prevladujejo dejavnosti kmetij z bivanjem in vinogradniškimi objekti, in za katerega opravlja del oskrbnih in ostalih funkcij naselje Podvinci, ostale pa mesto Ptuj,

3. Kicar3-Nedogovo naselje opredeljuje obojestransko obcestno poselitev, ki je nastalo z zgoščevanjem obcestne pozidave ob cesti, ki je potekala ob vznožju vinogradov Malega kicarskega vrha (stara povezovalna cesta pod vrhi), v katerem prevladujejo dejavnosti kmetij z bivanjem in objekti za obdelavo ostalih kmetijskih zemljišč, in za katerega opravlja del oskrbnih in ostalih funkcij naselje Podvinci, ostale pa mesto Ptuj,

4. Kicar5_pod Malim kicarskim vrhom opredeljuje obojestransko obcestno poselitev, ki je nastala z zgoščevanjem obcestne pozidave ob cesti, ki je potekala ob vznožju vinogradov Malega kicarskega vrha (stara povezovalna cesta pod vrhi- povezava iz Nedogovega naselja), v katerem prevladujejo dejavnosti kmetij z bivanjem in objekti za obdelavo ostalih kmetijskih zemljišč in za katerega opravlja del oskrbnih in ostalih funkcij naselje Podvinci, ostale pa mesto Ptuj,

5. Kicar6_Sodinova graba opredeljuje obojestransko obcestno poselitev ki je nastalo z zgoščevanjem obcestne pozidave ob stari povezovalni cesti iz doline Pesnice (Pacinje) po Sodinovi grabi v dolino Rogoznice in v katerem prevladujejo dejavnosti kmetij z bivanjem in objekti za obdelavo ostalih kmetijskih zemljišč, del oskrbnih in ostalih funkcij zanj opravlja naselje Podvinci, ostale pa mesto Ptuj,

6. Kicar7-Šoberšak opredeljuje obojestransko slemensko obcestno poselitev, ki je nastalo z zgoščevanjem slemenske pozidave na dveh povezanih slemenih južno od Sodinove grabe, v katerem so dejavnosti kmetij z bivanjem, tudi vinogradniškimi objekti, in za katerega opravlja del oskrbnih in ostalih funkcij naselje Podvinci, ostale pa mesto Ptuj,

7. Kicar8_Gorne opredeljuje enostransko obcestno poselitev, ki je nastalo z zgoščevanjem obcestne pozidave ob stari povezovalni cesti iz doline Pesnice (Podvinci) ob vznožju Kicarskega gričevja v dolino Rogoznice (Janežovci) in v katerem so dejavnosti kmetij z bivanjem, del oskrbnih in ostalih funkcij zanj opravlja naselje Podvinci, ostale pa mesto Ptuj.

(10) V območju RPE naselja Krčevina pri Vurberku občina opredeljuje v skladu z veljavnimi prostorskimi predpisi štiri naselja kot območij strnjene poselitve:

1. Krčevina1 ob meji občine opredeljuje strnjeno pozidavo, ki je nastala z zgoščevanjem gradnje ob domačiji Krčevina pri Vurberku 6, kot spalno naselje na jugozahodni pobočni legi ob stranskem izviru potoka Grajena in je danes stanovanjsko spalno naselje, za katerega opravlja del oskrbnih in ostalih funkcij naselje Grajena,

2. Krčevina2 pri ribniku opredeljuje strnjeno pozidavo, ki je nastalo z zgoščevanjem gradnje ob domačijah Krčevina pri Vurberku 8 in 9 kot spalno naselje na vzhodni pobočni legi, ob stranskem izviru potoka Grajena in je danes stanovanjsko spalno naselje, v katerega je vključena manjša vodna površina, za katerega opravlja del oskrbnih in ostalih funkcij naselje Grajena,

3. Krčevina4 pri Grajeni opredeljuje strnjeno pozidavo, ki je nastala kot enostranska obcestna pozidava na stranskem slemenu gričevja med vodotokoma Grajeno in reko Dravo, južno od gozdnega območja Dobrava, v katerem prevladujejo dejavnosti kmetij z bivanjem in za katerega opravlja del oskrbnih in ostalih funkcij naselje Grajena,

4. Krčevina5 pri Orešju opredeljuje strnjeno pozidavo, ki je nastalo na ožji nepoplavni terasi, tik ob ostrem reliefnem prelomu, z zgoščevanjem avtohtone razpršene poselitve in je danes podeželsko naselje s kmetijami in bivanjem, za katerega opravlja oskrbne in ostale funkcije mesto Ptuj.

(11) V območju RPE naselja Mestni vrh občina opredeljuje v skladu z veljavnimi prostorskimi predpisi tri naselja kot območja strnjene poselitve:

Mestni Vrh1 – Grajenski Vrh, občina opredeljuje strnjeno pozidavo, ki je nastalo z zgoščevanjem obojestranske cestne pozidave na stranskem slemenu Mestnega vrha severno nad naseljem Grajena, v katerem prevladujejo dejavnosti kmetij z bivanjem, za katerega opravlja oskrbne in ostale funkcije naselje Grajena,

Mestni Vrh2 pri Placarju občina opredeljuje strnjeno pozidavo, ki je nastalo z zgoščevanjem obojestranske cestne pozidave na stranskem slemenu Mestnega vrha južno od Placarja, v katerem so dejavnosti kmetij z bivanjem, za katerega opravlja oskrbne in ostale funkcije mesto Ptuj,

Mestni Vrh3 nad naseljem Na Jasi občina opredeljuje strnjeno pozidavo, ki je nastalo z zgoščevanjem obojestranske cestne pozidave na dveh povezanih stranskih slemenih severno od naselja Na Jasi, v katerem so dejavnosti kmetij z bivanjem, za katerega opravlja oskrbne in ostale funkcije mesto Ptuj.

(12) V območju RPE naselja Pacinje občina opredeljuje v skladu z veljavnimi prostorskimi predpisi eno naselje kot območje gručaste strnjene poselitve ob pomembnejši prometni povezavi iz Ptuja v Juršince, v katerem prevladuje dejavnost kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanje.

(13) V območju RPE naselja Spodnji Velovlek občina opredeljuje v skladu z veljavnimi prostorskimi predpisi eno naselje kot območje gručaste strnjene poselitve, v katerem prevladuje dejavnost kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanje.

24. člen

(območja naselij s sanacijo poselitve)

(1) Sanacija manjšega pojava razpršene gradnje, umeščene med posamične objekte ali skupino objektov razpršene poselitve, ki se opredeli kot novo naselje, mora na območju občine izpolnjevati naslednje pogoje:

1. velikost pojava mora ustrezati prostorski določitvi naselja,

2. pojav mora imeti zametke povezanosti in skupnega funkcioniranja, ki so značilni za naselja,

3. naselje mora imeti zametke spremljajočih dejavnosti in javne družbene infrastrukture ali možnost navezave na javno družbeno infrastrukturo (prostori in površine za druženje, izvajanje športa in rekreacije, izvajanje prostočasnih dejavnosti),

4. dostopnost po javnem cestnem omrežju, preko katerega je moč dostopati do javnega potniškega prometa.

(2) Občina na svojem območju ne opredeljuje naselij s sanacijo poselitve.

25. člen

(okvirna območja razpršene poselitve)

(1) Občina opredeljuje preostale dele območja RPE naselij izven strjenih naselij kot območje odprtega prostora izven naselij, v katerem se pojavljajo trije značilni tipi razpršene poselitve:

1. starejši avtohtoni vzorec dolinske razpršene poselitve v dolini vodotokov Grajena, Rogoznica in ob zahodnem robu doline Pesnice, s pojavom večjih samotnih kmetij in manjših gručastih zaselkov z domačijami, umeščenimi ob vznožje reliefnega dviga položnejših prisojnih pobočij ali strnjenih v podolgovato obcestno pozidavo, lastninski celki praviloma niso ohranjeni, prepoznavni pa so v poljski delitvi na vse manjše kmetije, z objekti namenjenimi kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju z dopolnilnim kmetijstvom, z ohranjanjem katere bo občina zagotavljala obdelovanje površin v dolinskem dnu teh vodotokov s pritoki in s tem omogočala pogoje za ohranjanje značilne kulturne krajine v demografsko ogroženih in gričevnatih območjih, podobne so tudi enote razpršene poselitve v neposredni bližini naselij ravninskega tipa,

2. časovno mlajši avtohtoni vzorec slemenske razpršene poselitve v vinogradniških območjih, s pojavom razložene in razdrobljene slemenske poselitve z značilno vinogradniško kolonialno parcelacijo ter samotnih kmetij na območju večjih vinogradniških površin, v kateri se pojavljajo manjše slemenske kmetije, v območjih večjih nacionaliziranih kompleksov vinogradov tudi stanovanjske hiše kot nadomestni objekti nekdanjih viničarij, opuščene viničarije spremenjene v objekte za stalno ali občasno bivanje ter starejši in novejši vinogradniški objekti kot vinske kleti, zidanice in sodobnejši vinogradniški »vikendi«, z ohranjanjem katere bo občina zagotavljala obdelovanje vinogradov in ostalih kmetijskih zemljišč v mozaični strukturi vinogradniških območij in hribovitih področjih svoje občine,

3. novejši avtohtoni vzorec razpršene poselitve, ki se je pojavljal v primestnem območju na severu mesta in na vznožju reliefnega dviga ob reki Dravi, ki je deloma že pripojen mestu, od razpršene gradnje pa se ločuje po dejavnosti, sestavljajo ga posamezne kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi in objekti za bivanje z dopolnilnim kmetijstvom (manjše sadjarstvo, vrtičkarstvo ali druge kmetijske dejavnosti).

(2) Območja naselij po RPE so opredeljena po veljavnih mejah v registru prostorskih enot.

(3) Na območju občine ni demografsko ogroženih naselij.

26. člen

(območja razpršene gradnje)

(1) Občina opredeljuje kot območje pojava razpršene gradnje območje RPE naselja Ptuj izven strnjene pozidave.

(2) Vsebina določitve območij naselij vključno z območji razpršene gradnje in razpršene poselitve občine je prikazana na Karti I.3 Usmeritve za razvoj poselitve ter sanacijo razpršene gradnje in razpršene poselitve v strateškem delu občinskega prostorskega načrta.

2.5 USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE

2.5.1 Usmeritve za razvoj poselitve

27. člen

(razvoj naselij)

(1) Občina bo usmerjala razvoj naselij tako, da bo omogočal:

1. razvoj dejavnosti v posameznih naseljih v skladu z vlogo in funkcijo naselja,

2. razvoj obstoječega morfološkega vzorca naselja,

3. ohranjanje tipologije arhitektonsko urbanistične oblikovanosti naselij,

4. upoštevanje naravnih in varstvenih omejitev,

5. izboljšanje kakovosti bivanja,

6. izboljšanje pogojev za zdravje ljudi.

(2) Razvoj občinskega središča Ptuj bo občina usmerjala v nadaljnji razvoj urbanega naselja, ki je podrobneje opredeljen v usmeritvah o razvoju občinskega središča:

1. z nadaljevanjem prenove starega mestnega jedra ter prenovo dela mesta v neposredni bližini jedra (območje stare vojašnice, območje ob prehodu čez Dravo na desnem bregu Drave),

2. z notranjim razvojem naselja in usmerjanjem pozidave na obstoječe nepozidane stavbne površine v naselju in zgoščevanje te pozidave za potrebe bivanja. V severnem in vzhodnem delu mesta za potrebe bivanja, vzhodno od starega mestnega jedra, južno od železnice na levem bregu Drave in južno od železnice na desnem bregu Drave, za potrebe proizvodnih dejavnosti ter za posebne dejavnosti v območju ob Termah na desnem bregu Drave ter območju ob Ranci na levem bregu Drave,

3. s širitvijo stavbnih zemljišč, ki jih bo občina prilagajala potrebam po umeščanju novih ali širitvi obstoječih dejavnosti, potrebnih za zagotavljanje funkcije občinskega središča in vloge nacionalnega središča regionalnega pomena,

4. s površinami za dolgoročni razvoj naselja, za katere je občina opredelila območja, ki so obdana s pozidavo ali odrezana od ostalih površin odprtega prostora z večjimi infrastrukturnimi koridorji, ali pa so dejavnosti odprtega prostora omejene zaradi bližine poselitve.

(3) Občina bo ostala tri pomembnejša naselja, to je naselja Grajena s kmetijami in bivanjem ter delnimi funkcijami občinskega središča ter Podvinci in Spuhlja1 z močnejšimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi, usmerjala v:

1. v delno prenovo obstoječih površin, zlasti površin ugaslih kmetij v delu stare obcestne pozidave, z intenzivnejšo izrabo nepozidanih stavbnih zemljišč,

2. v notranji razvoj delov naselij z ekstenzivno urbano izrabo prostora naselja namenjenega bivanju in kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi,

3. v funkcionalno zaokroževanje naselij ob robovih naselja in priključevanjem obstoječe pozidave v neposredni bližini, z zapolnitvijo prostih vrzeli med naseljem in to pozidavo, ki pa ne sme posledično povzročati prostorskega spajanja naselij (ohranjanje zelenih ločilnih pasov).

(4) Razvoj ostalih naselij, ki imajo le delno funkcijo zadovoljevanja potreb lastnega prebivalstva, bo občina usmerjala v:

v delno prenovo obstoječih površin, zlasti površin ugaslih kmetij v delu stare obcestne pozidave, z intenzivnejšo izrabo nepozidanih stavbnih zemljišč,

v notranji razvoj delov naselij z ekstenzivno urbano izrabo prostora naselja namenjenega bivanju in kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi,

v funkcionalno zaokroževanje naselij ob robovih naselja in priključevanjem obstoječe pozidave v neposredni bližini, ter zapolnitvijo prostih vrzeli med naseljem in to pozidavo ter vrzeli v samem naselju, ki pa ne sme posledično povzročati prostorskega spajanja naselij (ohranjanje zelenih ločilnih pasov).

(5) V nadaljnje širitve na najboljša kmetijska zemljišča bo občina usmerjala razvoj naselij le pod pogojem, da so predhodno izkoriščene vse možnosti notranjega razvoja naselja (izvedba prostorskih ureditev na sedaj načrtovanih stavbnih zemljiščih, območja delnih prenov in zgostitev, degradirana zemljišča, gozdna zemljišča in druga kmetijska zemljišča zajeta v območja naselij.

28. člen

(razvoj dejavnosti v naseljih)

(1) V mestu Ptuj, ki je občinsko središče po vlogi v omrežju naselij R Slovenije pa nacionalno središče regionalnega pomena, bo občina usmerjala v:

1. razvoj vseh mestotvornih in mestoslužnih dejavnosti potrebnih za nivo nacionalnega središča regionalnega pomena,

2. bivanje z dopolnilnimi dejavnostmi,

3. ohranjanje primarne dejavnosti kmetijstva in gozdarstva na površinah, ki so dolgoročno predvidene za širitev mesta,

4. ohranjanje kmetijske proizvodne dejavnosti, vključno s stavbami industrijskega značaja za rejo živali na površinah, ki so bile v preteklih administrativnih širitvah mesta priključene mestu, na njih pa ni predvidena širitev poselitve.

(2) Razvoj obstoječih dejavnosti in novih dejavnosti v območju mesta bo občina usmerjala v območja prostorsko združljivih dejavnosti po načelu notranjega razvoja, prenove ali širitve posameznih morfoloških enot mesta ali manjših enot urejanja.

(3) V naseljih podeželskega tipa (Grajena, Spuhlja1, Podvinci) kjer prevladuje bivanje, so prisotne tudi kmetije z dopolnilnimi dejavnosti (manj kot 5 % aktivnega prebivalstva se ukvarja s kmetijstvom) in nekatere spremljajoče storitvene in obrtne dejavnosti. Občina bo usmerjena v nadaljnji (zmerni) razvoj teh dejavnosti. Le naselje Grajena, ki opravlja poleg naštetih dejavnosti še del dejavnosti lokalnega središča (otroško varstvo, osnovno izobraževanje) bo občina usmerjala v zmerni razvoj te dodatne funkcije v odvisnosti od potreb v vplivnem območju naselja.

(4) V vseh ostalih naseljih, kjer prevladujejo bivanje in kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi, opredeljenih po številu prebivalstva in deležu prebivalstva, ki se ukvarja s kmetijstvom, kot vasi, bo občina usmerjala v razvoj primarnih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in dopolnilnih dejavnosti, ki ne poslabšujejo pogojev bivanja ter drugih dejavnosti vezanih na naravne vire.

29. člen

(sanacije in prenove razpršene gradnje)

(1) Manjše sanacije razpršene gradnje z vključevanjem razpršene poselitve v občini bodo, ob varovanju naravnih virov – kmetijskih zemljišč in videza kulturne krajine, enako usmerjene v notranji razvoj sanacijskih delov naselij, v pozidavo nepozidanih površin ter boljše izkoriščanje in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih površin z razvojem dejavnosti, ki so medsebojno združljive.

30. člen

(ohranjanje območij razpršene poselitve)

(1) Na območjih, kjer so kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovana območja slemenske poselitve v vinogradniških območjih z vinskimi kletmi, zidanicami in novejšimi vinogradniškimi objekti ter manjšimi slemenskimi kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi (vinotoči, turistične kmetije itd.), starimi viničarskimi domačijami in manjšim številom objektov obstoječih spremljajočih dejavnosti, bo občina usmerjala v:

1. ohranjanje obstoječega stavbnega fonda, s prenovo objektov za potrebe ustvarjanja sodobnega bivalnega okolja, ali gradnjo nadomestnih objektov,

2. širitvijo kmetij za potrebe lastne proizvodnje, če so širitve okoljsko in prostorsko sprejemljive,

3. ohranjanje obstoječih dejavnosti odprtega prostora, zlasti v ohranjanje vinogradništva v vinogradniških območjih,

4. spremembo namembnosti opuščenih kmetij v počitniško namembnost, če bo s tem zagotovljena obdelanost oziroma vzdrževanje pripadajočih zemljišč,

5. v razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, zlasti spremljajoče turistične dejavnosti in pridelavo zdrave hrane,

6. zapolnjevanje in zaokroževanje te poselitve v primerih, ki ne bodo poslabšali ohranjanja prepoznavnih značilnosti prostora.

(2) Na območju dolinske razpršene poselitve s kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem z dopolnilnim kmetijstvom po dolinskih dneh in na nižjih položnejših pobočjih, ter močnejšim pojavom drugih dopolnilnih dejavnosti, bo občina bo usmerjala v:

1. ohranjanje obstoječega stavbnega fonda, s prenovo objektov za potrebe ustvarjanja sodobnega bivalnega okolja, ali gradnjo nadomestnih objektov,

2. širitvijo kmetij za potrebe lastne proizvodnje zlasti za potrebe vzgoje rastlin in vzreje živali, če so širitve okoljsko in prostorsko sprejemljive,

3. ohranjanje obstoječih dejavnosti odprtega prostora, zlasti v ohranjanje poljedelstva s pridelavo zelenjave, ter pridelavo krme za vzrejo živali za potrebe mesta,

4. spremembo namembnosti opuščenih kmetij v počitniško namembnost, če bo s tem zagotovljena obdelanost oziroma vzdrževanje pripadajočih zemljišč,

5. v razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, zlasti spremljajoče predelovalne dejavnosti mleka in mlečnih izdelkov, mesnin, zelenjave in zelišč ter v pridelavo zdrave hrane,

6. zapolnjevanje in zaokroževanje te poselitve v primerih, ki ne bodo poslabšali ohranjanja prepoznavnih značilnosti prostora, pri tem je potrebno ohranjati zelene ločevalne pasove med vsemi večjimi zaselki.

(3) Na območju mlajše razpršene poselitve s kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem z dopolnilnim kmetijstvom po dolinskih dneh in na nižjih položnejših pobočjih v primestnem območju, ter močnejšim pojavom drugih dopolnilnih dejavnosti, zlasti mirnih dejavnosti na domu, bo občina bo usmerjala v:

1. ohranjanje obstoječega stavbnega fonda, s prenovo objektov za potrebe ustvarjanja sodobnega bivalnega okolja, ali gradnjo nadomestnih objektov,

2. širitvijo kmetij za potrebe lastne proizvodnje zlasti za potrebe vzgoje rastlin in zelišč, če so širitve okoljsko in prostorsko sprejemljive,

3. ohranjanje obstoječih dejavnosti odprtega prostora, zlasti v ohranjanje dopolnilnega in ljubiteljskega kmetovanja s pridelavo lastne hrane ter možnostjo prodaje tržnih viškov,

4. spremembo namembnosti opuščenih kmetij v počitniško namembnost, če bo s tem zagotovljena obdelanost oziroma vzdrževanje pripadajočih zemljišč,

5. v razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, zlasti vzgoje sadja in pridelavo zelenjave ter ostale zdrave hrane, od dopolnilnih dejavnosti pa usmerjanje v dejavnosti turizma povezane s športom in rekreacijo,

6. zapolnjevanje in zaokroževanje te poselitve v primerih, ki ne bodo poslabšali ohranjanja prepoznavnih značilnosti prostora, pri tem je potrebno ohranjati zelene ločevalne pasove med vsemi večjimi zaselki in smiselno upoštevati tudi določbe o gradnji objektov za potrebe obdelave zemljišč, kot so vinogradniški objekti, če so izpolnjeni površinski pogoji in dejavnost.

31. člen

(urbanistično oblikovanje naselij)

(1) V občini so trije osnovni tipi poselitve:

1. urbana naselbina mesto Ptuj,

2. strnjena ravninska poselitev ravninskega dela občine, ki se pojavlja tudi v dolinskih delih gričevnatega dela občine,

3. avtohtona gručasta, razložena, slemenska in posamična poselitev gričevnatega dela občine.

Mesto Ptuj

(2) Mesto Ptuj je zgodovinska naselbina, nastala ob stiku gričevnatega sveta z ravnino, na mestu ugodnega prehoda preko reke Drave. Usmeritve za nadaljnji razvoj in oblikovanje so podrobneje določene v usmeritvah za razvoj občinskega središča.

(3) Mesto se je v preteklosti razvijalo z usmerjanjem dejavnosti v posebne prostorske enote, ki so se oblikovale ob obstoječi prometni infrastrukturi, in izoblikovalo značilne funkcijske in oblikovne morfološke enote, ki so izhodišče za nadaljnji razvoj mestne strukture:

1. morfološka enota: območja in objekti stanovanj – gručasta stanovanjska individualna gradnja,

2. morfološka enota: območja in objekti stanovanj – disperzna stanovanjska individualna gradnja,

3. morfološka enota: območja in objekti stanovanj – strnjena stanovanjska individualna gradnja,

4. morfološka enota: območja in objekti stanovanj – organska stanovanjska individualna gradnja,

5. morfološka enota: območja in objekti stanovanj – urejena blokovna gradnja,

6. morfološka enota: območja in objekti stanovanj – urejena struktura vrstnih hiš,

7. morfološka enota: območja in objekti centralnih dejavnosti – mestno jedro,

8. morfološka enota: območja in objekti centralnih dejavnosti,

9. morfološka enota: območja in objekti drugih centralnih dejavnosti brez stanovanj,

10. morfološka enota: območja in objekti proizvodnih dejavnosti – industrijska cona,

11. morfološka enota: območja in objekti gospodarske cone (trgovsko-poslovni kompleks – več dejavnosti),

12. morfološka enota: območja in objekti kmetijske proizvodne dejavnosti – objekti za vzrejo živali ali intenzivno predelavo rastlin,

13. morfološka enota: območja in objekti posebnih dejavnosti – trgovski center (več dejavnosti),

14. morfološka enota: območja in objekti drugih posebnih dejavnosti – trgovski center (ena dejavnost),

15. morfološka enota: območja in objekti posebnih dejavnosti – turistična območja,

16. morfološka enota: območja in objekti posebnih dejavnosti – območja športnih centrov,

17. morfološka enota: območja in objekti zelenih površin – površine za oddih in rekreacijo, parki, vrtičkarske in druge urejene zelene površine, pokopališča,

18. morfološka enota: območja in objekti prometne infrastrukture,

19. morfološka enota: območja in objekti okoljske infrastrukture,

20. morfološka enota: območja in objekti energetske infrastrukture.

(4) Morfološke enote predstavljajo obstoječo strukturo funkcij mesta, posameznih dejavnosti in grajene strukture, ki jo je treba smiselno upoštevati pri oblikovanju novih širitev mesta, prenovi degradiranih območij in objektov ter pri notranjem razvoju mestne strukture v arhitektonskem in urbanističnem vidiku. Posebno prostorsko strukturo na območju mesta predstavlja staro mestno jedro s specifično morfologijo in arhitekturo. Posebnost mestne strukture pa sta razpršena oziroma gručasta poselitev v severnem zaledju Ptuja in ravninska poselitev na južnem delu mesta, ki sta posledica priključitev primestnih območij k mestu.

(5) Z razvojem prometne infrastrukture in umeščanjem novih dejavnosti se je mesto razširilo tudi na desno obrežje Drave in podaljšalo mestno os v smeri vzhod – zahod. Z novo prometno povezavo obeh obrežij Drave pa se mesto širi tudi v smeri sever – jug.

Naselja ravninskega dela

(6) Naselja ravninskega dela občine so razdeljena v dva tipa naselij.

(7) Prvi tip naselij ravninskega dela občine predstavlja naselje Spuhlja, nastalo na obrečni terasi in prometni povezavi mesta proti jugu.

(8) Občina bo naselje Spuhlja1, ki se je razvijalo kot obcestno naselje s primarno pozidavo iztegnjenih domov na dvignjeni nepoplavni obrečni terasi, in se po izgradnji akumulacije Ptujskega jezera širilo ob lokalni prometnici proti jugu na bivše poplavne površine ob Dravi, s stihijskim razvojem v vejnato strukturo v posameznih delih naselja, usmerjala v pozidavo razvrednotenih kmetijskih površin, ki se nahajajo južno od glavne ceste G-I-2 in regionalne ceste R-I-228 ter vzhodno in zahodno od ceste proti Dravi in so potencialne površine za dolgoročno širitev naselja. Naselje je na južni strani že zraslo z naseljem Zabovci (naselje Zabovci je v sosednji Občini Markovci), zato je z oblikovalskega stališča pomembno ohranjanje zelenega ločilnega pasu, ki loči podeželsko naselje od mesta.

(9) Ravninska naselja drugega tipa so Podvinci, Pacinje in Spodnji Velovlek, kot naselja, ki so nastala ob stiku ravnine z reliefnim dvigom (Podvinci, Spodnji Velovlek) ali večjimi območji gozdov (Podvinci, Pacinje) ob regionalni cesti R-III-712 proti Gornji Radgoni (Podvinci, Pacinje) in ob lokalnem nadaljevanju te ceste ob zahodnem robu Pesniške doline (Spodnji Velovlek).

(10) Naselje Podvinci je razvejano obcestno naselje, ki se je od primarne pozidave ob regionalni cesti vejnato širilo proti gozdnemu robu na severno in zahodno stran naselja. Zaradi stihijskih širitev ima naselje dovolj prostih površin za notranji razvoj naselja ter površin, obdanih s pozidavo in na severu zaključenih z gozdnim robom, kot možnih površin za dolgoročno širitev naselja, ki omogoča prerast razvejane obcestne pozidave v zaokroženo gručasto strukturo.

(11) Naselje Pacinje je gručasto naselje ob križišču regionalne ceste proti Gornji Radgoni in lokalne ceste po Pesniški dolini. Naselje se je iz prvotne obcestne pozidave razvilo v gručasto celoto s prostimi površinami za notranji razvoj naselja, ki omogoča gručasto zgostitev naselja.

(12) Naselje Spodnji Velovlek je obcestno naselje ob stranski cestni prometnici Pesniške doline, ki se je razvilo kot večja zaključena celota ob robu doline. Naselje ima proste površine za notranji razvoj, ki omogočajo zgostitev obcestne pozidave.

Naselja gričevnatega dela

(13) Ostala naselja gričevnatega sveta Slovenskih goric in širših dolin potokov Grajena in Rogoznica so razložena naselja z večjimi gručastimi zaselki, delno razloženo slemensko poselitvijo in več enotami razpršene poselitve. Naselja bodo usmerjana v notranji razvoj naselij in gruč z zapolnjevanjem vrzeli in v manjše oblikovne in funkcionalne širitve.

Splošne usmeritve za urbanistično oblikovanje

(14) Orientacija in oblikovanje novih objektov, postavitev prostorskih dominant in oblikovanje javnih površin v naseljih mora upoštevati značilnosti Dravske arhitekturne regije in arhitekturne krajine Ptuj ali jih estetsko nadgrajevati.

(15) Pri oblikovanju novih naselij in večjih širitvah naselij bo občina uveljavljala enake razvojne usmeritve kot pri notranjem razvoju naselij.

(16) Posamezne etape širitve naselij morajo predstavljati oblikovno in funkcijsko zaključene celote. Urbanistični vzorec razvoja poselitve mora slediti obstoječemu urbanističnemu vzorcu in tipologiji poselitve.

32. člen

(usmeritve za razvoj naselja občinskega središča)

(1) Naselje Ptuj, ki je po vlogi naselij v Republiki Sloveniji središče regionalnega območja Spodnje Podravje z nacionalnim pomenom, po funkciji pa občinsko središče, bo občina usmerjala v zasnovo prostorskega razvoja, ki bo upoštevala:

1. nadaljevanje krepitve funkcij občinskega središča na področjih dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnostih ter na področjih, ki jih mora zagotavljati središče regionalnega območja za svoje vplivno območje – zdravstvo, socialne ustanove, šolstvo na višji stopnji itd.,

2. zagotavljanje prostorskih pogojev za nadaljnji razvoj mestotvornih dejavnosti – proizvodno območje južno od železnice na levem in desnem bregu Drave, z dolgoročno širitvijo proti avtocestnemu priključku na desnem bregu Drave in v smeri proti Brstju in Budini na levem bregu Drave ter ohranjanje ali prestrukturiranje ostalih manjših proizvodnih območij, območje termalnega turizma s športnimi površinami in ostalimi spremljajočimi dejavnostmi severno od železniške proge na desnem bregu Drave,

3. zagotavljanje prostorskih pogojev za razvoj mestoslužnih dejavnosti – površine za ureditev prometa (površine za mirujoči promet z ureditvijo novih mestnih vpadnic, železniška proga z objekti posodobitve in varovanja prehodov), površine za zeleni sistem mesta (zelene cezure, športno rekreacijski center Ranca, tematski park Panorama, reka Drava), površine za energetske in komunalne dejavnosti.

(2) Razvoj poselitve in razvoj dejavnosti v mestnem naselju bo občina usmerjala v naslednja območja mesta:

1. bivanje in stanovanjska pozidava s spremljajočimi:

a. v nadaljevanju obstoječe pozidave med Ormoško cesto in Belšakovo ulico (obstoječe površine in dolgoročna širitev),

b. območje Rabelčje vasi,

c. območje Marof,

d. območje, ki se nahaja zahodno od obstoječe pozidave ob Poljski cesti in južno od Rogaške ceste do ulice Na postajo (dolgoročna širitev),

e. ob Svržnjakovi ulici,

f. na območju Nove vasi,

g. severozahodno od Panorame,

h. območje na Turniščih,

i. manjša območja na mestnem robu, ki predstavljajo funkcijsko ali oblikovno zapolnitev poselitve;

2. centralne dejavnosti – obstoječa območja in nove površine:

a. na območju, ki je severno od srednješolskega centra na zahodni strani Volkmerjeve ceste (Marof),

b. med Potrčevo in Osojnikovo cesto proti vzhodu,

c. na območju Nove vasi,

d. v širšem območju ob Ormoški cesti (do Budine),

e. v širšem območju križišča Mariborske in Zagrebške ceste,

f. v ožjem območju ob Zagrebški cesti (južno od železniške proge),

g. na območju nekdanje mestne vojašnice (Vičava),

h. na širšem območju gradu Turnišče,

i. ob Mlinski cesti,

j. med Zadružnim trgom in starim cestnim mostom;

3. proizvodne dejavnosti – obstoječa območja in nove površine:

a. zahodno od Puhove ulice (do železniške proge),

b. vzhodno od Puhove ulice (do Rogoznice),

c. severno od nove navezovalne ceste na Puhov most na desnem bregu reke Drave (od Zagrebške ceste do krožišča pri centralni čistilni napravi),

d. nove površine med železniško progo, Zagrebško cesto in ulico Na postajo;

4. posebne dejavnosti – obstoječa območja in nove površine:

a. zahodno in južno od območja Term Ptuj,

b. na levem bregu Ptujskega jezera med jezerom in obstoječo poselitvijo ob Ormoški cesti – zahodno od potoka Rogoznica,

c. športni park Rogoznica,

d. območje »Petovia« med železniško progo in starim cestnim mostom;

5. dejavnosti na zelenih površinah – obstoječa območja in nove površine:

a. na območju Panorame,

b. na območju Babosekove grabe,

c. na območju Ljudskega vrta,

d. na območju ob nekdanji opekarni Žabjak,

e. površine ob južnem robu nove proizvodne cone vzhodno od Puhove ulice,

f. površine ob centralni čistilni napravi,

g. del območja gradu Turnišče,

h. površine na levem in desnem obrežju Ptujskega jezera,

i. površine zahodno od območja Term Ptuj;

6. dejavnosti prometne infrastrukture – obstoječa območja in predvidena transportno logistična cona vzhodno od farme Draženci ter površine za mirujoči promet južno od novega pokopališča in v območjih obstoječe poselitve;

7. za energetske in okoljske dejavnosti – obstoječe površine in nove površine:

a. ob vpadnici na Puhov most na desnem bregu Ptujskega jezera,

b. zahodno in južno od obstoječe centralne čistilne naprave,

c. severno od Centra za ravnanje z odpadki Gajke.

(3) Zasnovo prometnega omrežja, ki mora upoštevati državna izhodišča s pomembnimi križišči mednarodnih pomembnih prometnih koridorjev sever-jug, vzhod-zahod, bo občina usmerjala v:

1. zagotavljanje prostorskih pogojev za nove umestitve in izboljševanja prometne infrastrukture, vezane na omrežja V. in X. Pan-evropskega prometnega koridorja s povezavami na nacionalna, regionalna, medobčinska in občinska središča ter sosednje države, ki bodo upoštevali razvojne potrebe mesta in občine,

2. razvoj prometnega omrežja, ki bo zagotavljal ustrezno dostopnost občinskega središča z izboljšavami in ureditvijo glavnih mestnih vpadnic, zbirnih in oskrbnih cest ter njihovim dolgoročnim povezovanjem (delni ali popolni cestni krog - obvoznica), s potrebnimi povezavami levega in desnega obrežja reke Drave,

3. izboljšanje propustnosti, varnosti in posodabljanja prometnega omrežja z estetskim oblikovanjem mestnih površin,

4. izgradnjo dostopnega in povezovalnega prometnega omrežja v območjih novih urejenih pozidav na površinah za bivanje, proizvodnjo, gospodarske in storitvene dejavnosti, šport, rekreacijo in turizem, s sodobnim prometnim oblikovanjem (kolesarske steze, pločniki, priključki, dovozi, krožišča), ozelenitvijo, in možnostjo navezave oziroma souporabe površin za mirujoči promet ob posameznih dejavnostih v času izven delovne konice,

5. preusmerjanje neciljnega in tovornega prometa izven območja strnjenih ali drugih prometno obremenjenih pozidav,

6. opredelitev območij umirjenega prometa, con za pešce in kolesarskih con,

7. prednostno zagotavljanje in urejanje ustreznih površin za mirujoči promet in površin za shranjevanje in izposojo koles ob robu starega mestnega jedra, z zagotovljeno dostopnostjo in povezavo na postajališča javnega potniškega prometa (JPP) in parkirišča tipa »park & ride« (P+R),

8. razvoj sistema javnega potniškega prometa z izboljšanjem razporeditve in povečanja števila postajališč ter povezovanjem avtobusnega in železniškega prevoza potnikov;

9. prostorske ureditve za plovbo po reki Dravi,

10. ureditev peš in kolesarskih poti ob in izven obstoječih prometnic, kot sistema, ki bo povezoval vsa območja naselja in robne prometnice: vzdolž osrednjih komunikacij, na križišča in programska vozlišča, vpetih v zeleni sistem mesta, z usklajeno zasnovo urbane opreme, ki zajema tlakovanje, razsvetljavo, klopi, koše za smeti, sončno zaščito, vetrobrane, nadstrešnice, postajališča JPP, kioske, spomenike in obeležja, drevorede, cvetlične in parkovne ureditve, pitnike ipd.,

11. prostorske ureditve ter spodbujanje razvoja in povezav alternativnih prometnih sredstev in sistemov.

(4) Zasnovo urbanističnega in arhitektonskega oblikovanja mesta Ptuj, bo občina usmerjala v:

1. kakovostno oblikovanje in razmeščanje osnovnih urbanih območij, ki opredeljujeta obstoječe stanje in pogojujeta nadaljnji razvoj naselja,

2. kakovostno oblikovanje, razvoj in krepitev prepoznavnih (obstoječih in načrtovanih) naselbinskih celot, ki tvorijo mestno strukturo oziroma programskih jeder s poudarjenimi značilnostmi, kot so:

a. staro mestno jedro z grajskim kompleksom,

b. območje družbene javne infrastrukture ob severnem robu Potrčeve ceste (Zdravstveni dom – Dom upokojencev – Bolnišnica, kompleksi vrtcev, šol in spremljajočih dejavnosti),

c. oskrbno jedro na desnem bregu reke Drave (Zadružni trg s širšo okolico),

d. turistični kompleks Terme Ptuj,

e. oskrbno jedro ob Puhovi ulici in Ormoški cesti,

f. zaključena območja stanovanjske pozidave kot so Vičava, Rabelčja vas, Mestni vrh, Nova vas, Brstje, Budina, Turnišče,

g. gospodarske in industrijske cone na levem in desnem bregu Drave;

3. opredelitev in kakovostno oblikovanje izpostavljenega mestnega prostora ob obstoječih in načrtovanih mestnih vpadnicah in prometnih vozliščih ter stičiščih različnih programskih mestnih jeder z oblikovanjem povezovalne prepoznavnosti in privlačnega okolja, z javnimi površinami in urbano opremo, kot so območja:

a. cerkev sv. Leopolda Mandića – Nova vas – Svržnjakova ulica,

b. Dornavska cesta – obrtna cona – staro rogozniško pokopališče,

c. Osojnikova cesta – Ormoška cesta – Rajšpova ulica –Puhova ulica,

d. Panorama – Raičeva ulica – Maistrova ulica,

e. Mariborska cesta – Breg – Zagrebška cesta,

f. Turnišče – Zagrebška cesta – Gasilski dom, Zagrebška cesta – Puhov most - Ormoška cesta,

4. kakovostno oblikovanje prometnih vstopov v mesto ob mestnih vpadnicah: avtocestni priključek, Zagrebška cesta, Mariborska cesta, Osojnikova cesta, Štuki, Nova vas, Dornavska cesta, Ormoška cesta, Rogaška cesta, Puhova cesta in potez na robovih mesta,

5. opredelitev in oblikovanje stikov mesta s kmetijskim zaledjem in oblikovanje (novih) robov mesta: Žabjak – Rogoznica - Brstje, Mestni log – Turnišče, Spodnja Hajdina, Štuki - Rabelčja vas,

6. kakovostno zasnovo in oblikovanje zelenih površin in javnih odprtih prostorov mesta kot so:

a. parki in odprte površine objektov z javnimi dejavnostmi,

b. ureditve obrežij vodotokov,

c. športno rekreacijske površine,

d. zelene površine turistično rekreacijskih območij,

e. območja arheoloških in muzejskih predstavitev v odprtem prostoru,

f. pokopališča,

g. ozdne površine z ekološko, sociološko ali drugo varstveno funkcijo v naselju in kmetijske površine,

h. drevoredne ureditve in povezave,

i. zelene površine večstanovanjskih območij,

j. zeleni ločilni pasovi,

7. določanje izhodišč za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje kakovostnega urbanega prostora v starem mestnem jedru, kakovostnega prostora in posameznih objektov izven starega mestnega jedra zlasti v razširjenem mestnem središču, izhodišč za oblikovanje notranjega razvoja v naselju, delnih prenov in širitev z novo urejeno pozidavo,

8. upoštevanje kakovostne dediščine in drugih varstvenih režimov grajskega kompleksa s starim mestnim jedrom, vključno z varovanjem značilnih pogledov na staro mestno jedro in grajski kompleks, kot viden poudarek (grajena dominanta) širšega prostorskega območja.

(5) Zasnovo zelenih površin mesta Ptuj, bo občina usmerjala v:

1. doseganje višje kakovosti bivalnega okolja kot so odprti javni prostori s kakovostno urbano opremo, drevoredi in parkovnimi ureditvami ter povezovanjem teh površin v enoten sistem celostno oblikovanega naselja, z namenom izboljšanja mikroklimatskih razmer, prevetrenosti pozidanih območij,

2. strukturiranje in oblikovanje naselbinskih potez in jeder kot že nastavljenih središč in kot programsko prostorski potencial, ki bo upošteval tudi obsežne površine arheoloških najdišč, na katerih mesto leži in območja varovanja narave, ki mesto Ptuj obkrožajo in prečkajo,

3. zelene identifikacijske poteze in površine znotraj naselja: vzdolž prometnic, ob križiščih, na trgih in zunanje ureditve ter površine javnih objektov in kompleksov, pokopališča, športna in rekreacijska območja,

4. oblikovanje roba naselja: meja med notranjimi grajenimi in zunanjimi zelenimi površinami,

5. ločevalno zelenje na površinah in potezah med različnimi rabami z medsebojno estetsko motečimi in/ali okoljsko škodljivimi vplivi,

6. zelenje kot del urbane opreme znotraj posamičnih območij naselja: v stanovanjskih območjih, v gospodarskih conah, točkovne in linearne, drevoredne in parkovne ureditve v funkciji estetske in simbolne bogatitve ter izboljšanja mikroklimatskih pogojev odprtih površin,

7. povezovanje zelenih struktur v zeleni sistem - preplet urbanih ambientov naselja s kmetijskimi, gozdnimi in obvodnimi površinami.

(6) Zasnova namenske rabe površin mesta Ptuj bo usmerjana v:

1. površine z dejavnostmi skupnega pomena za mesto in sosednja območja s centralnimi dejavnostmi, ki prevladujejo v območju osrednjega dela na potezi med Bregom in Rogoznico, severozahodno ob progi in Osojnikovi cesti ter površinami in območji ob Dravi, na severni strani med Vičavo in Budino s starim mestnim jedrom in območjem ob Ormoški cesti ter na južni strani med območjem kompleksa Term Ptuj in Mariborsko cesto,

2. območja stanovanj, opredeljena ob krakih naselja in njihovih razširitvah v smislu gostitve, povezovanja in razvoja za potrebe stanovanj ter spremljajočih in dopolnilnih dejavnosti: Vičava, Rabelčja vas, Nova vas, Žabjak na severu in Brstje in Budina na vzhodu ter južno od Term, območje Brega ob Mariborski cesti in območje Hajdine med Rogaško in Zagrebško cesto;

3. območja proizvodnih dejavnosti, opredeljena v severnem delu mesta vzhodno od železniške postaje do Puhove ulice in naprej do potoka Rogoznica, ter v južnem delu mesta vzhodno od železniške proge, ob potoku Studenčnica, na površinah do ceste na Puhov most,

4. posebna območja, kjer prevladujejo območja namenjena turizmu in športni centri: površine Term Ptuj in Rance ob Dravi ter Žabjak,  

5. razvojno in oblikovno za mesto pomembne ureditve in medsebojne povezave zelenih in odprtih površin, vključno z gozdnimi in kmetijskimi površinami; gre za ureditve območij za potrebe stanovanjskih, centralnih in turističnih programov, za izkoriščanje potencialov prezentacije obsežnih površin arheoloških lokacij (Breg, Hajdina, Panorama, itd.), za kontaktna območja poselitve in gozdnih ter kmetijskih površin in ureditve območij dolgoročno namenjenih razvojnim potrebam: širitvi mesta (Budina, ob potoku Rogoznica, Turnišče, Mestni log, itd.) varovanju koridorjev za izgradnjo prometnic, infrastrukturnih objektov in podobno.

(7) Vsebina usmeritve za razvoj poselitve v občini je prikazana na Karti I.3 Usmeritve za razvoj poselitve ter sanacijo razpršene gradnje in razpršene poselitve v strateškem delu občinskega prostorskega načrta.

Usmeritve za razvoj v krajini

33. člen

(razvojna območja za dejavnosti v krajini)

(1) Razvoj v krajini bo občina usmerjala v razvoj dejavnosti, ki so vezane na izrabo naravnih virov. V Mestni občini Ptuj so to kmetijstvo z dopolnilnimi dejavnostmi, ki je v gričevnatem svetu usmerjeno v vinogradništvo, sadjarstvo in živinorejo, v ravninskem delu pa v poljedelstvo z rastlinsko pridelavo in živinorejo - vezano na rastlinsko pridelavo ter razpršeno poselitev s kmetijami in kmetijskimi gospodarstvi, v funkciji obdelave kmetijskih zemljišč in vzdrževanja kmetijske krajine - gozdarstvo, dejavnosti na vodnih površinah, sonaravni turizem in turizem ter rekreacijo v naravnem okolju.

(2 ) Razvojna območja za dejavnost kmetijstva bo občina usmerjala v:

1. spodbujanje naravi prijaznih oblik kmetovanja (ekološko kmetovanje) zlasti na območju načrtovanega parka Drava in vodovarstvenih področjih,

2. zagotavljanje varstva naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti,

3. ohranjanje mozaičnosti kmetijskih in gozdnih površin v območjih ohranjanja narave (npr. PPosVO 3000220, Drava PosVO 5000011, Drava EPO Drava-spodnja,),

4. ohranjanje in ponovno vzpostavite omejkov, živic, gozdnih otokov in vodnih teles na večjih kmetijskih površinah,

5. načrtovanje omilitvenih ukrepov na območjih ohranjanja narave, kjer je bila zaradi izvedenih agrarnih operacij, zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost (npr. PPosVO 3000220, Drava PosVO 5000011, Drava EPO Drava-spodnja), s katerimi bodo obnovljeni ogroženi habitatni tipi in habitati vrst,

6. ohranjanje in vzpostavljanje tradicionalnih travniških sadovnjakov z avtohtonimi sortami sadja,

7. v zmanjšanje nastajanja navzkrižij med različnimi dejavnostmi v prostoru,

8. v zmanjšanje emisij iz kmetijstva v naseljih, okolici naselij in v odprtem prostoru.

(3) Razvojna območja za dejavnost gozdarstva bo občina usmerjala v:

1. dejavnosti v ohranjanje gospodarskih in ekoloških funkcij gozda,

2. varovanje gozdov v skladu z varovalnimi predpisi,

3. načrtovanje prostorskih ureditev (gozdnih prometnic, protipožarnih presek), ki bodo zagotavljale varstvo  naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih,

4. ohranjanje sklenjenosti gozdnih površin in stabilnosti gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo,

5. ohranjanje in obnavljanje gozdnih površin na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (npr. erozijske ogroženosti) manj primerne za druge rabe,

6. ohranjanje gozdov (in drugih naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju v območjih koridorjev ogroženih vrst, in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij.

(4) Na območjih voda bo občina usmerjala dejavnosti v:

1. gospodarsko rabo vodnih površin v turistično rekreacijski namen na vseh primernih vodnih površinah,

2. ureditev in dejavnosti, ki zagotavljajo varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti,

3. ohranjanje razlivnih in odtočnih površin na poplavnih območjih oziroma zagotavljanje nadomestnih površin pri poseganju v poplavna območja,

4. načrtovanje vodne infrastrukture, ki bo omogočala delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih,

5. urejanja vodotokov, ki naj upošteva naravno dinamiko porečja in se izvajajo s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavlja ohranjanje ali vzpostavitev naravne dinamike vodotoka,

6. izboljšanje hidromorfološkega stanja reguliranih vodotokov,

7. preprečevanje onesnaženja voda z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi ukrepi ter v sanacijo onesnaženih delov vodotokov.

(5) Razvoj vodnega, obvodnega in sonaravnega turizma ter rekreacije v odprtem prostoru, ki ga bo občina usmerjala v območje ob reki Dravi in na naravne ter umetne vodne površine v občini, v vinogradniška območja v gričevnatem delu občine in v neposredno okolico mesta, bo usmerjen v:

1. zagotavljanje varovanja naravnih vrednost in ohranjanje biotske raznovrstnosti,

2. spodbujanje trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi,

3. načrtovanje prostočasnih dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture v območjih z naravnimi kakovostmi prostora,

4. zagotavljanje spremljajoče turistične in rekreacijske infrastrukture, potrebne za izvajanje nemnožičnih in neagresivnih oblik turizma v območjih z naravnimi kakovostmi v poselitvenih območjih,

5. načrtovanje rekreacijskih dejavnosti, ki zahtevajo večje površine in večje gradbene posege, izven naravovarstveno pomembnih območij in območij občutljivih za onesnaženje ali naravno ogroženost (npr. poplavnih območij) in ob mejo obstoječih poselitev,

6. ohranjanje obstoječih rekreativnih in drugih dejavnosti v območjih, opredeljenih kot celinske vode, brez načrtovanja dodatnih rekreacijskih dejavnosti.

(6) V območje krajine bo občina usmerjala tudi urejanje športno rekreacijskih površin v primerih, ko te niso urejene v območju naselij, in razvoj gospodarske javne infrastrukture za povezovanje in preskrbo naselij.

(7) Vsebina usmeritve za razvoj v krajini je prikazana na Karti I.4 Usmeritve za razvoj v krajini, v strateškem delu občinskega prostorskega načrta.

34. člen

(območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja, območja za obrambo)

(1) Na poplavnih območjih ob reki Dravi in levobrežnih pritokih, kjer se bodo razvijale dejavnosti, je potrebno predhodno izvesti ukrepe, ki bodo zmanjšali poplavno ogroženost območij.

(2) Občina bo usmerjala gradnjo in poseganje v krajino na območja, kjer ni nevarnosti pobočnih premikov (plazenja tal). Pri poseganjih v območja, kjer obstaja nevarnost pobočnih masnih premikov, pa je potrebno upoštevati ukrepe za posamezne razrede verjetnosti pojavljanja pobočnih masnih premikov, zapisane v izvedbenem delu tega odloka.

(3) Območja zaščite in reševanja določi občinski načrt zaščite in reševanja. Na teh območjih, ki so primarno namenjena za druge potrebe, bo občina v primeru izrednih razmer zagotavljala izključno rabo teh površin za namene zaščite in reševanja:

1. za pokop večjega števila ljudi-območje Rogozniškega pokopališča v naselju Ptuj,

2. za pokop kadavrov živali-površine na območju starih vojaških hlevov v Novi vasi in območje južno od CČN,

3. za odlaganje ruševin-območje zelenih športnih površin, ki niso namenjena evakuaciji prebivalcev v posameznem naselju in širše območje odlagališča za zbiranje odpadkov v Gajkah,

4. območja za evakuacijo prebivalstva-objekti in območje izobraževanja (srednjih šol, osnovnih šol in vrtcev) ter večjih pokritih športnih objektov v mestu Ptuj in naselju Grajena, večnamenski vaški domovi in ostali javni ali poljavni prostori v drugih naseljih (v primeru nevarnosti katastrofalnih poplav ne tisti, ležijo na poplavnem območju),

5. za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne pomoči-območje parkirišča ob srednješolskem centru ter ob osnovnih šolah z večjimi parkirnimi in športnimi površinami (srednješolski center, OŠ Mladika, OŠ Ljudski vrt z bolnico, OŠ Breg) ter parkirišče ob logističnem skladišču in višješolskem centru.

(4) Na območju občine se nahaja logistično skladišče za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v katerega bo občina usmerjala prostorske ureditve in gradnjo objektov ter ostale infrastrukture potrebne za delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(5) V Mestni občini Ptuj ni območij in objektov, namenjenih potrebam obrambe.

2.5.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

35. člen

(stavbna zemljišča)

(1) Občina bo kot stavbna zemljišča v namenski rabi prostora na območju občine opredelila vse pozidane in nepozidane površine v naseljih, v prostorsko ločenih poselitvenih enotah dejavnosti, vezanih na poselitev, in v enotah avtohtone poselitve. Posebna kategorija stavbnih zemljišč, ki so del naselij ali samostojne enote izven naselij, pa niso namenjena pozidavi, so zelene površine in nekatere površine gospodarske javne infrastrukture.

(2) Kot stavbna zemljišča so opredeljena tudi zemljišča, za katera je bil na osnovi predhodnih prostorskih aktov izdan upravni dokument, ki gradnjo objektov še dovoljuje.

(3) Občina bo spremembo namenske rabe v stavbna zemljišča za gradnjo vinogradniških in podobnih objektov opredelila kot sprejemljivo le v primerih, ko predlagatelj za gradnjo vinogradniškega objekta obdeluje najmanj 30 arov trajnega nasada vinograda, sadovnjaka, ipd., na območjih najboljših kmetijskih zemljišč ter najmanj 5 arov trajnega nasada (vinograda, sadovnjaka ipd.) na območju drugih kmetijskih zemljišč.

36. člen

(kmetijska zemljišča)

(1) Občina bo kot kmetijska zemljišča na svojem območju opredelila površine, na katerih se izvaja oziroma načrtuje dejavnost kmetijstva.

(2) Po proizvodnem potencialu za kmetijsko dejavnost, ki je odvisen od naravnih lastnosti tal, lege, oblike, velikosti, nagiba, osončenja in reliefne oblikovanosti, bo občina zemljišča opredelila kot najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča.

(3) Med najboljša kmetijska zemljišča se uvrščajo površine, ki imajo visok ali dober proizvodni potencial na ravninskih, dobro odcednih tleh. Takšnih je večina kmetijskih zemljišč ravninskega dela občine.

(4) Kmetijska zemljišča s slabšim proizvodnim potencialom v občini se pojavljajo kot deli mokriščnih travnikov na nižji dravski terasi, na zalednih površinah naselij v dnu dolin in na pobočjih gričevnatega dela občine.

(5) V kmetijska zemljišča v odprtem prostoru so uvrščene tudi ostale rabe zemljišč, kot so:

1. manjše gozdne zaplate, ki niso opredeljene kot gozd in so zajete v pretežno namensko rabo območja,

2. vodna zemljišča manjših vodotokov v območju kmetijske krajine, zajeta v pretežno rabo območja,

3. površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v območju kmetijske krajine, zajete v pretežno rabo območja,

4. druga zemljišča v območju kmetijske krajine, ki niso opredeljena v podrobnejšo rabo zemljišč (kot so npr. zemljišča pod kulturnimi spomeniki),

5. funkcionalna zemljišča in objekti razpršene gradnje v območju kmetijske krajine.

(6) Poseben status imajo kmetijska zemljišča, ki so v območju urbanističnega načrta predvidena za dolgoročno širitev poselitve, trenutna kmetijska raba pa je prilagojena obstoječi poselitvi.

37. člen

(gozdna zemljišča)

(1) Mestna občina bo kot gozdna zemljišča na svojem območju opredelila ravninske gozdove Dravskega polja, ostanke obdravskih poplavnih logov reke Drave in obstoječe površine gozdov v gričevnatem delu občine.

(2) V gozdna zemljišča v odprtem prostoru se uvrstijo tudi ostale rabe zemljišč, kot so:

1. vodna zemljišča manjših vodotokov v gozdnih območjih krajine, zajeta v pretežno rabo območja,

2. površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v gozdnih območjih krajine, zajete v pretežno rabo območja,

3. druga zemljišča v gozdnih območjih krajine, ki niso opredeljena v podrobnejšo rabo zemljišč (kot so npr. zemljišča pod kulturnimi spomeniki ipd.).

38. člen

(vodna zemljišča)

(1) Kot vodna zemljišča površinskih celinskih voda bo občina opredelila zemljišča, na katerih je voda trajno ali občasno prisotna, tudi opuščene struge, prodišča, močvirja, zemljišča, ki jih je zalila voda zaradi posegov.

(2) Kot vodno infrastrukturo bo občina opredelila večje umetne akumulacije, ki so stalne vodne površine in so namenjene rekreaciji na prostem ter druge ureditve in objekte, namenjene preprečevanju škodljivega delovanja voda.

(3) Pri ostalih vodnih površinah, kjer je voda trajno ali občasno prisotna, občina pa jih je opredelila po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, je pri načrtovanju in poseganju v prostor, potrebno upoštevati dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnavati kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.

39. člen

(druga zemljišča)

(1) Kot druga zemljišča se opredelijo zemljišča, namenjena pridobivanju mineralnih surovin, območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja za potrebe obrambe in ostala zemljišča, ki jih ni mogoče uvrstiti v eno izmed osnovnih namenskih rab prostora (torej jih ni mogoče uvrstiti v območja stavbnih zemljišč, kmetijskih zemljišč, gozdnih zemljišč ali vodnih zemljišč). Občina Ptuj ni opredelila te rabe zemljišč na svojem območju.

(2) Vsebina usmeritev za določitev namenske rabe je prikazana na Karti I.5 Usmeritve za določitev namenske rabe, v strateškem delu občinskega prostorskega načrta.

2.5.4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

40. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1) Občina bo usmerjala določanje prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v prostor tako, da bo v vsaki enoti urejanja, določeni ob upoštevanju osnovne ali podrobnejše namenske rabe ter ostalih značilnosti prostora, nedvoumno določeno:

1. namembnost in vrsta posegov v prostor,

2. lega objektov in ureditev v prostoru,

3. velikost objektov in ureditev v prostoru,

4. oblikovanje objektov in ureditev v prostoru,

5. parcelacija objektov in ureditev v prostoru,

6. priključevanje objektov in ureditev na gospodarsko javno infrastrukturo,

7. upoštevanje varstvenih in varovalnih režimov v prostoru,

8. upoštevanje varovanja zdravja pri gradnji objektov in ureditev v prostoru.

(2) Pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v prostor bo občina upoštevala izhodiščno stanje ter usmeritve, ki izhajajo iz strateškega dela OPN Mestne občine Ptuj in opredeljujejo prostorski razvoj občine.

3 IZVEDBENI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

3.1 Enote urejanja prostora in namenska raba

41. člen

(enote urejanja prostora)

(1) Območje Mestne občine Ptuj je za izvajanje določb izvedbenega dela OPN razdeljeno na enote urejanja prostora po kriteriju enake (tudi pretežne) namenske rabe prostora ali združljive namenske rabe prostora in enakih prostorskih izvedbenih pogojih v posamezni enoti.

(2) Označevanje EUP:

1. naselja in druga prostorsko zaključena območja poselitve (športna igrišča, večji zaselki itd.) ali druge ureditve povezane z naseljem na območju posameznega naselja po RPE, vsebuje začetni črki ali druge črke imena naselja in zaporedno številko enote v naselju, izjemoma se lahko uporabi tudi poddelilko te številke. Zaporedne številke EUP istega naselja si zaporedoma sledijo tudi v primerih, ko je na območju istega naselja po RPE (registru prostorskih enot – to je statistično naselje z enakim hišnim oštevilčenjem) opredeljenih več naselij v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju,

2. v naselju Ptuj oznaka EUP vsebuje oznako dveh črk za območje četrtne skupnosti (BT-Breg-Turnišče, CE-Center, LV-Ljudski vrt, PA-Panorama in RO-Rogoznica). EUP CE01 do CE16 predstavljajo nekdanje kareje SMJ.

3. kot del naselij (z oznako območja četrtne skupnosti v naselju Ptuj) so označene tudi dolgoročne načrtovane širitve mesta,

4. EUP, ki je v območju več četrtnih skupnosti, ali četrtne skupnosti in okoliškega odprtega prostora, je označena le z označbo mesta »PT« in zaporedno številko enote,

5. odprti prostor je označen z oznako »OP« in zaporedno številko enote,

6. reka Drava je označena z oznako »DR« in zaporedno številko enote.

(3) Mesto Ptuj je po območjih četrtnih skupnosti razdeljeno na naslednje EUP(uporabljene kratice pri omejitvah v prostoru: ER – erozijski ukrepi, KD – kulturna dediščina, KS – kulturni spomenik, NV – naravna vrednota, PL – plazljivost (le območja), OKP – opozorilna karta poplav, KRPN – karta razredov poplavne nevarnosti, Pv – območje velike poplavne nevarnosti, Ps – območje srednje poplavne nevarnosti, Pm – območje majhne poplavne nevarnosti, Pp – območje preostale poplavne nevarnosti, VVO – vodovarstveno območje) ,EEO DV – elektroenergetsko omrežje-daljnovod:

1          PTUJ – območje četrtne skupnosti BREG_- TURNIŠČE

2          PTUJ – območje četrtne skupnosti CENTER

3          PTUJ –območje četrtne skupnosti JEZERO