Na osnovi 79. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur.l. RS št. 7/99, 110/02, 126/03), 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 8/07) in 21. Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS št. 100/05 – UPB) je občinski svet Občine Radenci na svoji 7. redni seji dne, 03.08.2007 sprejel
ODLOK
O RAZGLASITVI KULTURNIH SPOMENIKOV
LOKALNEGA POMENA OBČINE RADENCI
1. člen
Enote imajo zaradi kulturnih, zgodovinskih, arheoloških, urbanističnih, etnoloških in umetnostno-zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Občino Radenci, zato jih razglašamo za kulturne spomenike lokalnega pomena.
2. člen
Za arheološke spomenike se razglasijo:
1. Arheološki spomeniki
1.1.
Popravek EŠD:
931
Ime enote:
Boračeva - Gomilno grobišče
Lokacija :
Parc. št.: 163/2 k. o. Boračeva.
Utemeljitev
razglasitve:
Na grebenu Kobilščaka ležita dve nepoškodovani gomili: 11 m x 1 m in 14,5 m x 1,5 m. Gomili sta zaradi nepoškodovanosti in še neugotovljene časovne pripadnosti izrednega arheološkega pomena.
Opis varstvenega
režima:
Gomili sta arheološki terenski spomenik v prvotni legi in se ohranjata v nespremenjeni obliki. Z gozdno površino se gospodari na tradicionalni način.
Merilo:
M=1:2880
1.2.
14855
Hrastje Mota - Gomilno grobišče Gomilce
Parc. št.: 817 del, 821/1, 821/2, 824/2, 1767/2 del, 2292 del, 2293, 2296, 2297 del, 2298, 2331/3 del k. o. Hrastje Mota.
Ledinsko ime "Gomilce" na njivah jugovzhodno od Hrastja tudi spominja na uničeno gomilno grobišče.
Kljub poškodovanosti je potrebno teren omenjenih parcelnih številk varovati in pred zemeljskimi posegi strokovno raziskati. Njive se obdelujejo na standardni način, globoko oranje ni dovoljeno. Posegi v zemeljske plasti so dovoljeni le po zaščitnem izkopavanju.
M=1:2000
1.3.
947
Hrastje Mota - Gomilno grobišče Gomilice
Parc. št.: 1598, 1599, 1600, 1601, 1603, 1605 1610 k. o. Hrastje Mota.
Ledinsko ime "Gomilce" opozarja na že uničeno gomilno grobišče. Zadnjo, na sredi jase, so domačini uničili. Najdb ni.
1.4.
934
Kapelski Vrh - Gomilno grobišče
Parc. št.: 99 k.o. Kapelski Vrh.
V gozdu ležita dve nepoškodovani gomili: 9 m x 0,5 m (v.) in 17,5 m x 1,2 m (v.). Gomili sta arheološki terenski spomenik v prvotni legi. Zaradi nepoškodovanosti sta gomili izrednega arheološko - zgodovinskega pomena.
Gomili se ohranjata v nespremenjeni obliki. Z gozdom se gospodari na tradicionalen način, ki gomilam ne škoduje.
1.5.
938
Okoslavci - Rimsko gomilno grobišče
Parc. št.: 643/1 k.o. Okoslavci.
Na grebenu severozahodno od vasi ležijo v gozdu tri nepoškodovane rimske gomile: med 17,5 in 19,6 m x 1,4 do 1,6 m (v.). Gomile so arheološki terenski spomenik v prvotni legi. Nepoškodovanost jim daje izreden pomen za arheološko znanost.
Gomile se ohranjajo v nespremenjeni obliki. Z gozdom gospodarimo na tradicionalni način, ki gomilam ne škoduje.
1.6.
951
Radenci - Rimska gomila
Parc. št.: 67/7, 67/8 k.o. Radenci.
700 metrov vzhodno od ceste proti Kapeli leži v gozdu nepoškodovana rimska gomila: 22 m x 1 m. Gomila je arheološki terenski spomenik v prvotni legi. Zaradi popolne ohranjenosti je izrednega arheološkega pomena.
Gomila se ohranja v nespremenjeni obliki. Z gozdom se gospodari na tradicionalni način in posegi na območje gomile niso dovoljeni.
1.7.
941
Spodnji Kocjan - Atilov grad
Parc. št.: 493/1 del, 527, 528/1, 528/2 k.o. Kapelski Vrh.
Jugovzhodno od Kapele je z dvojnim jarkom in nasipom utrjena 9 metrov visoka in 35 metrov široka kopa, ki ji pravijo "Atilov grad" in "Atilov grob". Verjetno zavetišče pred napadi Madžarov v 10. stoletju. Palisade.
Zavetišče ali utrdba se ohranja v nespremenjeni obliki. Celoten teren se naj obdeluje na tradicionalni način. Posegi v teren brez predhodnega arheološkega raziskovanja in sondiranj niso dovoljeni. Šele na osnovi arheoloških ugotovitev se lahko določi nadaljnja izraba zemljišča.
1.8.
952
Turjanski Vrh - Rimska gomila
Parc. št.: 897 k.o. Rihtarovci.
Zahodno od vasi leži v gozdu nepoškodovana gomila: 17 m x 1 m (v.). Gomila je arheološki terenski spomenik v prvotni legi in je izrednega arheološkega pomena.
Gomila se ohranja v nespremenjeni obliki. Z gozdom se gospodari na tradicionalen način, posegi na območje gomile niso dovoljeni.
2. Etnološki spomeniki
2.1.
14031
Hrastje Mota - Domačija Hrastje Mota 10
Lokacija:
Parc. št.: 110/1, 110/2, 110/4, 111/1 k.o. Hrastje - Mota.
Pritlična zidana hiša predstavlja osrednji del večje domačije, kjer je bila nekoč vaška gostilna. Stoji ob cesti na začetku ravninske vasi. Temelji so kamniti. Pokriva jo opečna dvokapnica. Na portalu glavnega vhoda je ohranjena letnica 1891. Je delno podkletena. Hišo krasi bogata fasada s poudarjeno fasadno profilacijo. Celoten kompleks dopolnjujeta še dve ohranjeni gospodarski poslopji.
Stanovanjska hiša z ohranjenim tlorisom in stavbnim pohištvom predstavlja svojstven primer stavbne dediščine, kjer je gostilniška dejavnost krojila dinamiko celotne domačije.
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
Varovanje etnoloških, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
2.2.
14032
Hrastje Mota - Domačija Hrastje Mota 30
Parc. št.: 1575/3 k. o. Hrastje - Mota.
Zidana pritlična hiša na kamnitih temeljih ima na bogato okrašenem kamnitem portalu letnico 1866. Domačijo sestavljajo pravokotno prizidano gospodarsko poslopje s kaščo, svinjaki in vodnjak. Stanovanjsko hišo pokriva opečna dvokapnica. Ohranjena je večina
stavbnega pohištva. Vhodna lesena vrata so dvokrilna z bogatimi tesarskimi detajli in okovjem. V notranjosti hiše so ohranjeni oboki v veži in kuhinji. V nekdanji zrnski kleti so ohranjena prvotna kovana vrata z okovjem in opečni oboki.
Domačija je primer bogate in dobro ohranjene kmečke arhitekture, ki se je razvila v ravninskih predelih ob pomembnih cestnih komunikacijah sredi 19. stoletja.
2.3.
986
Janžev Vrh - Janžev hram
Parc. št.: 174/1, 178, 179/1,181, 182/1, 182/2, 182/3, 185, 188, 192/1, 192/2, 192/3, 193, 194, 213/3, 215 k.o. Janžev Vrh.
Večja gosposka zidanica iz srede 19. stoletja stoji sredi slemenskega naselja. Predstavlja eno izmed ohranjenih bogatejših zidanic kot značilne vinogradniške stavbne dediščine Radgonsko - kapelskih goric. Zidanica je pritlična, podkletena, pokriva jo opečna štirikapnica. Okna ščitijo železne mreže in polkne. Portal je pravokoten, klasicistično oblikovan. Zidanica ima v notranjosti ohranjeno prešo. Klet je obokana. Ob zidanici stojita dve novejši gospodarski poslopji ter zidana pritlična stavba, najverjetneje nekdanja viničarija. Nekoliko vstran stoji večje pritlično zidano gospodarsko poslopje z značilnimi zračnimi linami v zatrepih.Sredi dvorišča je vodnjak in urejen manjši parkovni nasad.
2.4.
987
Kapelski Vrh - Zidanica Kapelski Vrh 100
Parc. št.: 640/1, 640/3 k.o. Kapelski Vrh.
Nadstropna, podkletena zidanica, krita z opečno dvokapno streho, stoji sredi slemena Kapelski Vrh. Leseni gank v nadstropju zidanice poteka vzdolž čelne in dvoriščne fasade. Zidanica je v celoti podkletena. Klet je obokana. Zidanica datira iz leta 1780. Podaljšek stavbe je pritlična zgradba z delno ohranjeno prešo iz leta 1805.
Nekdanja gosposka zidanica je primer značilne vinogradniške arhitekture razširjene na območju Radgonsko - kapelskih goric.
2.5.
988
Kapelski Vrh - Zidanica Kapelski Vrh 104
Parc. št.: 665/3 k.o. Kapelski Vrh.
Nadstropna podkletena večja zidanica krita s strmo dvokapnico predstavlja eno izmed bogatejših zidanic tega vinogradniškega območja. Vzdolž celotne nadstropne dvoriščne strani zidanice poteka še ohranjen lesen gank z leseno izrezljano ograjo. Čelna stran objekta je podaljšana z bogato leseno izrezljano verando. Podaljšek zidanice predstavlja pritlična stavba, ki je nekdaj rabila za prešo. V pritličnem delu je ohranjeno stavbno pohištvo v celoti. Okna so dvokrilna (krila so deljena na tri polja), opremljena z železnimi mrežami in polkni. Klet je obokana. Zidanica je iz zadnje četrtine 19. stoletja.
2.6.
13577
Kobilščak - Domačija Kobilščak 7
Parc. št.: 1095/5 k.o. Radenci.
Domačija stoji ob cesti na začetku vasi Kobilščak. Predstavlja eno izmed ohranjenih srednjih želarij značilnih za območje radgonsko - kapelskih goric. Zidano pritlično hišo pokriva opečna dvokapnica. Je v celoti podkletena. V notranjosti se je ohranil značilen tloris. Ohranjena je večina stavbnega pohištva. Lesena okna so dvodelna, deljena na tri polja. Okna na dvoriščni strani pokrivajo ohranjene polne polkne. Pod isto streho sledijo stanovanjskemu delu kravji hlev, gumno in manjši listnjak. Nasproti stoji še del ohranjenih gospodarskih poslopij (svinjak). Prostor z nekdanjo prešo so lastniki odstranili. Objekti domačije so z začetka 20. stoletja.
2.7.
13578
Kobilščak - Viničarija Kobilščak 6
Parc. št.: 1212 k.o. Radenci.
Nekdanja viničarija s konca 19. stoletja stoji ob cesti na začetku vasi Kobilščak. Je pritlična cimprana stavba, kjer stanovanjskemu delu pod isto opečno dvokapnico sledijo gospodarska poslopja. Vsa viničarija je lesena in delno ometana z ilovico. Le del s črno kuhinjo je zidan iz opeke. Podkleten je le stanovanjski del vinčarije. Ohranjeno je vso stavbno pohištvo.
Viničarija je primer nekdaj najbolj razširjene stavbne dediščine značilne za vinogradniška območja SV Slovenije.
2.8.
13579
Kobilščak - Viničarija Kobilščak 8
Parc. št.: 1205 k.o. Radenci.
Viničarija se nahaja ob cesti in predstavlja nadaljevanje niza stavbne dediščine vinogradniškega območja Kapelsko - radgonskih goric. Oblikovana je v "L". Stanovanjski in gospodarski del viničarije pokriva opečna dvokapnica. Ohranjeno je originalno stavbno pohištvo in preša.
Viničarija je primer značilne stavbne dediščine vinogradniških območij iz 19. stoletja.
2.9.
17533
Okoslavci – Dolevečeva klet
Parc. št.: 246/2 k.o. Okoslavci.
Nekdanja viničarija z začetka 19. stoletja je primer stavbne dediščine vinorodnega okoliša. Je lesena, delno ometana z ilovico. Je delno podkletena. Ima ohranjeno klasično prešo in predelano črno kuhinjo. Večina stavbnega pohištva je ostala nespremenjena. Dokaj strmo dvokapnico pokriva salonitna kritina. Po vsej verjetnosti je bila prvotna kritina slama.
2.10.
14048
Okoslavci - Domačija Okoslavci 34
Parc. št.: 199, 201, 202/1, 202/2, 202/3 k.o. Okoslavci.
Domačija obsega stanovanjsko hišo, gospodarska poslopja in vodnjak. V hrib grajena zidana stanovanjska hiša ima bogato fasadno profilacijo. Temelji so kamniti. Ohranjeno je celotno stavbno pohištvo. Hiša je v celoti podkletena. Pokriva jo opečna dvokapnica. V podaljšku je prizidano gospodarsko poslopje, ob katerem stoji še ohranjen vodnjak z ohišjem. Vzporedno s stanovanjsko hišo in delom gospodarskih poslopij, stoji večje zidano gospodarsko poslopje s čebelnjakom. Na cestni fasadi stanovanjske hiše je vidna letnica 1903 z inicialkami JK.
Domačija v vsej svoji stavbni pričevalnosti predstavlja primer bogatejše stavbne dediščine tega vaškega okolja.
2.11.
14049
Okoslavci - Domačija Okoslavci 62
Parc. št.: 175/1, 175/2, 175/4 k.o. Okoslavci.
Domačija obsega stanovanjsko hišo, skupino gospodarskih poslopij ter vodnjak. Hiša s prvotno tlorisno zasnovo je pritlična, zidana iz doma izdelane opeke. Je podkletena. Ima ohranjeno večino stavbnega pohištva. Pokriva jo rdeča salonitna dvokapnica. Fasado krasi bogata fasadna profilacija. Na kamnitem portalu je ohranjena letnica 1895.
Domačija je primer stavbne dediščine, ki na svojstven način izpričuje način življenja manjšega kmeta s konca 19. stoletja.
2.12.
14052
Okoslavci - Hiša Okoslavci 65
Parc. št.: 155 del k.o. Okoslavci.
Kmečka hiša je edina še originalna ohranjena stavba na nekdanji domačiji. Grajena je bila leta 1914. Je pritlična zidana hiša, ki je ohranila bogato fasadno profilacijo. Rizalitno poudarjen vhodni portal sooblikuje ohranjena kapelica. Ohranjena je večina stavbnega pohištva. Okna krasijo kovane mreže in lesene polkne. Hišo pokriva novejša rdeča salonitna kritina.
Gre za primer bogato zasnovane stanovanjske hiše srednjega kmeta ravninskega območja.
2.13.
17534
Okoslavci - Zadravčeva hiša
Parc. št.: 256/2 del k.o. Okoslavci.
Lesena in ometana viničarija je ohranila prvotno tlorisno zasnovo. Stanovanjskemu delu sledijo v "L" gospodarska poslopja. Viničarijo pokriva opečna dvokapnica. Prvotno stavbno pohištvo je v celoti ohranjeno.
Viničarija je primer še ohranjene stavbne dediščine značilne za vinogradniška območja SV Slovenije.
2.14.
14057
Paričjak - Domačija Paričjak 23
Parc. št.: 539 k.o. Rihtarovci.
Pritlična zidana hiša z letnico 1841 na kamnitem vhodnem portalu je bila nekdaj znana kot trgovina Fekonja. V pritličnem podaljšku v "L" so stanovanjski del in gospodarsko poslopja. Hiša je pokrita z opečno čopasto streho. Nekdanja trgovina ima ohranjeno stavbno pohištvo in enoramno stopnišče z bogato oblikovano kovano ograjo. Fasada trgovine je bogato profilirana.
Gre za dragocen primer vaške gostilne, ki je na svojstven način sooblikovala osrednji vaški prostor.
2.15.
989
Rački Vrh - Perkova zidanica
Parc. št.: 54/1, 54/2, 55/1, 55/2, 56/1, 56/3, 56/4,57 k.o. Hrašenski - Rački Vrh.
Večjo nadstropno, podkleteno zidanico pokriva strma čopasta dvokapnica (eternit). V nadstropju je v celoti ohranjen leseni gank z leseno ograjo. Klet je obokana. Podaljšek stavbe je pritlično gospodarsko poslopje, kjer je bila nekdaj preša. Poleg stavbe je ohranjen delno obnovljen vodnjak. Ohranjeno je samo stavbno pohištvo v nadstropnem delu s polkni. Notranje stene bivalnih prostorov v nadstropju so prekrite s pisanimi papirnatimi stenskimi oblogami (tapetami). Še posebej so dobro ohranjene tapete in poslikave na glavnem nosilnem tramu nekdanje lovske sobe. Zidanica je v celoti
podkletena. Klet je obokana. Nekdanja gosposka zidanica datira iz 19. stoletja. Podaljšek stavbe je pritlično gospodarsko poslopje, kjer je bila nekdaj preša. Pred zidanico stoji obnovljen vodnjak in zaščiteno drevo tulipanovec. V neposredni bližini je nekdanja pritlična viničarija, ki je nekdaj spadala k zidanici. Gre za primer izredno bogate in ambiciozno zasnovane gosposke zidanice 19. stoletja.
2.16.
990
Radenski Vrh - Zidanica Radenski Vrh 32
Parc. št.: 1399/5, 1399/6, 1399/7, 1399/8 k.o. Radenci.
Večja nadstropna zidanica stoji vrh slemena tipičnega razloženega naselja vinorodnega kapelsko - radgonskega območja. Pokrita je s strmo opečno dvokapnico. V nadstropju teče po dolžini dvoriščne in čelne fasade ohranjen lesen izrezljan gank. V nadstropju so večja
ohranjena lesena dvokrilna okna deljena na tri polja. S cestne strani je ohranjeno polno polkno. V pritličju so manjša lesena okna deljena na štiri polja. Je v celoti podkletena. V klet vodi kamniti zaokrožen portal. Kletna okna s kamniti okenskimi okviri ščitijo železne mreže. V zatrepu pritličnega podaljška zidanice, ki je nekdaj rabil za prešo, se je ohranila
letnica 1878.
Zidanica je primer bogatejše vinogradniške stavbne dediščine Slovenskih goric.
2.17.
14075
Šratovci - Domačija Šratovci 32
Parc. št.: 48/2, 626/1 (del), 626/2, 626/6 k.o. Šratovci.
Domačija leži sredi tipične obcestne vasi. Obsega stanovanjsko hišo in dve večji gospodarski poslopji ter kovačijo z ohranjenim celotnim inventarjem. Hiša je zidana pritlična stavba na kamnitih temeljih, ki jo pokriva opečna dvokapnica. Ima bogato fasadno profilacijo, ki je še posebej poudarjena ob glavnem vhodu v hišo. Ohranjen je klasičen štirioglati kamniti portal z letnico 1875. V hišo vodijo kamnite stopnice. Prav tako je ohranjeno vso stavbno pohištvo (dvokrilna okna z delitvijo kril na tri polja, okenske kovane mreže, polkna). Dvokrilna lesena vhodna vrata so v zgornjem delu zastekljena in okrašena z dekorativno kovano mrežo. V obeh zatrepih sta dva manjša okna s polkni in kovanimi mrežami ter dekorativna zračna lina. Hiša je delno podkletena. Klet ima opečnate oboke. V hiši se je ohranil prvoten tloris. V veži in na hodniku so ohranjene barvne betonske ploščice.
V okviru domačije sta se ohranili obe gospodarski poslopji, ki rabita kot hlev in skedenj ter manjša kovačija z ohranjenim inventarjem.
Domačija je primer bogate in ambiciozno zasnovane kmečke arhitekture 19. stoletja.
M=1:1000
2.18.
14074
Šratovci - Domačija Šratovci 39
Parc. št.: 483/2, 483/3 k.o. Šratovci.
Domačija obsega pritlično zidano stanovanjsko hišo z bogato fasadno profilacijo in ohranjenim celotnim stavbnim pohištvom, gospodarsko poslopje in vodnjak. Severna polovica stanovanjske hiše je podkletena.
Glavno cestno fasado stanovanjske hiše krasi še ohranjen kamniti štirioglati portal z letnico 1887 in kratico AA. Glavni vhod zapirajo ohranjena dvokrilna vrata z okovjem. Prostori v zahodnem delu stanovanjske hiše so služili gostilni.V okviru domačije se je ohranilo mogočno visoko pritlično gospodarsko poslopje, katerega severni zatrep krasijo slikovite zračne line in letnica 1905 z inicialkami nekdanjih lastnikov AA..
Domačija s svojo stavbno zasnovo izpričuje način življenja velikega kmeta.
3. Naselbinski spomeniki
3.1.
946
Radenci - Zdravilišče
Vrsta spomenika:
naselbinski, vrtno arhitekturni
Parc.št.: 303, 305/1, 305/2, 305/3, 305/8, 305/9, 305/11, 305/12, 305/13, 305/14, 582/3 del, 586/1, 586/2, 611/1, 611/2, 611/3, 611/4, 611/5, 611/6, 611/7, 612/1, 612/2, 612/3, 612/4, 612/5, 612/6, 612/7, 612/8, 612/9, 612/1 0, 612/11, 612/12, 612/13, 612/14, 612/16, 612/17, 612/18, 612/19, 612/20, 612/21, 612/22, 612/23, 613/1, 613/2, 613/3, 613/4, 613/5, 613/6, 613/7, 622/1, 630, 631/2, 631/3, 631/4, 631/5, 632/1, 632/4, 632/5, 632/6, 632/7, 632/8, 632/9, 633/1, 633/2, 635/1, 635/2, 635/3, 635/4, 635/5, 635/6, 635/7, 635/8, 635/9, 638/2, 638/3, 640/1, 640/2, 640/3, 640/4, 644/2, 644/3, 644/4, 644/5, 644/6, 644/7, 644/8, 644/9, 644/10, 644/11, 644/12, 644/13, 644/15, 644/16, 644/17, 644/18, 644/19, 644/20, 644/21, 644/22, 644/23, 644/24, 644/25, 644/26, 650/1, 650/2, 650/3, 650/4, 650/5, 650/6, 650/7, 650/8, 650/9, 650/10,
650/11, 650/12, 650/13, 650/14, 650/15, 650/16, 650/17, 660/1, 660/2, 660/3, 660/4, 660/5, 660/6, 661/1, 661/2, 661/3, 661/4, 661/5, 661/6, 661/7, 661/8, 661/9, 661/10, 661/11, 661/13, 661/14, 661/15, 661/16, 661/17, 661/18, 661/19, 661/20, 661/21, 661/22,
662/3, 663/1, 663/2, 663/3, 668/1, 668/2, 668/3 1665, 1666, 1667/1, 1667/2, 1668, 1669/1, 1669/2, 1669/3, 1669/4, 1669/5, 1669/6,
1669/7, 1669/8, 1669/9 k.o. Radenci.
Zdraviliški kompleks v Radencih je lociran na prostoru med regionalnima cestama Gornja Radgona - Ljutomer in Gornja Radgona - Murska Sobota. Na severu kompleks zaključuje Radenski potok. Zdravilišče Radenci obsega območje parka in zdraviliško jedro z novim hotelom. Kraj Radenci se omenja že leta 1436, hitrejši razvoj pa je opazen šele po letu 1833, ko je Karl Henn odkril prvi zdravilni vrelec. Zdraviliški park je nastajal sočasno z zdraviliškim kompleksom. Prva urejanja lahko datiramo po letu 1865. V tem času je bil zasajen smrekov gozd in urejena promenada. Parku je v letih 1935-1936 bil dodan t.i. Sončni del parka. Vrtna zasnova arhitekturnega vrta je ohranjena v prostorski celoti in svoji originalnosti. To je edini ohranjeni javni vrt avtorice ge. Ilse Fischerauer v Sloveniji. V petdesetih letih 20. stoletja se je park postopoma širil proti cesti Radenci - Murska Sobota,
predvsem s saditvijo različnih drevesnih vrst.
Na območju zdraviliškega kompleksa se znotraj urejene urbanistične zasnove nahaja vrsta kvalitetnih stavb, ki pričajo o razvoju in pomembnosti zdravilišča mdr.: kapela sv. Ane (1895), Pitna dvorana in Velika terapija (1936), letno kopališče (1962 - po načrtih arh. Katarine Grasselli), Zdraviliški dom (1964), kasneje povečani hotel Radin (1971) in nekdanja depandansa (1979) zdaj hotel Miral, ter ostali objekti v okviru terapije in zdraviliške ponudbe: prostori za fizioterapijo s plavalnim bazenom (1975), bazen (1991) in termalno središče (1996).
Zaščiteno območje varujemo v celoti z zdraviliškim parkom in zdraviliškim kompleksom s hoteli in v utemeljitvi naštetimi stavbami vred.
V zdraviliškem parku se zlasti varujejo:
- vrtnoarhitekturna kompozicija z vsemi strukturnimi prvinami in njihovimi medsebojnimi razmerji vključno z obstoječimi naravnimi prvinami (rastline);
- umestitev v širši prostorski in vsebinski kontekst;
- ohranja se vrtno arhitekturna zasnova (oblika);
- ohranjajo in varujejo se strukturne prvine (materija);
- ohranja in varuje se vse grajene objekte in druge kulturne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (bazen, zidovi, pergola, stopnišča, ograje, itd.);
- ohranja in varuje se vse naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, relief, itd.);
- preprečuje se gradnja kakršnihkoli objektov, poti ali naprav, ki niso v skladu z vrtnoarhitekturno zasnovo;
- preprečuje se onesnaževanje ter uničevanje in poškodovanje rastlin;
- ohranja (ali ponovno vzpostavlja) se primerne ekološke pogoje, ki so potrebni za rast in nadaljnji obstoj rastlin (osončenosti, nivo talnice, preprečevanje nasipavanja itd.);
- varuje se tudi neposredna okolica ter značilni pogledi na in z enote
vrtnoathitekturne dediščine;
- sanacijska, obnovitvena in prezentacijska dela morajo biti načrtovana in izvedena na osnovi konservatorskega programa ali posebnih konservatorskih usmeritev;
- za izvedbo večjih obnovitvenih dela mora biti pripravljen poseben (konservatorski) izvedbeni projekt.
Zavarovano območje je namenjeno:
- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot;
- povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
- prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih;
- učno-demonstracijskem delu;
- znanstveno-raziskovalnem delu.
4. Umetnostnozgodovinski spomeniki
14034
Hrašenski Vrh - Znamenje
Parc. št.: 68 del k.o. Hrašenski - Rački Vrh.
Neogotsko znamenje iz konca 19. stoletja (1897) je sestavljeno iz visokega podstavka členjenega s štirimi šilastoločnimi nišami na katerem stoji kip sedečega Trpečega Kristusa. Kip prekriva sočasna pločevinasta strešica - baldehin.
Okolica znamenja, ki stoji zahodno pri hiši Hrašenski Vrh 19, severno ob cesti Murščak - Rački Vrh, mora ostati nepozidana. Spomenik varujemo v celoti z parcelo in nepozidano okolico. Dovoljeni so samo posegi, ki določajo varovanje vseh spomeniških lastnosti v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
4.1.
958
Kapelski Vrh - Cerkev sv. Marije Magdalene
Parc. št.: 701 del k.o. Kapelski Vrh.
Župnijska cerkev sv. Magdalene stoji na vrhu Kapelskega hriba na nadmorski višini 309 m. Pogled s hriba je eden najlepših v Slovenskih goricah.
Cerkev sestavljajo zidana lopa z lizenami na vogalih, pravokotna ladja z dvema enako visokima, ravno zaključenima kapelama ter prezbiterij, kateremu je na severu prizidana nadstropna zakristija. Strehe ladij, kapel in prezbiterija so trapezaste oblike, streha lope pa je piramidasta. Cerkev je opasana z bogato profiliranim podstrešnim zidcem ter venčnim in cementnim talnim zidcem preprostih oblik. Vsa zunanjščina je enotno zasnovana. Fasade členijo le lunetasta okna ter zidci. Bogatejše je zasnovana zahodna fasada, ki jo členijo štiri pilastri ter vhodna lopa. Nekolika odmaknjen od zahodne fasade se dviga zvonik, ki je s profiliranim zidcem razdeljen v dva nadstropja. V cerkev vodijo trije portali iz zahodne strani skozi lopo, iz severne in južne strani pa skozi kamnita, ob robu profilirana vhoda. Vratnice severnega portala imajo originalno okovje iz 19. stoletja. V zahodni steni južne kapele so vzidani trije nagrobniki z napisi v bohoričici in latinici. Notranjščina je enotno oblikovana in je sestavljena iz kupolasto obokane ladje, kapasto
obokanih kapel in kornega prostora ter kalotasta obokanega prezbiterija. Polkrožni loki povezujejo vse sestavne dele v celoto. Vogalni polslopi in pilastri ter profilirano ogrodje, ki poteka pod velikimi lunetnimi okni, poudarjajo vtis enotnosti. Pevska empora na zahodu počiva na usločenem laku, ki ga spremlja že skoraj ravna banja. Iz prezbiterija vodi v zakristija kamnit portal s profiliranim robom. Prezbiterij pokriva slikarija iz leta 1835, ki predstavlja Marijino vnebovzetje in jo je leta 1859 obnovil graški akademski slikar Alojz
Trumer. Leta 1885 je vso cerkev poslikal Jakob Brollo z motivi iz življenja sv. Magdalene in Kristusa ter cerkvenih očetov. Oprema cerkve je deloma sočasna z nastankom cerkve, deloma pa je nastala sredi in v drugi polovici 19. stoletja. Oprema cerkve je bogata, predvsem je pomembno sakralno posodje. Zaradi enotno zasnovane zunanjščine in notranjščine, ki je nastala v 19. stoletju, bogate cerkvene opreme in sakralnega posodja in enkratne lege na vrhu hriba, zavzema cerkev sv. Magdalene pomembno mestno v arhitekturi 19. stoletja.
Spomenik varujemo v celoti z vso opremo in okoljem. Dovoljeni so samo posegi, ki določajo varovanje vseh spomeniških lastnosti v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
Opis vplivnega
območja
spomenika:
Parcele vplivnega območja: 299/1, 299/2, 299/3, 299/4, 299/5, 300/1, 300/2, 300/3, 300/4, 300/5, 300/6, 302/1, 302/2, 303/1, 303/2, 303/3, 304/1, 305, 306/1, 306/2, 306/3, 306/4 del, 306/5, 306/6 del, 307, 312/1, 312/2, 313, 314/1, 314/2, 314/3, 319/1, 319/2, 319/3, 319/4, 319/5, 319/6, 355/2, 689 del, 690, 698, 701 del k.o. Kapelski Vrh.
Opis varstvenega režima za vplivno območje:
V vplivnem območju cerkve, se ohranja nepozidanost odprtega prostora, prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja.
4.2
963
Murski Vrh - Znamenje
Parc. št.: 85 del k.o. Murski Vrh.
Zgodnjebaročni steber z Marijo z detetom iz leta 1671 meri v višino več kot tri metre in je v takšni obliki pri nas zelo redek. Baza stebra je trikrat stopnjevana. Marijin kip na visokem in masivnem stebru pokriva pločevinast baldahin iz 19. stoletja.
Okolica kipa, ki stoji na polju ob cesti mora ostati nepozidana..Dovoljeni so samo posegi, ki določajo varovanje vseh spomeniških lastnosti v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
4.3.
23245
Paričjak - Vinska klet na Kapeli
Parc. št.: 584/4 k.o. Rihtarovci.
Proizvodna vinska klet na Kapeli je ena izmed petih slovenskih proizvodnih kleti enotne zasnove, katerih projekte je izdelal Slovenijaprojekt iz Ljubljane pod vodstvom inž. Josipa Didka v letih 1957 – 58 (Ormož, Jeruzalem, Dobrovo…). Kapelska klet je med vsemi najnižja in najmanjša. Leta 1959 jo je zgradilo podjetje Gradis iz Maribora. Zasnova zajema dve stavbi krožnega tlorisa. Severna, pritlična je namenjena upravi, južna, višja pa proizvodnji. Slednja ima dve kletni etaži, zaključena je z ravno pohodno streho, ki jo v sredi krona stebriščni motiv, ki obkroža nadzidani dostop na teraso. V notranjščini so ohranjeni prvotni teraco tlaki in parketi ter stopnišče na teraso. V sejni sobi se nahaja prvotna oprema. Leta 1974 sta bila oba krožna dela zasnove povezana s pritličnim veznim delom segmentnega tlorisa.
- varovanje etnoloških, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
1:2880
14059
Paričjak - Znamenje pri hiši Paričjak 13
umetnostni in arhitekturni
Občina:
RADENCI
Naselje:
PARIČJAK
Ulica:
Paričjak
Hišna številka:
13
Parc. št.: 564/1 del k.o. Rihtarovci.
Znamenje iz sredine 19. stoletja, ki stoji na kamnitem podstavku, ima vse štiri strani enaki oblikovane z neogotsko oblikovanimi nišami in čeli. V nišah so poslikave.
Okolica kapelice, ki stoji na trati ob hiši Paričjak 13, južno ob cesti Radenci - Kapelski Vrh mora ostati nepozidana. Dovoljeni so samo posegi, ki določajo varovanje vseh spomeniških lastnosti v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
4.4.
966
Paričjak – Znamenje
Parc. št.: 537/1 del k.o. Rihtarovci.
Na križišču Kapelski Vrh - Radenski Vrh stoji nad cesto 3,2 metra visoko slopasto kužno znamenje iz 17. stoletja.
Spomenik varujemo v celoti z nepozidano okolico. Dovoljeni so samo posegi, ki določajo varovanje vseh spomeniških lastnosti v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
4.5.
960
Radenci - Kapela sv. Ane
Parc. št.: 650/14 k.o. Radenci.
Kapela sv. Ane, v kateri se redno vrši služba božja, je postavljena v park v Radencih, nedaleč od teniškega igrišča. V timpanonu nad vhodom je izpisana letnica 1895. To je večja neogotska kapela s prečno ladjo, ki jo je dala postaviti vdova Romana Henna, katerega oče je leta 1833 odkril prvi slatinski vrelec. Kapela je lep primer neogotske arhitekture na prelomu stoletja.
4.6.
969
Radenci – Znamenje
Parc. št.: 135 del, k.o. Radenci.
Visoko iz opeke zidano znamenje ima na stranskih fasadah po dve niši in prav tako dve nekoliko višji niši na obcestni fasadi. Fasade so členjene z gladkimi lizenami, ki nosijo gredo pod streho. Znamenje predstavlja primer znamenja - kapele iz prve polovice 19. stoletja
Okolica znamenja, ki stoji na polju ob cesti mora ostati nepozidana. Dovoljeni so samo posegi, ki določajo varovanje vseh spomeniških lastnosti v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
5. Zgodovinski spomeniki
5.1.
1002
Hrastje Mota - Rojstna hiša Jakoba Missije
Parc. št.: 1537/4 del k.o. Hrastje Mota.
Ob glavni cesti Radenci - Ljutomer stoji rojstna hiša kardinala dr. Jakoba Missije (1838 - 1902). Objekt je štiriosna pritlična kmečka hiša s portalom v osrednji osi ter letnico v portalu. Na čelni fasadi je vgrajena spominska plošča z napisom: Rojstna hiša Njih Eminence Kardinala dr. Jakoba Missia Kneza in Nadškofa Goriškega 1838 - 1902. Jakob Missia ( 1838 - 1902 ), ljubljanski škof, goriški nadškof in prvi slovenski kardinal.
- varovanje zgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
3. člen
Za funkcijo spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
4. člen
Pristojni organ lokalne skupnosti izda na podlagi akta o razglasitvi spomenika lastniku odločbo o varstvu za spomenik lokalnega pomena.
Odločba določa pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, pravni promet, fizično zavarovanje, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost, zlasti časovne okvire, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za njegovo varstvo.
V odločbi iz prvega odstavka tega člena se lahko določi:
- dopustitev snemanja, proučevanja in raziskovanja spomenika, če je to nujno iz znanstvenih ali kulturnih namenov, javni službi ter strokovnim organizacijam ali osebam, ki jih ta pooblasti, vendar največ za en mesec v letu do šestih mesecev v petih letih,
- prepoved premeščenja oziroma prenašanja spomenika.
Varstveni režim, opredeljen v odločbi iz prvega odstavka tega člena, lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva.
5. člen
Meje spomenikov so vrisane na digitalnem zemljiško katastrskem načrtu v merilih 1:1000 in 1:2889 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor.
6. člen
Nadzor na izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektor Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.
7. člen
Z dnem veljavnosti odloka preneha veljati Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Gornja Radgona (Uradne objave obč.skupščin Gornja Radgona, Lendava in Murska Sobota št. 02/91).
8. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Štev: 622-00001/2007
Datum: 06.08.2007
Občina Radenci
Župan Mihael PETEK