Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 76/2008, 79/2009, 51/2010 in 84/2010 – Odl. US), 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/2008) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na 12. redni seji, dne 17.10.2012, sprejel naslednji
ODLOK
O RAZGLASITVI NEPREMIČNIH KULTURNIH SPOMENIKOV LOKALNEGA POMENA NA OBMOČJU OBČINE BENEDIKT
1. člen
S tem odlokom Občina Benedikt (v nadaljevanju: občina) razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Benedikt.
2. člen
Namen odloka je, da se ohranijo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostno – zgodovinske vrednote ter zagotovi njihov nadaljnji obstoj v občini.
3. člen
Nepremični kulturni spomeniki so na osnovi strokovnih podlag Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor (v nadaljevanju: Zavod).
Vsak opis spomenika vključuje:
- identifikacijo spomenika,
- opis lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik,
- varstveni režim spomenika,
- vplivno območje, pri čemer so upoštevane zgodovinske, funkcionalne in vizualne lastnosti ter pomen spomenika.
4. člen
Kulturno dediščino predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status spomenika lokalnega pomena.
Spomeniki so posamezni premični in nepremični predmeti, njihove zbirke,stavbe, naselja ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih so predvsem:
- arheološka najdišča so originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki;
- stavbe so eno ali večprostorni grajeni objekti s streho. So odraz in primer stopenj gospodarskega , kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega in verskega razvoja. Ločimo gospodarsko/proizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju;
- parki in vrtovi so deli odprtega prostora, oblikovani v razmerju med grajenimi in oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom. V to zvrst sodijo tudi drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki, zeliščni vrtovi in druge vrtnoarhitekturne ureditve (ureditve javnih prostorov);
- stavbe s parki in vrtovi so enovite celote oblikovanega odprtega prostora in grajenih objektov. Ločimo profane stavbe s parki ali z vrtovi (dvorec s parkom ali z vrtom, grad s parkom ali z vrtom, zdravilišče) in sakralne stavbe s parki ali z vrtovi;
- spominski objekti ali kraji so grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo, dogodek. Ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja, objekte in kraje mrtvih, kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte, kraje spominjanja na človeško poselitev ali dejavnost;
- drugi objekti in naprave so grajeni objekti ali večji predmeti iz več sestavljenih delov in služijo tistim človeškim potrebam, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja. Ločimo delovne naprave, industrijske/gospodarske objekte, kulturne in vadbene objekte, objekte transportne infrastrukture, objekte urbane opreme, signalne ter merilne naprave in objekte ter zidove in jarke;
- naselja in njihovi deli so prostori trajne človeške poselitve, združujejo bivališča z javnimi objekti, prostori in funkcijami. Obsegajo podeželska (zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg, četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve skupaj s pripadajočimi zemljišči;
- kulturna krajina je del odprtega prostora z naravnimi in grajenimi ali oblikovanimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti. Glede na strukturo značilnosti ločimo kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske krajine;
- ostalo je zvrst, v katero sodi nepremična kulturna dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti.
5. člen
Za kulturne spomenike lokalnega pomena se razglasijo naslednje enote dediščine:
Arheološka najdišča
EŠD:
1046
Ime enote:
Benedikt v Slovenskih goricah - Gomila
Lokacija :
Parc. št.: 68/2 k.o. Benedikt
Utemeljitev
razglasitve:
Na gozdnem grebenu med potokoma Ročico in Drvanjo leži časovno neopredeljena posamična gomila, s premerom 12,5 metra in višino 0,8 metra. V sredini na vrhu gomile so vidni sledovi kopanja, najdbe pa so izgubljene. S svojo dominantno lego nad potokom Bačkova predstavlja pomemben vizualni prostorski marker v rimskodobni kulturni krajini.
Opis varstvenega
režima:
Varstveni režim določa:
- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
- prepovedana je gradnje novih gozdnih cest in vlak;
- prepovedano je izkopavanje panjev in skal;
- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;
- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;
- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;
- za vse navedene morebitne posege v zemljišče, na katerem se nahajajo arheološke ostaline in v njegove dele ter za posege v neposredni okolici, je potrebno v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine predhodno pridobiti ustrezne kulturnovarstvene akte pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.
- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.
1047
Benedikt v Slovenskih goricah - Rimska gomila
Parc. št.: 436/14 k.o. Benedikt
V gozdu, med Benediktom in Trstenikom, leži nad opuščenima kolovozoma sploščena rimska gomila s premerom 10,8 metra in ohranjeno višino 1,6 metra. Delno jo je poškodoval tudi kolovoz. Gomila kot del obsežnega rimskodobnega gomilnega grobišča, ki se razprostira vse od benediškega pokopališča v smeri proti severu, nad potokom Drvanja, predstavlja pomemben sestavni del rimskodobne kulturne krajine.
1012
Benedikt v Slovenskih goricah - Rimsko gomilno grobišče
Parc. št.: 429/1 k.o. Benedikt
Na položnem gozdnatem grebenu, severno od vasi in nad pokopališčem v Benediktu ležijo najprej 3 večje gomile, nekaj višje je 5 manjših in na vrhu grebena še 8 gomil (skupaj 16 gomil). Vse imajo na vrhu sledove nekdanjega kopanja. Gomile ležijo med drevjem, so delno zaraščene in obdane z gozdnato podrastjo. Imajo ohranjene premere od 5,2 do 13,2 metra in višine od 0,4 do 2 metra. Verjetno so bile gomile tudi na današnjem pokopališču, kjer je bila najdena kamnita pepelnica. Gomile, ki so del obsežnega kompleksa rimskodobnega gomilnega grobišča, katero se razprostira nad potokom Drvanja vse od benediškega pokopališča do Trstenika, predstavljajo pomemben sestavni del rimskodobne kulturne krajine.
1060
Drvanja - Gomila
Parc. št.: 354/2 k.o. Drvanja.
Ob kolovozu na vrhu gozdnatega grebena je ohranjena nepoškodovana in neopredeljena gomila, s premerom 17 metrov in ohranjeno višino 1,8 metra. Gomila, ki je del obsežnega kompleksa rimskodobnega gomilnega grobišča, katero se razprostira nad potokom Drvanja vse od benediškega pokopališča do Trstenika, predstavljajo pomemben sestavni del rimskodobne kulturne krajine.
1059
Drvanja - Rimska gomila
Parc. št.: 332 k.o. Drvanja.
Na gozdnem grebenu, severno od Benedikta, leži manjša in delno poškodovana rimska gomila s premerom 7 metrov in ohranjeno višino 0,5 metra. Gomila, ki je del obsežnega kompleksa rimskodobnega gomilnega grobišča, katero se razprostira nad potokom Drvanja vse od benediškega pokopališča do Trstenika, predstavljajo pomemben sestavni del rimskodobne kulturne krajine.
10657
Drvanja – Rimskodobna naselbina Strmškova njiva
Parc. št.: 193/1, 193/2, severni del 194, 195, 196/1, 196/2, severni del 196/3, 196/4, 196/5, 174/2, 176 k.o. Drvanja.
Pod grobiščem, so bili na njivah ob potoku Drvanja odkriti sledovi temeljev rimske stavbe, odlomki rimske keramike, opeke in železne žlindre. Ob obdelavi večkrat izorjejo lomljeni apnenec, prodnike in polomljene kose tegul. Rimska kulturna plast z gradbenimi ostalinami je že delno uničena, kljub temu pa ohranjeni ostanki naselbine predstavljajo pomemben arheološki vir v prvotni legi, ki skupaj s pripadajočim gomilnim grobiščem tvorita poselitveno jedro, pomembno za razumevanje rimskodobne kulturne krajine
- prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak;
- prepoved izkopavanja panjev in skal;
- prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena;
- čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev
1015
Drvanja - Rimsko gomilno grobišče
Parc. št.: 198/1 k.o. Drvanja.
Na vrhu gozdnega grebena, severno od vasi, leži 8 rimskih gomil, ki so zaradi starih kolovozov delno poškodovane. Imajo ohranjene premere od 7 do 11,5 metra in ohranjene višine 0,2 do 0,7 metra. Grobišče skupaj s pripadajočo naselbino tvori poselitveno jedro, pomembno za razumevanje rimskodobne kulturne krajine
1018
Ihova - Rimska stavba
Parc. št.: 664, 665 in 666 vse k.o. Ihova.
Na ravnini, med reko Ščavnico in pod gričem z zaselkom Gomile, so na njivah sledovi rimske arhitekture, ki so bili dokumentirani ob sondiranju 1962. leta. Sledovi temeljev so široki do 65 cm in ohranjeni v višino do 20 cm. Ljudsko izročilo govori o »potopljenem mestu«, »pogreznjeni cerkvi« ali »gradu«. Zelo dobro ohranjeni stavbni ostanki predstavljajo pomemben vir preučevanja rimskodobne kulturne krajine.
1055
Ločki Vrh - Gomila
Parc. št.: 150/1, 150/2 k.o. Trotkova.
Na gozdnatem južnem pobočju grebena leži nepoškodovana in časovno neopredeljena gomila, s premerom 18 metrov in višino 1,8 metra. Gomila predstavlja prostorski marker, katerega pozicija in vsebina pomembno prispevata k razumevanju preteklih kulturnih krajin.
1021
Obrat – Arheološko najdišče pod Tremi kralji
Parc. št.: 573/1 , 573/2, 574/1, 575, 576/1, 576/2 k.o. Benedikt
V gozdu, severno od ceste Benedikt - Trotkova in na južnem pobočju hriba s cerkvijo sv. Treh kraljev, so vidne še 4 delno prekopane rimske gomile, s premeri 9 do 14 metrov in ohranjenimi višinami 0,7 do 1,8 metra. Najdbe so izgubljene. Zahodno od gomil so bili na njivah odkriti sledovi rimske arhitekture (temelji zidov, opeka), ki so bili le delno raziskani leta 1963. Grobišče skupaj s pripadajočo naselbino tvori poselitveno jedro, pomembno za razumevanje rimskodobne kulturne krajine
-- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;
1020
Obrat - Rimske stavbe
Parc. št.: 981/1, 981/2, 981/3, 981/4, 981/5, , 986, 988, 989, 1000, 1001, 1002, 1003, 1004/1, 1004/2, 1006, 1007, 1008, 1009, 1139 del k.o. Benedikt
Zahodno od ceste Osek - Benedikt, so bili na pobočnih njivah odkriti sledovi rimskih stavb z že delno izkopanimi temelji. Kljub relativno slabi ohranjenosti, predstavljajo arheološke ostaline v prvotni legi pomemben vir informacij za razumevanje rimskodobne kulturne krajine.
1019
Obrat - Rimski gomili
Parc. št.: 848, 849 k.o. Benedikt
Na gozdnatem robu in na vrhu pobočja, sta ohranjeni delno poškodovani manjši rimski gomili s premeri 6 in 7 metrov ter ohranjenimi višinami 0,4 in 0,7 metra. V bližini so bile še manjše, vendar danes že izravnane gomile. Gomili skupaj z bližnjimi stavbnimi ostanki tvorita poselitveno jedro, pomembno za razumevanje rimskodobne kulturne krajine.
1034
Spodnja Ročica - Rimsko gomilno grobišče
Parc. št.: 618/3 k.o. Spodnja Ročica.
Na terasastem gozdnem pobočju, severno od vasi leži 14 rimskih, delno prekopanih gomil. Nepoškodovane so le tri. Imajo premere od 5,5 metra do 11,5 metra in ohranjene višine od 0,7 do 1,3 metra. Kljub relativno slabi ohranjenosti, predstavljajo arheološke ostaline v prvotni legi pomemben vir informacij za razumevanje rimskodobne kulturne krajine.
782
Trotkova - Rimsko gomilno grobišče
Parc. št.: 348, 383/1 k.o. Trotkova
Na južnem gozdnem grebenu nad krajevno cesto Obrat - Negova, je največje gomilno grobišče v Slovenskih goricah, ki šteje 57 gomil. V večini so bile gomile v preteklosti delno prekopane, najdbe (grobna pepelnica, bronasti novci, steklene in glinaste posode) pa so izgubljene. Gomile z ohranjenimi višinami od 0,2 do 2 metrov imajo premere od 5 do 12,8 metra. Gomilno grobišče predstavlja pomemben vir informacij za razumevanje rimskodobne kulturne krajine.
1032
Trstenik - Rimsko gomilno grobišče
Parc. št.: 562/2 k.o. Trije kralji.
Na grebenu in ob robu kolovoza, severno od Benedikta, je v gozdu še 7 nepoškodovanih gomil. Imajo ohranjene višine od 0,6 do 1,7 metra in premere od 8,7 do 13 metrov. Gomilno grobišče predstavlja pomemben vir informacij za razumevanje rimskodobne kulturne krajine.
1065
Benedikt v Slovenskih goricah – Depojska najdba negovskih čelad na Ženjaku
Parc. št.: 802 k.o. Benedikt
Leta 1811 so pri krčenju gozda na pobočju pod vrha grebena odkopali 26 bronastih čelad, ki so danes večinoma shranjene v KM Dunaj (inv. 1659-1670), Joanneumu v Gradcu (inv. 6129-6134, 6470) in NM Lj (inv. 6291), pet pa jih je izgubljenih ali v zasebni lasti. Po nekdanjem sedežu gosposke v bližnjem gradu Negova so dobile in do danes ohranile ime "negovske čelade". Časovno pripadajo obdobju od 3. stol. pr. n. š. dalje. Njihova posebnost je tudi v tem, da imata dve vrezane napise, od katerih je bil eden spoznan za najstarejši germanski zapis. Oba napisa, o katerih ni enotnih mnenj, kažeta, da so bile čelade uporabljene še v poznejšem času. Arheološke raziskave med 2. svetovno vojno so potrdile stališče, da ne gre za selišče, temveč za založno najdbo.
- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.
Stavbe
1068
Benedikt v Slovenskih goricah - Cerkev sv. Benedikta
Lokacija:
Parc. št.: *71, 460/5, 474/1, 475 k.o. Benedikt.
Cerkev sv. Benedikta stoji sredi strnjenega vaškega naselja. Enotno stavbno maso pokriva dvokapnica. Nad zahodno fasado, ki ga zaključujeta dva vogalna opornika, se dviga masiven zvonik. Celotno stavbo, ki deluje okorno, razbijajo le gotsko zašiljena okna in gotski prezbiterij na vzhodu s petosminskim zaključkom. Zahodna fasada je nečlenjena. Ima trojen vhod in okenske odprtine ter gotsko biforo tik pod zvonikom.
Cerkev se prvič omenja leta 1329, a je v osnovi še starejša. Njeni najstarejši deli so gotska okna in prezbiterij. Obok ladje je okrašen z grbi in ima letnice prezidav 1758, 1835, 1866. Zvonik je bil obnovljen leta 1821. Cerkveni prostor se je razvijal postopoma iz enoladijskega v dvoladijski prostor. Križni obok v prezbiteriju in kvadratne obočne pole so verjetno plod zavestne zakasnitve 16. stoletja, ki je tako značilna za slovenjegoriški prostor.
Cerkev sv. Benedikta predstavlja kvaliteten primer raščene cerkvene arhitekture.
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;
- prepoved vseh posegov v plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam;
- prepoved vseh posegov v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov;
- v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.
Zavarovano območje je namenjeno:
- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;
- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;
- učno-demonstracijskem delu;
- znanstveno raziskovalnem delu.
13861
Benedikt v Slovenskih goricah - Župnišče
Ulica:
Šolska ulica
Hišna številka:
1
Parc. št.: *73,*74,*75, 471/3, 473/1, 473/2, 473/3, 473/4, 474/2, 474/3, južni del 1145/7, osrednji del 1145/11 k.o. Benedikt.
Župnišče pri cerkvi je kvaliteten primer gradnje 17. stoletja, ki verjetno v osnovi skriva srednjeveško osnovo. Nedvomno je stavbna zgodovine župnišča povezana s cerkvijo sv. Benedikta, ki se prvič omenja že leta 1329, a je v osnovi še starejša.
11054
Spodnja Bačkova – Hiša Spodnja Bačkova 5
južni del parc. št. 885 k.o. Drvanja
Lesena, z ilovico ometana in z apnom pobeljena hiša, krita s strmo dvokapno čopasto slamnato streho s širokimi napušči stoji ob cesti v razloženem naselju. Oba čelna zatrepa »svisli« sta izvedena iz lesenih desk. Razporeditev prostorov v hiši je tradicionalna: v srednji osi sta veža in kuhinja - ohranjena je črna kuhinja, levo od glavnega vhoda je bivalni prostor »hiša« z lončeno krušno pečjo, desno pa manjša soba. Stavba, značilna kmečka hiša izvira iz 19. stoletja.
- varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
- posebno varovanje zunanjščine poslopja, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme.
- v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.
- ohranitvi dosedanje namembnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;
24993
Spodnja Bačkova – Hiša Spodnja Bačkova 21
Parc. št. 809/2 k.o. Drvanja
Lesena pritlična podkletena stavba, z zidano, obokano kletjo, je krita s strmo dvokapno salonitno streho. Hiša stoji ob cesti, postavljena je pravokotno nanjo. Vhod v klet je na zatrepni , cestni strani stavbe, vhod v stanovanjski del pa na podolžni strani hiše. Bivalni del hiše je grajen v kladni konstrukciji iz tesanih brun, ometan z ilovico in pobeljen z apnom. Zadnji, gospodarski del stavbe je izveden iz lesenega opaža.
Stavba, značilna kmečka hiša izvira iz druge polovice 19.stoletja.
28239
Sveti Trije kralji v Slovenskih goricah – Domačija Sveti Trije
kralji v Slovenskih goricah 9
Parc. št. * 16, jugozahodni del 58/4 k.o. Trije kralji
Domačija, ki jo sestavljata hiša in gospodarsko poslopje je locirana pod župno cerkvijo. Obe stavbi sta zidani, kriti s strmima dvokapnima opečnima strehama. Hiša je pet osna. Vhod v hišo je v srednji osi skozi kamnit portal, opremljen z bidermajersko oblikovanimi dvokrilnimi vrati. Tloris notranjščine je tradicionalen: v srednji osi sta veža in kuhinja, levo in desno sobe in shramba. Gospodarsko poslopje ima značilni široki odprti hodnik po dolžini stavbe.
Stavbi, nekoč srednje velike kmetije sta bili postavljeni v drugi polovici 19.stoletja.
718
Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah - Cerkev sv. Treh Kraljev
Parc. št.: *1 k.o. Trije kralji
Podružnična cerkev sv. Treh kraljev se nahaja na vrhu zaobljenega griča, ki se dviga nad naseljem sv. Trije kralji. Zgrajena je bila v letih 1521 - 1588 in je pomembna zaradi kvalitetne arhitekturne obdelave, bogatih kamnoseško obdelanih portalov in cerkvene opreme.
Najpomembnejši del opreme je gotski krilni oltar Kristusovega rojstva iz okoli 1558 v glavni ladji in oltar Marijinega vnebovzetja iz 1611 in 1636 v stranski južni ladji. V cerkvi so še oltarna skupina s sliko Sv. Treh kraljev iz 1620 in oltarni sliki ob prvem stebru glavne ladje, skupina Kalvarija iz okoli 1550 in kamnita prižnica iz okoli 1575.
Cerkev sestavljajo enotna poznogotska stavba s stopnjevanimi oporniki, baročna zakristija na jugu in masiven zvonik z ozkim stopniščem. Na vzhodu je korni kvadrat z dodanim oltarnim zaključkom.
Zahodno fasado členi portal, manjša okenca in venčni zidec gotskega profila, ki v zamikih obteka celotno zunanjščino, obdano z bogatim vencem dvakrat stopnjevanih opornikov.
Notranjščino glavne ladje pokriva grebenasti mrežasti obok s sklepniki, prezbiterij pa mrežasti obok.
Cerkev sv. Treh kraljev je najpomembnejši predstavnik t.i. «slovenjegoriške gotike« in tipičen primer poznogotskega oblikovanja prostora, ki z nekaterimi oblikovnimi in prostorskimi elementi že nakazujejo renesanso.
Opis vplivnega
območja
spomenika:
Parc. št.: *138/2, 500/1, 511, 512/1, 512/5, 512/6, 512/18, 512/19, 512/22, 512/23, 512/24, 512/25, 512/26, 512/27, 512/28, 527, 529, 530/1, 530/3, 530/4, 530/5, 531/3, 531/4, 532/1, 532/2, 532/3, 532/4, 541, 542/1, 542/2, 542/3, 543, 544, 546, 547, 549, 550/1, 550/2, 550/5, 552/2, 552/3, 552/4, 552/5, 552/6, 552/7, 554/1, 554/2, 555/1, 555/2, 556, 557/1, 557/2, 558/1, 558/2, 559/1, 559/2, 560/1, 560/2, 562/1, 562/2, 563/1, 563/2, 564/2, 564/4, 565/1, 566/3, 567, 568, 569, 570/1, 571/1, 571/2, 581/1, 581/2, 581/4, 581/5, 581/6, 581/7, 583, severni del 1141/1, 1142/1, 1142/2 del, 1142/6, 1151/13, 1151/14, 1151/15, 1151/16, 1151/18, 1151/24, 1153/1 del, 1153/2, 1153/3, 1153/4, 1376/2, osrednji del 1387/3 k.o. Benedikt.
Parc. št.: *2, *4, *6, *8, *9, *10, *11, *13, *14, *16, *17/1, *18, 1, 2, 3, 4, 5/1, 5/2, 6, 7/1, 7/3, 7/4, 8/1, 8/2, 9, 10/1, 10/3, 11/2, 11/3, 12, 13/1, 13/2, 14/1, 14/2, 15/1, 15/2, 16/2, 16/3, 16/4, 17/1, 17/2, 19/1, 20/3, 20/5, 20/6, 21/1, 21/2, 22, 24/1, 24/2, 25/3, 25/5, 25/6, 26/1, 27/1, 28/3, 28/4, 28/5, 28/6, 29/1, 29/2, 30, 31/1, 31/2, 32, 33, 35/2, 35/3, 35/4, 35/5, 36/1, 36/2, 36/3, 38/1, 39/2, 40, 41/1, 41/2, 43/1, 43/2, 45/1, 45/2, 45/3, 45/4, 46, 47/1, 47/2, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58/1, 58/2, 58/3, 58/4, 58/5, 58/6, 58/7, 58/8, 60, 61/1, 62/1, 62/3, 62/5, 64/2, južni del 702, 703, 704 k.o. Trije kralji.
Parc. št.: 552, 553/1, 553/2, 554/1, 554/2, 555/1, severozahodni del 555/2, 558/1, 559/1, 559/2, 622, 623, 624/1 k.o. Trotkova.
V vplivnem območju ni dovoljena gradnja in adaptacija objektov, ki bi s svojimi višinskimi in tlorisnimi gabariti preglasili cerkveno stavbo, ki je dominanta kraja.
9573
Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah - Mežnarija
Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah
Parc. št.: *2 k.o. Trije kralji.
Gradbeno zgodovino mežnarije povezujemo z gradbeno zgodovino p.c. sv. Treh kraljev in ž.c. sv. Benedikta. Prvi podatek o p.c. sv. Treh kraljev zasledimo leta 1521, ko je salzbur5ški nadškof in kardinal Matevž Lang dovolil takratnemu benediškemu župniku Juriju Prosenjaku in posestniku zemlje na kateri stoji cerkev, lastniku Freihofa v Radgoni, Krištofu pl. Myndorfu, gradnjo cerkve, župniku pa dovolil da mašuje, ko cerkev še ni bila dograjena.
Gradnja mežnarije se ujema z gradnjo cerkve, ki je bila zgrajena med leti 1521 in 1588 in se slogovno v celoti ujema s p.c. sv. Treh kraljev, ki je najpomembnejši predstavnik t.i. slovenjegoriške gotike. Mežnarija je od p.c. sv. Treh kraljev locirana približno 20 m v smeri proti jugu. Nadstropna stavba v obliki črke L je v glavnem podolžnem traktu gotska, v širšem krajšem delu pa baročna. V svojem ožjem in daljšem gotskem delu je podkletena, v širšem in krajšem kasneje prizidanem kraju pa enoetažna. Zaradi močnega padca terena proti jugu deluje v svojem gotskem podkletenem delu kot enonadstropna stavba , medtem ko se v hišo vstopa na zgornjem ravnem delu, nedaleč od zahodnega portala cerkve. Oba trakta pokriva strma enokapnica. Okenske odprtine na daljšem gotskem traktu so kamnoseško obdelane, skoraj kvadratne oblike in se med seboj rahlo razlikujejo po dimenzijah, načinu obdelave kamnoseških detajlov in poslikavi, ki pa je ohranjena samo fragmentarno. V klet stopamo z južne glavne fasade.
28238
Štajngrova – Hiša Štajngrova 83
Parc. št. 405/6 k.o. Trije kralji
Zidana, pritlična, delno podkletena hiša, krita s strmo opečno dvokapno streho je oblikovana na L. Stoji v okviru domačije v razloženem naselju pod cesto. Razporeditev prostorov v stavbi je tradicionalna: stanovanjskemu delu sledi gospodarski prostor s prešo pod isto streho. Vinska klet je obokana. Hiša izvira iz druge polovice 19.stoletja, kar pričata letnici, ena na čelu zatrepne fasade (188.), druga na kamnitem kletnem portalu iste fasade. Hiša je bila leta 1930 obnovljena (letnica nad glavnim vhodom). Na dvorišču stoji vodnjak na kolo.
23857
Štajngrova – Hiša Štajngrova 88
Zahodni del parc. št. t. *77 k.o. Trije kralji
Na slemenu razloženega naselja stoji ob cesti poslopje nekoč vinogradniškega posestva. Prvotno je tu stal Fuksov grad. Enonadstropna hiša in pritlično gospodarsko poslopje, oba krita s strmima dvokapnima opečnima strehama stojita v nizu. V gospodarskem poslopju je ohranjena stara lesena preša. Hiša, ki je že delno prenovljena je podkletena z mogočno obokano vinsko kletjo. Vhodna lopa kleti ima kamnit polkrožno zaključen portal s temenskim sklepnikom na katerem je vklesana letnica 1756 in črke I. E.V.C. Na kletnem oboku je ohranjen napis.
Kompleks je ohranjena celota nekdanjega posestva iz 19 stoletja , kjer dominira hiša, v osnovi iz 18. stoletja.
Spominski objekti ali kraji
7898
Spodnja Bačkova - Kužno znamenje
Spodnja Bačkova
33
severni del parc. št.: 146/2 k.o. Drvanja.
Znamenje iz 17. stoletja stoji v neposredni bližini hiše Spodnja Bačkova 33. Na štirikotnem stebrastem podstavku s porezanimi robovi na ajdovo zrno je nad preklado z renesančno profilacijo polkrožno zaključen nastavek, ki ga krona masiven križ. Znamenje nosi letnico 1613. Na štirih straneh stebra so izpisana imena štirih žrtev kuge. Kužno znamenje predstavlja kvaliteten primer kužnega znamenja iz začetka 17. stoletja.
Drugi objekti in naprave
24691
Drvanja – Perkova kovačija
Drvanja
24
severni del parc. št. 900 k.o. Drvanja
Kovačija stoji ob cesti v razloženem naselju v okviru domačije. Objekt je grajen iz kamna, ometan in pobeljen ter ima večji za kovačije značilni leseni nadstrešek. Celoto pokriva strma opečna dvokapnica. Ohranjena je tudi notranjščina z ognjiščem in raznovrstnim kovaškim orodjem. Kovačija je tipičen objekt kovaške obrti, zgrajen verjetno v začetku 20. stoletja.
6. člen
Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove del ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
7. člen
Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvirne dostopnosti ter posamezne druge ukrepe določa zakon.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
8. člen
Meje območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilih 1:1000 in 1:2880, prav tako so prikazane v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000.
Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Zavod in Občina.
9. člen
Pravni status nepremičnega kulturnega spomenika se zaznamuje v zemljiški knjigi kot zaznamba na podlagi tega odloka. Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v 5. členu tega odloka.
10. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja inšpektor, pristojen za kulturno dediščino.
11. člen
S tem odlokom preneha veljati za območje Občine Benedikt Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Lenart (Uradni list RS, št. 24/1992 in 13/1998).
12. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 62201-001/2012-11
Datum: 30. oktober 2012
Občina Benedikt
Župan Milan GUMZAR