Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 1

Na podlagi 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 26/05, 118/06, 9/07 – popr., v nadaljevanju: Energetski zakon), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07), v zvezi s 6. členom Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98) in na podlagi 33. člena Statuta Občine Ajdovščina (Uradno glasilo št 7/99, Uradni list RS, št. 2/02, 41/05, 92/05) je Občinski svet Občine Ajdovščina na seji dne 29. 3. 2007 sprejel

O D L O K

o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina odloka)

Ta odlok ureja način izvajanja izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju: javni službi), in sicer:

– dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljevanju: dejavnost sistemskega operaterja),

– dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem (v nadaljevanju: dobava tarifnim odjemalcem).

Izvajalec javnih služb iz prejšnjega odstavka (v nadaljevanju: izvajalec) mora v javnem interesu izvajati obveznosti javne službe, zlasti varnost obratovanja, zanesljivost dobave zemeljskega plina, zagotavljanje dobave zemeljskega plina in storitev pod splošnimi pogoji vsakomur, redno in trajno obratovanje, zagotavljanje predpisane kvalitete in razumne cene dobavljenega zemeljskega plina oziroma storitev ter varovanje okolja, kar vključuje skrb za energetsko učinkovitost in ohranjanje podnebnih razmer.

2. člen

(definicije)

Izrazi v tem odloku imajo enak pomen, kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko dejavnost ter varovanje okolja.

Za potrebe tega odloka se uporabljajo tudi naslednje definicije:

– Agencija za energijo: Javna Agencija Republike Slovenije za energijo,

– dobavitelj: izvajalec dobave tarifnim odjemalcem,

– dostop do omrežja: je uporaba distribucijskega omrežja za odjem dogovorjene količine zemeljskega plina ob dogovorjenem času,

– infrastruktura: je energetska infrastruktura za distribucijo zemeljskega plina, ki jo sestavljajo distribucijska omrežja, objekti in naprave za distribucijo zemeljskega plina,

– občina: Občina Ajdovščina,

– odjemalec: fizična ali pravna oseba, ki je na pogodbeni osnovi oskrbovana z zemeljskim plinom,

– priključitev: je fizična priključitev na distribucijsko omrežje, pod pogoji Energetskega zakona in tega odloka,

– sistemski operater: izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja,

– tarifni odjemalec: gospodinjski odjemalec, ki je oskrbovan z zemeljskim plinom za lastno domačo rabo in po določbah Energetskega zakona ni upravičeni odjemalec,

– trošila: naprave, ki so priključene na plinsko instalacijo in trošijo plin,

– uporabnik: fizična ali pravna oseba, ki uporablja distribucijsko omrežje za odjem zemeljskega plina.

3. člen

(območje izvajanja javnih služb)

Javni službi se izvajata na celotnem območju občine. Kolikor se javni službi izvajata na ožjem območju, to določi občina s koncesijskim aktom.

II. DEJAVNOST SISTEMSKEGA OPERATERJA TER IZVAJANJE DEJAVNOSTI SISTEMSKEGA OPERATERJA

1. Opredelitev javne službe in izvajanje

4. člen

(opredelitev javne službe)

Dejavnost sistemskega operaterja obsega:

– zanesljivo, varno in učinkovito distribucijo zemeljskega plina,

– izgradnjo, obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja,

– zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja,

– zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja,

– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja,

– zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem z omrežji, s katerimi je omrežje, ki ga upravlja, povezano,

– zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja,

– napoved porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.

Dejavnost sistemskega operaterja izvaja pravna ali fizična oseba.

5. člen

(čas trajanja izvajanja javne službe)

Pravica izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja se podeli za največ 35 let.

2. Javna pooblastila

6. člen

(javna pooblastila)

Sistemski operater ima pri izvajanju dejavnosti sistemskega operaterja naslednja javna pooblastila:

– daje smernice in mnenja na prostorske akte skladno s predpisi o urejanju prostora,

– določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja,

– izdaja sistemska obratovalna navodila,

– izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja,

– daje soglasje k projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje, s katerim upravlja sistemski operater.

3. Financiranje javne službe

7. člen

(omrežnina)

Vse naloge in dejavnosti, ki predstavljajo dejavnost sistemskega operaterja, se financirajo iz omrežnine, ki jo plačujejo uporabniki omrežja sistemskemu operaterju.

Višino omrežnine določi sistemski operater v skladu z akti, ki jih na podlagi Energetskega zakona izda Agencija za energijo. Pred objavo omrežnine v Uradnem listu Republike Slovenije mora pridobiti soglasje Agencije za energijo.

Sistemski operater zaračunava uporabnikom omrežnino v skladu z zakonom, aktom o določitvi metodologije za določitev omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina, aktom o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina in drugimi predpisi.

8. člen

(drugi prihodki sistemskega operaterja)

Sistemski operater pridobiva dohodke tudi od priključitev na omrežje in ostalih prihodkov, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja.

4. Obveznosti sistemskega operaterja

9. člen

(pregled zmogljivosti)

Sistemski operater vsaki dve (2) leti pripravi in objavi pregled, ki vsebuje:

– manjkajoče proizvodne in transportne zmogljivosti,

– potrebe po medsebojni povezavi z drugimi omrežji,

– napoved porabe zemeljskega plina za naslednjih 5 (pet) let.

10. člen

(sistemska obratovalna navodila)

Sistemski operater izda oziroma uskladi v roku 6 mesecev po objavi tega odloka sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (v nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.

Sistemska obratovalna navodila predvsem obsegajo:

– tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežij z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe z zemeljskim plinom,

– način zagotavljanja sistemskih storitev,

– postopke za obratovanje distribucijskih omrežij v kriznih stanjih,

– tehnične in druge pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje,

– tehnične pogoje za medsebojne priključitve in delovanja omrežij različnih sistemskih operaterjev.

Pred objavo sistemskih obratovalnih navodil v Uradnem listu Republike Slovenije, mora sistemski operater pridobiti soglasje Agencije za energijo.

11. člen

(splošni pogoji)

Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (v nadaljevanju: splošni pogoji) pripravi in sprejme oziroma uskladi v 6 mesecih po objavi tega odloka po javnem pooblastilu sistemski operater v skladu z metodologijo, ki jo določi Agencija za energijo. K splošnim pogojem morata pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije dati soglasje Agencija za energijo in občina.

Splošni pogoji morajo obsegati tudi:

– ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med izvajalcem in odjemalcem,

– zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembah pogodbe in podatkov o tarifi in cenah,

– pravico odjemalca do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov,

– različne možnosti plačila dobave plina,

– postopke odločanja o pritožbah odjemalcev,

– določitev ukrepov, ki jih mora izvesti sistemski operater pred ustavitvijo dobave iz razlogov, navedenih v šesti alineji prvega odstavka 76. člena Energetskega zakona,

– postopek in pogoje dostopa do distribucijskega omrežja,

– postopek in pogoje priključitve na distribucijsko omrežje.

12. člen

(program ukrepov)

Sistemski operater mora vzpostaviti program ukrepov za doseganje ciljev iz 31.b člena Energetskega zakona ter spremljati njihovo izvajanje. O programu in izvajanju mora letno poročati Agenciji za energijo in poročilo objaviti.

13. člen

(informiranje odjemalcev)

Sistemski operater mora najmanj enkrat letno informirati na svoji spletni strani odjemalce o gibanjih in značilnostih porabe zemeljskega plina na distribucijskem omrežju, kjer sistemski operater opravlja javno službo.

14. člen

(vzdrževanje in gradnja infrastrukture)

Sistemski operater je dolžan vzdrževati in graditi infrastrukturo, s katero izvaja javno službo tako, da ves čas ohranja njeno nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi, določenimi v koncesijski pogodbi ter pod pogojem, da mu višina omrežnine to omogoča.

Sistemski operater mora za vsako koledarsko leto pripraviti načrt rednega vzdrževanja infrastrukture in ga uskladiti z občino.

Okvirni načrt investicijskega vzdrževanja pa mora pripraviti vsaki dve leti in ga uskladiti z občino.

15. člen

(razvoj infrastrukture)

Sistemski operater je dolžan vsaki dve leti izdelati načrt razvoja infrastrukture. Načrt razvoja mora biti sestavljen za najmanj 10 let, oziroma največ za čas trajanja koncesije. Usklajen mora biti z občinskim letnim planom investicij in z občinskim načrtom razvojnih programov, v kolikor mu višina omrežnine to omogoča.

Pri načrtovanju razvoja infrastrukture si mora sistemski operater prizadevati v čim večji meri upoštevati razvojne smernice občine.

16. člen

(zavarovanje)

Sistemski operater je dolžan infrastrukturo ustrezno škodno zavarovati.

17. člen

(kataster infrastrukture)

Sistemski operater je dolžan voditi kataster infrastrukture, ki jo upravlja, vzdržuje in gradi, in ga posredovati občini po vsakokratni dograditvi infrastrukture oziroma po izgradnji nove infrastrukture.

Prav tako je dolžan voditi zbirko podatkov o številu uporabnikov in jo posredovati občini na njeno zahtevo oziroma najmanj enkrat letno.

18. člen

(vzpostavitev prvotnega stanja)

Po dokončanju del na infrastrukturi je sistemski operater dolžan vzpostaviti prvotno stanje na javnih površinah, zajetih pri izvajanju del.

Način ugotavljanja dokončanja del se podrobneje določi s koncesijsko pogodbo.

5. Distribucijsko omrežje

19. člen

(definicija distribucijskega omrežja)

Distribucijsko omrežje je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, določenim s strani občine, kot območje izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja, po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do uporabnikov.

Distribucijsko omrežje poteka od prevzemnih mest do predajnih mest uporabnikom, kot to določajo sistemska obratovalna navodila.

20. člen

(priključitev na distribucijsko omrežje)

Sistemski operater mora na primeren način, skladno s predpisi o graditvi objektov, obvestiti potencialne uporabnike o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje.

Priključitev na distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji, določenimi z Energetskim zakonom, s tem odlokom, s splošnimi pogoji in s sistemskimi obratovalnimi navodili.

Priključitev uporabnika na omrežje lahko izvede le sistemski operater.

21. člen

(vloga za priključitev)

Sistemski operater mora na podlagi popolne pisne vloge izdati odločbo o soglasju za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje zemeljskega plina v roku, določenem s prepisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so določeni v splošnih pogojih.

O pritožbi zoper izdajo odločbe odloča Agencija za energijo.

22. člen

(pogodba o priključitvi)

Po dokončnosti odločbe o soglasju je sistemski operater dolžan priključiti uporabnika omrežja na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji.

Pred priključitvijo skleneta sistemski operater in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.

Ceno priključka izračuna sistemski operater na osnovi cen materiala, potrebnega dela in drugih stroškov.

23. člen

(lastnina priključka in stroški priključitve)

Priključek je last uporabnika.

Stroške izvedbe priključitve na distribucijsko omrežje praviloma nosi uporabnik.

Sistemski operater zagotavlja vzdrževanje priključnega plinovoda v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili.

24. člen

(pogodba o dostopu)

Sistemski operater in uporabnik skleneta pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja, skladno z Energetskim zakonom, sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji, v kateri se dogovorita o uporabi distribucijskega omrežja za odjem ali oddajo dogovorjene količine plina ob dogovorjenem času.

S pogodbo o dostopu pridobi upravičenec do dostopa za določen čas zagotovljen dostop do distribucijskega omrežja za določeno prenosno zmogljivost in smer prenosa.

Uporaba dostopa do distribucijskega omrežja je odvisna od obstoječih zmogljivosti dostopa do distribucijskega omrežja, predvsem glede rekonstrukcij ali dograditev obstoječega priključka ali odjemnega mesta.

III. DOBAVA IN IZVAJANJE DEJAVNOSTI DOBAVE TARIFNIM ODJEMALCEM

1. Opredelitev javne službe in izvajanje

25. člen

(dejavnost dobavitelja)

Dobava tarifnim odjemalcem obsega predvsem:

– izključno pravico prodaje zemeljskega plina tarifnim odjemalcem;

– dolžnost oskrbe zemeljskega plina tarifnim odjemalcem nepretrgano skozi vse leto;

– zagotavljanje potrebnega obratovalnega tlaka do predajnega mesta, razen v primerih in pod pogoji, ki jih določajo predpisi.

Dobava tarifnim odjemalcem se izvaja v pravni ali fizični osebi, ki je izbrana v skladu s predpisi in v skladu s predpisi izvaja to javno službo.

26. člen

(dobava zemeljskega plina)

Dobavitelj izvaja dobavo tarifnim odjemalcem do 1. julija 2007.

2. Financiranje javne službe

27. člen

(cena zemeljskega plina, zaračunavanje in plačilo)

Dobavitelj zaračunava tarifnim odjemalcem ceno zemeljskega plina v skladu z zakonom, z aktom o določitvi metodologije za pripravo tarifnih sistemov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina ter v skladu z drugimi predpisi. V računu morata biti ločeno prikazana najmanj znesek za porabljeni plin in cena za uporabo omrežja.

3. Dobava tarifnim odjemalcem

28. člen

(pogodba o oskrbi))

Dobavitelj je dolžan skleniti pogodbo o oskrbi zemeljskega plina (v nadaljevanju: pogodba o oskrbi) z vsakim tarifnim odjemalcem, ki je priključen oziroma se priključi na distribucijsko omrežje na območju, na katerem izvaja to javno službo.

Dobavitelj mora tarifnim odjemalcem ves čas zagotavljati zemeljski plin v skladu s pogodbo o oskrbi ter pod pogoji, ki jih določajo drugi predpisi.

Pogodbe o oskrbi s tarifnimi odjemalci se praviloma sklenejo največ do 1. 7. 2007, za čas trajanja izvajanja javne službe, razen če tarifni odjemalec ne zahteva oziroma soglaša z drugačnim obdobjem.

Za eno priključno mesto se lahko za isto obdobje sklene le ena pogodba o oskrbi.

Vsebina pogodbe mora biti tarifnemu odjemalcu znana vnaprej. O kakršnikoli spremembi pogodbenih pogojev morajo biti tarifni odjemalci obveščeni vnaprej.

29. člen

(vsebina pogodbe o oskrbi)

Pogodba o oskrbi mora vsebovati:

– splošne podatke o pogodbenih strankah,

– priključno mesto, podatke o plinomeru, navedbo instalirane priključne moči,

– predvideni letni odjem zemeljskega plina,

– odjemno skupino tarifnega odjemalca,

– opis načina zajemanja, prenosa in preverjanja merilnih in obračunskih podatkov,

– način obračunavanja odjema zemeljskega plina,

– obvezo dobavitelja tarifnim odjemalcem, da bo podatke, neposredno ali posredno pridobljene od tarifnega odjemalca, uporabljal le za namene, vezane na dobavo zemeljskega plina in dostop do omrežja in jih ne bo posredoval tretjim strankam,

– vrsta storitev dobavitelja in standardi kvalitete, ki jih zagotavlja,

– vzdrževalne storitve, ki jih zagotavlja,

– trajanje pogodbe, način njenega podaljšanja ali prenehanja ter pravica tarifnega odjemalca o odstopu od pogodbe,

– pravica tarifnega odjemalca do odškodnine ali nadomestila, če niso doseženi s pogodbo določeni standardi kvalitete,

– način odločanja o pritožbah tarifnih odjemalcev, ki mora biti pregleden, enostaven in ne sme povzročati stroškov tarifnim odjemalcem,

– način razreševanja sporov,

– datum sklenitve in rok veljavnosti pogodbe, če se dobavna pogodba sklepa za določen čas.

30. člen

(dodatni razlogi za prenehanje pogodbe o oskrbi)

Poleg razlogov pogodbenega prava preneha pogodba o oskrbi veljati tudi v naslednjih primerih:

– če tarifni odjemalec pisno obvesti dobavitelja o odstopu od pogodbe s 7 (sedem) dnevnim odpovednim rokom, razen če ni v pogodbi določen drugačen odpovedni rok,

– če dobavitelj odstopi od pogodbe v primerih, ki jih določajo veljavni predpisi,

– ob spremembi odjemalca.

Pogodba o oskrbi za skupne prostore v večstanovanjski hiši ne preneha veljati ob zamenjavi upravnika večstanovanjske hiše, če se s tem strinjajo lastniki delov stavbe ter novi upravnik. V tem primeru novi upravnik hiše izjavi, da se z obstoječo pogodbo strinja in da dobavitelju na voljo svoje podatke, ki jih ta zahteva ob sklenitvi dobavne pogodbe.

31. člen

(informiranje)

Dobavitelj mora najmanj enkrat letno informirati posameznega tarifnega odjemalca o gibanju in značilnostih porabe plina značilnih skupin tarifnih odjemalcev.

Pri tem mora dobavitelj opozarjati tarifne odjemalce na obstoječe in načrtovane programe vzpodbujanja teh odjemalcev k učinkoviti rabi energije, bodisi tiste, ki jih izvaja dobavitelj ali tiste, ki jih na njegovem območju izvajanja javne službe izvajajo druge pravne ali fizične osebe.

IV. SKUPNE DOLOČBE

1. Organizacijska zasnova izvajanja javnih služb

32. člen

(oblika izvajanja javnih služb)

Za izvajanje javnih služb se podeli skupno koncesijo.

V koncesijskem aktu ali koncesijski pogodbi se določi tudi naslednje:

– da mora sistemski operater, pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi ali koncesijskem aktu, zgraditi infrastrukturo, ki je potrebna za delovanje distribucijskega omrežja,

– da pri gradnji infrastrukture občina lahko sodeluje kot soinvestitor,

– da ostane infrastruktura v lasti izvajalca ali občine, oziroma se prenese na občino ob prenehanju koncesijskega razmerja,

– dolžnost izvajalca, da odčitava števce porabe plina,

– dolžnost organizacije vzdrževanja, zamenjav in umerjanja plinomerov.

Izvajalec pridobi izključno pravico izvajanja javne službe na območju, določenem v 3. členu tega odloka. Na podlagi te izključne pravice ima sistemski operater pravico in dolžnost priključiti na distribucijsko omrežje vsakega uporabnika oziroma odjemalca, ki izpolnjuje vse pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje, določene s predpisi in splošnimi akti, razen v primeru premajhne zmogljivosti distribucijskega omrežja.

33. člen

(postopek izbire izvajalca)

Izbira izvajalca se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, koncesije gradenj in javno – zasebno partnerstvo, z upoštevanjem nacionalnega energetskega programa, energetskih bilanc ter lokalne energetske zasnove.

34. člen

(upravljavski in organizacijski ukrepi)

Sistemski operater mora zagotoviti izvajanje upravljavskih in organizacijskih ukrepov iz 31.b člena Energetskega zakona, razen v primeru, če ima sistemski operater manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.

2. Pravice in obveznosti uporabnikov javnih služb

35. člen

(pravice in obveznosti uporabnikov javnih služb)

Uporabnik in/ali tarifni odjemalec, kolikor je uporabnik distribucijskega omrežja in/ali odjema zemeljski plin, mora imeti z izvajalcem sklenjeno pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja in/ali o oskrbi zemeljskega plina.

3. Nadzor nad opravljanjem javnih služb

36. člen

(nadzor nad izvajanjem službe)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo s predpisi določeni organi ter občinski inšpektorat.

V. KAZENSKE DOLOČBE

37. člen

Z globo 1.400 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec:

– če po dokončanju del na infrastrukturi ne vzpostavi prvotnega stanja na javnih površinah, zajetih pri izvajanju del (prvi odstavek 18. člena).

Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca.

VI. PREHODNE DOLOČBE

38. člen

(ločenost pravnih oseb)

Z dnem 1. 7. 2007 mora izvajalec zagotoviti, da se dejavnost sistemskega operaterja in dobave tarifnim odjemalcem opravljata v samostojnih pravnih osebah, razen če ima sistemski operater manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.

39. člen

(sprememba predpisov)

Izvajalec, ki je postal izvajalec na podlagi predpisov pred sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 51/04), z aneksom k obstoječi koncesijski pogodbi ali z novo koncesijsko pogodbo uredi področja, ki jih predpisi, ki so bili sprejeti po podpisu koncesijske pogodbe, urejajo na novo. Uskladitev obstoječe koncesijske pogodbe ne pomeni sklenitve nove koncesijske pogodbe.

Pri uskladitvi obstoječe koncesijske pogodbe z novimi predpisi, se lahko koncesijska pogodba podaljša tako, da od podpisa koncesijske pogodbe, ki velja na dan uveljavitve tega odloka, ne traja več kot 35 let, vendar se trajanje koncesije ne sme podaljšati za več kot polovico roka koncesije pred spremembo pogodbe.

Pogodbe o oskrbi, sklenjene s tarifnimi odjemalci, ostanejo po sprejemu tega odloka v veljavi ob pogoju, da tarifni odjemalci s tem soglašajo. Izvajalec v takšnem primeru samo zaradi razloga sprejetja tega odloka, ni dolžan sklepati novih pogodb o oskrbi.

40. člen

(določbe, ki veljajo za tarifne odjemalce)

Določbe, ki se v tem odloku nanašajo na dejavnost dobave plina, se z 1. 7. 2007 prenehajo uporabljati.

VII. KONČNE DOLOČBE

41. člen

(prenehanje veljavnosti odloka)

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:

– Odlok o oskrbi uporabnikov s plinom v omrežju (Uradno glasilo št. 11/93),

– Tarifni sistem za prodajo zemeljskega plina (Uradno glasilo št. 5/99).

42. člen

Do izdaje akta iz 11. člena tega odloka se uporabljajo Pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina (Uradno glasilo št. 5/99), in sicer tiste določbe, ki niso v nasprotju z Energetskim zakonom, na njegovi podlagi izdanimi predpisi in s tem odlokom.

43. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 3544-01/2006

Ajdovščina, dne 30. marca 2007

Župan

Občine Ajdovščina

Marjan Poljšak l.r.

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor