Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), Uradni list RS, št. 16/08, št. 123/08, 8/2011 in 30/2011) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik št. 10/2010-UPB1 in 11/2010) je Občinski svet Občine Destrnik na 13. redni seji dne 10. 5. 2012 sprejel
ODLOK
o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Destrnik
1. člen
S tem odlokom Občina Destrnik (v nadaljevanju: občina) razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Destrnik.
2. člen
Namen odloka je, da se ohranijo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostno-zgodovinske vrednote ter zagotovi njihov nadaljnji obstoj v občini.
3. člen
Nepremični kulturni spomeniki so na osnovi strokovnih podlag Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor (v nadaljevanju: zavod) opredeljeni v tem odloku. Vsak opis spomenika vključuje:
– identifikacijo spomenika,
–opis lastnosti spomenika,
– varstveni režim spomenika,
– vplivno območje, pri čemer so upoštevane zgodovinske, funkcionalne in vizualne lastnosti ter pomen spomenika.
4. člen
Kulturno dediščino predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status spomenika lokalnega pomena.
Spomeniki so posamezni premični in nepremični predmeti, njihove zbirke, stavbe, naselja ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih so predvsem:
- arheološka najdišča so originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki;
- stavbe so eno- ali večprostorni grajeni objekti s streho. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega in verskega razvoja. Ločimo gospodarsko/ proizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb, ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju;
- parki in vrtovi so deli odprtega prostora, oblikovani v razmerju med grajenimi ali oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom. V to zvrst sodijo tudi drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki, zeliščni vrtovi in druge vrtnoarhitekturne ureditve (ureditve javnih prostorov);
- stavbe s parki in vrtovi so enovite celote oblikovanega odprtega prostora in grajenih objektov. Ločimo profane stavbe s parki ali z vrtovi (dvorec s parkom ali z vrtom, grad s parkom ali z vrtom, zdravilišče) in sakralne stavbe s parki ali z vrtovi;
- spominski objekti ali kraji so grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo, dogodek. Ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja, objekte in kraje mrtvih, kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte, kraje spominjanja na človeško poselitev ali dejavnost;
- drugi objekti in naprave so grajeni objekti ali večji predmeti iz več sestavljenih delov in služijo tistim človeškim potrebam, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja. Ločimo delovne naprave, industrijske/gospodarske objekte, kulturne in vadbene objekte, objekte transportne infrastruktur, objekte urbane opreme, signalne ter merilne naprave in objekte ter zidove in jarke;
- naselja in njihovi deli so prostori trajne človeške poselitve, združujejo bivališča z javnimi objekti, prostori in funkcijami. Obsegajo podeželska (zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg, četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve skupaj s pripadajočimi zemljišči;
- kulturna krajina je del odrtega prostora z naravnimi in grajenimi ali oblikovanimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti. Glede na strukturne značilnosti ločimo kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske krajine.
- ostalo je zvrst, v katero sodi nepremična kulturna dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti.
5. člen
Za kulturne spomenike lokalnega pomena se razglasijo naslednje enote dediščine:
Enote dediščine: v prilogi
6. člen
Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
7. člen
Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti ter posamezne druge ukrepe določa zakon.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
8. člen
Meje območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilih 1:1000 in 1:2880, prav tako so prikazane v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000.
Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita zavod in občina.
9. člen
Pravni status nepremičnega kulturnega spomenika se zaznamuje v zemljiški knjigi kot zaznamba na podlagi tega odloka. Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v 5. členu tega odloka.
10. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja inšpektor, pristojen za kulturno dediščino.
11. člen
S tem odlokom preneha veljati za območje Občine Destrnik Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89-181, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 1/2008-2, 7/2009-61, 9/2010- 51, 12/2010-86) in Odlok o razglasitvi nepremičnega kulturnega spomenika-Destrnik (Uradni vestnik (Občan), št. 1/99-7).
12. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik.
Štev.: 900-10/2012-13R-8/10
Destrnik, dne 10. 5. 2012
Župan Občine Destrnik
Vladimir Vindiš
Priloga k Odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Destrnik
ENOTE DEDIŠČINE, KI SE RAZGLASIJO ZA KULTURNE
SPOMENIKE LOKALNEGA POMENA NA OBMOČJU
OBČINE DESTRNIK:
Arheološka najdišča
________________________________________________________________________________
EŠD:
6498
Ime enote:
Drstelja – Gomilno grobišče
Naselje:
Drstelja
Lokacija :
parc. št. 293/1 k.o. Drstelja
Utemeljitev
razglasitve:
Na gozdnem obronku je posamična, večidel že prekopana gomila premera 13 m in ohranjene višine 1,2 m. Gomila predstavlja arheološki terenski spomenik v prvotni legi.
Opis varstvenega
režima:
Varstveni režim določa:
- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanja panjev in skal;
- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo;
- prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe;
- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja.
Merilo:
1:2880
6449
Gomila – Gomilno grobišče
Gomila
parc. št. 760, 761, 762/1, 762/2, 762/3, 763/1 k.o. Jiršovci
V gozdu je več grupacij pretežno nepoškodovanih rimskodobnih gomil: na zahodnem delu grobišča je sedem gomil, nato sta v smeri proti vzhodu še dve skupini s po dvema gomilama in med njima še ena gomila. Premeri gomil znašajo med 4,5 m in 10,5 m, višine pa med 0,25 m in 1,5 m. Gomile predstavljajo arheološki terenski spomenik v prvotni legi.
- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja.
6454
Gomilci – Gomilno grobišče
Gomilci
parc. št. 128 k.o. Desenci
Ob severozahodnem vznožju gozdnega grebena so tri rimskodobne gomile. Pri sondiranju ene od njih je bil odkrit žgan rimski grob iz časa 1. – 2. stol. Premeri gomil znašajo med 5,5 m in 8,2 m, višine pa med 0,3 in 1 m. Gomile predstavljajo arheološki terenski spomenik v prvotni legi.
6450
Jiršovci – Rimski gomili
Jiršovci
parc. št. 770/1 k.o. Jiršovci
Na robu gozdnega grebena sta dve delno že razkopani rimskodobni gomili. Premer gomil znaša 9,5 m oz. 11 m, višina pa 0,9 m oz. 0,8 m. Gomili predstavljata arheološki terenski spomenik v prvotni legi.
6455
Levanjci – Gomilno grobišče
Levanjci
parc. št. 585 in južni del parc. št. 583 k.o. Levanjci
V gozdu so štiri gomile iz doslej neznanega časa Na vrhu treh gomil so sledovi kopanja. Premeri gomil znašajo med 7 m in 9 m, višine pa med 0,5 m in 1 m. Gomile predstavljajo arheološki terenski spomenik v prvotni legi.
6460
Placar – Gomilno grobišče
Placar
parc. št. 702/4 k.o. Janežovci
V gozdu je slabo prepoznavna sploščena najverjetneje rimskodobna gomila. Gomila predstavlja arheološki terenski spomenik v prvotni legi.
6499
Placar – Gomilno grobišče Janežovci
parc. št. 149 k.o. Janežovci
V gozdu je posamična, na vrhu delno že prekopana gomila premera 13 m in ohranjene višine ca 2 m, severovzhodno od nje pa še dve slabo prepoznavni manjši in nižji gomili. Gomile predstavljajo arheološki terenski spomenik v prvotni legi.
6500
Placar – Gomilno grobišče Pejan
parc. št. 318/1 k.o. Janežovci
Na obronku severnega pobočja je v gozdu posamična rimskodobna gomila premera 5 m in višine 0,35 m. Gomila predstavlja arheološki terenski spomenik v prvotni legi.
10728
Placar – Rimska gomila
parc. št. 468/4, 468/5, 468/6 k.o. Janežovci
V gozdu je posamična nepoškodovana verjetno rimskodobna gomila premera 10 m in višine ca 1,5 m. Gomila predstavlja arheološki terenski spomenik v prvotni legi.
6456
Zgornji Velovlek – Gomilno grobišče
Zgornji Velovlek
parc. št. 237/1, 237/8 k.o. Zgornji Velovlek
Na vrhu gozdnega grebena sta dve skupini rimskodobnih gomil: na južnem delu območja je pet delno že razkopanih gomil, nato sta v smeri proti severu razpoznavni še dve gomili. Premeri gomil znašajo med 5,3 m in 11 m, višine pa med 0,4 m in 1,1 m. Gomile predstavljajo arheološki terenski spomenik v prvotni legi.
6457
Zgornji Velovlek – Gomilno grobišče Tajh
parc. št. 183/2, 184/2 k.o. Zgornji Velovlek
Na robu gozda so tri ali štiri delno slabo prepoznavne rimskodobne gomile. Premeri gomil znašajo med 6 m in 10 m, višine pa med 0,3 m in 0,5 m. Gomile predstavljajo arheološki terenski spomenik v prvotni legi.
Stavbe
3468
Destrnik - Cerkev sv. Urbana
Destrnik
Lokacija:
parc. št.: *1, 1/1, 1/2, 2/1, 2/2, 3 k.o. Destrnik;
Vplivno območje: *19, *2, *3, 1/4, 4/1, 4/2, 497/1, 497/2, 497/3, 499/3 južni del, 499/4, 1/3, 5, 6, 9 južni del; vse k.o. Destrnik,
*52/2, *54/3, 348/1, 348/2, 354/2, 354/5, 354/6, 354/7, 354/8, 356/1, 356/2, 356/3, 356/4, 356/5, 356/6, 361/2, 363/1, 364/4, 364/5, 364/6, 850/4 severni del, 850/5, 850/6, 850/7 južni del; vse k.o. Vintarovci
343/10 zahodni del, 343/13, 343/5 severni del, 57/1, 57/2, 57/4, 57/5, 57/6, 57/7, 57/9, 57/10, 57/11, 58/1, 58/6, 58/7, 58/8, 58/9 vse k.o. Janežovski Vrh
Kapela pri sv. Urbanu se v virih omenja že leta 1100, a je sedanja cerkev v osnovi gotska arhitektura, ki je bila dograjena in barokizirana v zadnji tretjini 18. stoletja, vnovič obnovljena pa ob izteku 19. stoletja. Cerkev sestavljajo tristrani prezbiterij z nadstropno zakristijo na južni strani, ladja z ohranjenim gotskim zvezdastim obokom, ki sloni na močno izstopajočih služnikih z visokimi bazami in geometričnimi konzolami, stranski ladji s polkrožno sklenjenima stranskima kapelama in zahodni zvonik. Prvotna gotska cerkev je tipološko povezana z največjo delavnico, ki je v prvi tretjini 16. stoletja delovala v Lenartu v Slovenskih goricah in je vplivala na večjo skupino sočasnih cerkva na tem območju (sv. Andraž v Vitomarcih, sv. Lovrenc v Juršincih, sv. Anton v Cerkvenjaku). Neznani kamnosek, ki je sodeloval pri gradnji v Lenartu, se je leta 1526 kot mojster »podpisal« tudi v župnijski cerkvi sv. Urbana v Destrniku, ob tem pa še leta 1521 v župnijski cerkvi sv. Trojice v Mali Nedelji (Bučkovci), 1528 in 1532 v župnijski cerkvi sv. Jurija v Jurovskem Dolu ter 1528 v župnijski cerkvi sv. Ruperta v Spodnji Voličini. Skupaj z še nekaterimi drugimi cerkvami, ki so bile prav tako med leti 1510 in 1530 nanovo zgrajene, razširjene ali prenovljene, omenjene arhitekture tvorijo prepoznavno skupino poznogotskih cerkva v Slovenskih goricah.
Pri obravnavi zunanjščine je treba omeniti še na severni in južni strani cerkvenega zvonika naslikani uri. Prva sporoča letnico 1674, slednja pa 1783. Ob tem velja omeniti še njuno ikonografsko dognanost v smislu simbolike števil in likov. Krog, ki orisuje številčnico je namreč zarisan v kvadratu, pri čemer je krog simbol števila ena, to pa simbolizira enega in edinega Boga, kvadrat pa simbol števila štiri, ki simbolizira vse kar je zemeljsko (štiri temperamente, štiri strani neba, štiri glavne tekočine v telesu...). V središču številčnice je sonce, kozmična energija, v vogalih kvadrata pa majhni pihajoči obrazi, ki simbolizirajo štiri kardinalne vetrove, ob tem pa tudi štiri strani neba itd.
Ob stavbni zgodovini je cerkev bogata tudi po svoji opremi. V drugi polovici 18. stoletja so namreč cerkev opremili s tremi novimi oltarji: cerkvenemu zavetniku posvečenim velikim oltarjem, Marijinim oltarjem v severni stranski kapeli in Križevim v južni stranski kapeli. Oltarni ansambel je nastal sočasno in kot delo istih mojstrov. Na podlagi stilnih značilnosti in primerjav s sočasnimi oltarji na Štajerskem je mogoče figuralno plastiko na oltarjih s precejšnjo verjetnostjo pripisati mariborskemu kiparju Jožefu Holzingerju, medtem ko ostajata mizar in pozlatar anonimna. Cerkev krasijo še postbaročne in neogotske svetniške figure ter v tehniki figuralne keramike izdelani figuri svetega Cirila in svetega Metoda.
Poleg dominantne lege na najvišji točki grebenastega naselja predstavlja v osnovi poznosrednjeveška cerkev tipični primer arhitekture pozne gotike v Slovenskih goricah. Notranjščina se odlikuje po bogati baročni opremi, pri čemer smemo oltarno figuralno plastiko na oltarjih s precejšnjo verjetnostjo pripisati mariborskemu kiparju Jožefu Holzingerju. Posebej zanimivi in edinstveni pa sta v tehniki figuralne keramike izdelani figuri svetega Cirila in svetega Metoda iz okoli leta 1900.
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;
- prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika;
- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;
- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov;
- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
- v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam;
- prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam;
Zavarovano območje je namenjeno:
- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;
- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;
- učno demonstracijskem delu in znanstveno raziskovalnem delu;
- opravljanju sakralnih obredov.
Vplivno območje
V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.
6647
Destrnik – Hiša Destrnik 11
Hišna številka:
11
Severni del parc.št. *5 k.o. Destrnik
Zidana, visokopritlična, v celoti podkletena stanovanjska hiša s staro gostilniško tradicijo stoji ob cesti v središču vasi.
Sedemosna stavba stoji z dolgo fasado vzdolž ceste poleg večjega gospodarskega poslopja. Hišo pokriva strma čopasta opečna dvokapnica. Gladko fasado členi profiliran podstrešni zidec in gladke okenske obrobe. Vhod v hišo je v srednji osi s cestne strani po dvoramnem stopnišču. Portal je oblikovan pravokotno. Vhoda v klet in trgovino sta prav tako s cestne strani skozi segmentno zaključena lesena portala. Hiša je podkletena z obokanimi kletmi. Obokanimi so tudi prostori nekdanje trgovine ter kuhinja.
Hiša je tekom let doživela nekaj adaptacij (prizidek na vzhodni fasadi, obnovo fasade, menjavo oken, menjavo glavnih vhodnih vrat) vendar so vsi posegi takšnega karakterja, da je možno z ustrezno sanacijo in obnovo hiši vrniti stari karakter.
Hiša, stara gostilna in trgovina je arhitektura nekoč večjega posestva, ki izvira iz druge polovice 19. stoletja.
- varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
- posebno varovanje zunanjščine hiše, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme.
- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
- v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.
- ohranitvi dosedanje namembnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;
- učno-demonstracijskemu delu;
- znanstveno raziskovalnemu delu.
M = 1:2880
11065
Destrnik - Viničarija Destrnik 6
6
Parc.št. 272/2 k.o. Destrnik
Lesena, v kladni konstrukciji grajena stavba, v kletnem delu zidana iz kamna stoji ob cesti v strnjenem jedru vasi. Razporeditev prostorov v hiši je tipična: v sredini sta »priklet« (veža) in črna kuhinja, desno je »hiša« (bivalni prostor), levo pa »mala hiška« ali »štibl« iz katere vodijo tudi stopnice v klet. Stavba je v celoti podkletena z obokano kletjo. Vhod v klet od zunaj je na zatrepni strani hiše. Streha je strma čopasta dvokapnica krita z opeko. Po pripovedovanju je bila streha prvotno slamnata. Zanimivi so leseni detajli hiše: zatrepni opaž ali svisli izvedene iz dekorativno izrezljanih desk, lepo izdelane konzole s posnetimi in rdeče pobarvanimi robovi ter oblikovani špirovci.
Hiša je značilna vinogradniška stavba iz 19. stoletja, nekoč Toplakov »vrh«, ki je kasneje služila kot viničarija. Objekt je saniran in prenovljen. Prostori so opremljeni z izvirno opremo in pohištvom. S pestrim vsebinskim programom je pomemben del projekta Od trte do vina nekoč in danes.
- posebno varovanje zunanjščine stavbe, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme.
20979
Placar – Elsbaherjev štok
64
parc.št. 303/4 k.o. Janežovci
Elsbaherjev štok stoji na slemenu Placarskega vrha. Visokopritlična, podkletena stavba pravokotnega tlorisa, krita s strmo, dvokapno, čopasto opečno streho ima členjeno fasado. Fasado členijo okenske obrobe, profiliran podstrešni venec in poudarjene vogalne obrobe. Vhod v poslopje vodi preko stopnišča in verande. Nekoč bogato oblikovana veranda je bila zastekljena z barvnimi stekli. Zidanica ima tipično razporeditev vinogradniške stavbe: veliko obokano vinsko klet, stanovanjski del ter večji prostor, kjer je nekoč stala lesena preša.
Stavba je primer bogate gosposke zidanice iz 19. stoletja. Njena vrednost je v ohranjeni zunanjščini in originalni notranjščini s kvalitetnim stavbnim pohištvom in posameznimi ohranjenimi detajli. Odlikuje jo tudi dominantni položaj na slemenu. Stavba ni naseljena.
- posebno varovanje zunanjščine stavbe, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme.
19983
Ločki Vrh pri Destrniku - Kužno znamenje
Ločki Vrh
parc. št.: 13/2 južni del k.o. Ločki vrh
T. i. kužno znamenje na Ločkem Vrhu pri Destrniku spada v skupino figuralnih stebrastih znamenj, ki se na Slovenskem pojavijo v 17. stoletju. Gre torej za tip znamenja, pri katerem pride do veljave predvsem kiparski delež, saj se na kamnitem stebru (ali na razgibanem širšem podstavku) uveljavi samostojna plastika (ali vrsta svetniških figur). V obravnavanem primeru je kamnita plastika Kristusa, ki je padel pod križem postavljena na profiliran kamnit podstavek, ki ga nosi kvadratni steber. Kljub neustrezni obnovi, v kateri je bil kip neestetsko prebarvan, se da - glede na obdelavo draperije in sugestivnost obraznega izraza - razbrati da gre za dokaj kvalitetno ljudsko kiparsko delo, ki ga je moč datirati v pozno 17. stoletje (na podstavku je napis 16A6.4 (1664?), ki ga je glede na neustrezno obnovo mogoče jemati z rezervo). K dejstvu, da znamenje z zanimivim ikonografskim motivom Kristusovega padca pod Križem iz Križevega pasijona ne pride v polni meri do izraza, pa dodaja še neprimeren nadstrešek.
Kljub neustrezni zadnji obnovi se kvalitetno kamnito znamenje odlikuje po obdelavi in sugestivnem izrazu na obrazu, pomembno pa je tudi kot dokument zgodovinskega dogajanja.
- varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;
- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov in drugih značilnih stilnih elementov spomenika;
- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tloris, gabarite znamenja, razen vzdrževalnih posegov;
- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kvalitet;
- omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki omogočajo boljše prepoznavanje spomenika in povečanje njegove pričevalnosti;
- na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;
- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih in krajinskih vrednot;
- učno demonstracijskem delu in znanstveno raziskovalnem delu.
19978
Desenci - Znamenje
DESENCI
parc. št.: 714 zahodni del k.o. Desenci
Zidano znamenje kvadratnega tlorisa iz 18. stoletja ima poudarjeno bazo in od slopa nekoliko širši nastavek z nišami na vseh štirih straneh. Niše na nastavku so rahlo ločno zaključene, nekoliko globlja, polkrožno zaključena zidna vdolbina pa členi tudi čelno stran slopa. Kritina je opečna. Znamenje stoji na križišču ceste Ptuj - Lenart, pri odcepu za Desence.
Odlika znamenja je predvsem njegova monumentalna zasnova, ob tem pa predstavlja pomemben krajinski element.
- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tloris, gabarite znamenja, razen vzdrževalnih posegov
19980
Janežovci - Znamenje
JANEŽOVCI
parc. št.: 125/2 južni del k.o. Janežovci
Slopno znamenje kvadratnega tlorisa stoji na kamnitem stopničastem podstavku. Zgornjo polovico, ki je nekoliko ožja, sklepa profiliran venčni zidec, nad katerim se pne piramidasta pločevinasta streha. V zastekljeni polkrožno zaključeni niši na čelni strani znamenja, pred katero so še zaščitna kovana vratca, je kip Brezmadežne. Pod vzidano kamnito polico pod nišo sta na čelni strani znamenja dve napisni plošči, ki sporočata čas nastanka in obnove znamenja (Na zgornji plošči je napis: Jezusu no Mariji na čast/ je v letu 1670 tota Kapela/ spuvana./ Franz Murko je dal/ v letu 1860 ponoviti ino/ skrbi za njeni Cir./ Drugoč blagoslovlena 28. Majnika od Častivrednega/ gospoda Alois Mullez. Na spodnji pa: Dala prenoviti/ Jožef in Marija/ Bračič/ leta 1927. A. Fras). Znamenje stoji sredi polja, zahodno od ceste Ptuj - Janežovci.
Odlika znamenja je predvsem njegova monumentalna zasnova, ob tem pa predstavlja pomemben krajinski element, saj je postavljeno sredi polja, neposredno ob kolovozni poti, ki vodi do obronka gozda.