Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2

Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13 in 56/15), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US) in 10. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 7. redni seji dne 18. 11. 2015 sprejel

 

O D L O K 

o oskrbi z vodo na območju Občine Slovenska Bistrica

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE 

 

1. člen 

(vsebina) 

Ta odlok določa način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba), splošne pogoje zagotavljanja oskrbe z vodo, določitev upravljavcev vodovodov na območju občine, obveznosti upravljavcev in uporabnikov, pogoje priključitve na javni vodovod, gospodarjenje z napravami in objekti, pravice, dolžnosti in odgovornosti upravljavcev in uporabnikov v zvezi z dobavo in odjemom vode, pogoje za prevzem objektov in naprav za oskrbo z vodo v upravljanje, pogoje za odvzem vode iz hidrantov, nadzor nad izvajanjem tega odloka v Občini Slovenska Bistrica in prenos javnih vodovodnih sistemov v last Občine Slovenska Bistrica.

 

2. člen 

(namen) 

Namen tega odloka je: zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe, uskladitev z veljavnimi predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode ter zagotavljanje trajnostnega razvoja oskrbe z vodo.

 

3. člen 

(pomen izrazov) 

(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. Pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja področje pitne vode.

2. Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo.

3. Odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi.

4. Sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljevanju: vodovod) je sistem elementov vodovoda kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca.

5. Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke.

6. Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe.

7. Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.

8. Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.

9. Transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda.

10. Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.

11. Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo.

12. Upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne služba in je strokovno usposobljena služba, ki upravlja z vodovodnimi sistemi, skladno z veljavno zakonodajo.

13. Upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda, kateri se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe s pitno vodo, sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju.

14. Nedovoljen odvzem pitne vode, so vsi odjemi pitne vode, ki so v neskladju s tem odlokom in zakonodajnimi predpisi.

15. Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz vodarine in omrežnine.

16. Vodarina je del cene, ki vključuje neposredne stroške materiala, storitev in dela, splošne proizvajalne, nabavno-prodajne in upravne stroške, neposredne stroške prodaje, stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo ter druge poslovne stroške in odhodke.

17. Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo, stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura, stroške zavarovanja infrastrukture, odškodnin, obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod v obsegu nalog izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, stroške nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti in plačilo za vodno pravico.

18. Izgube pitne vode iz vodovoda (v nadaljnjem besedilu: vodne izgube) so razlika med načrpano ali odvzeto pitno vodo iz zajetij za pitno vodo, ki napajajo vodovod in pitno vodo, ki je iz vodovoda dobavljena uporabnikom javne službe, uporabnikom posebnih storitev ali prebivalcem pri lastni oskrbi s pitno vodo.

19. Lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

20. Območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne službe iz enega javnega vodovoda.

21. Obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe.

22. Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: priključek na javni vodovod) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema. Priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture. Priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod.

23. Priprava pitne vode je obdelava vode s postopki, ki zagotavljajo skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo.

24. Rezervno zajetje za pitno vodo je objekt, ki je kot aktivna rezerva namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo javnega vodovoda s pitno vodo.

25. Vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

26. Zajetje za pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo s pitno vodo.

27. Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je zbirni kataster o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko načrtovanje.

(2) Vsi ostali izrazi, ki niso definirani v prejšnjem odstavku in so uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v Uredbi o oskrbi s pitno vodo (v nadaljevanju: uredba) (Uradni list RS, št. 88/12) in Pravilniku o pitni vodi (v nadaljevanju: pravilnik) (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 35/07, 25/09).

 

4. člen 

(tehnični pravilnik) 

Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi, uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe bo opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik), ki ga izvajalec javne službe sprejme v roku enega leta od začetka veljavnosti tega odloka.

 

5. člen 

(uporaba storitev javne službe) 

(1) S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda stavb in gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.

(2) Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo, ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:

– iz vode zaradi njene rabe nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;

– je namen rabe vode proizvodnja pijač;

– se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov;

– se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali

– se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službe šteje:

– oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe;

– oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin;

– oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo;

– oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi in

– oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3.

 

6. člen 

(zagotavljanje javne službe) 

(1) Javno službo oskrbo s pitno vodo Občina Slovenska Bistrica zagotavlja skladno z Zakonom o varstvu okolja in Zakonom o gospodarskih javnih službah.

(2) Lastnik javnega vodovodnega sistema v upravljanju in vzdrževanju Komunale Slovenska Bistrica d.o.o. je Občina Slovenska Bistrica. Ostala infrastruktura oskrbe s pitno vodo je v lasti upravljavcev navedenih v tretjem odstavku 6. člena tega odloka.

(3) Izvajalci obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter upravljavci objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo na celotnem območju občine so: Komunala Slovenska Bistrica, KS Zgornja Ložnica, KS Zgornja Polskava, KS Tinje, OKP Rogaška Slatina, KS Spodnja Polskava, KS Alfonz Šarh in Vodovodna zadruga Pohorski izviri (v nadaljevanju: izvajalec ali upravljavec).

(4) Občina Slovenska Bistrica sklene pogodbe za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe z izvajalci iz prejšnjega odstavka. Vsi upravljavci morajo delovati skladno z veljavno zakonodajo.

 

7. člen 

(strokovna usposobljenost) 

Upravljavci morajo biti tehnično opremljeni in strokovno usposobljeni za kakovostno izvajanje javne službe. Upravljavec mora imeti zaposleno odgovorno osebo za vprašanja zdravstvene ustreznosti in varnosti javne oskrbe s pitno vodo, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovno tehnične ali zdravstvene smeri.

 

II. OSKRBA S PITNO VODO 

 

8. člen 

(uporabniki storitev javne službe) 

(1) Uporabniki storitev javne službe oskrbe z vodo so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.

(2) Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznost uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor.

(3) V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznost uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.

(4) Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo izvajalca javne službe pravočasno pisno obveščati o statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem in o vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.

(5) Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega listino o prenosu lastninske pravice, številko in naslov odjemnega mesta ter podpisano izjavo novega uporabnika na obrazcu izvajalca javne službe, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.

(6) Izvajalec javne službe se lahko dogovori z upravnikom stavbe, da mu mesečno zagotavlja podatke, ki so osnova za porazdelitev stroškov ali podatke o stanju na internih veljavnih vodomerih. Obračun storitev ter izstavitev računov posameznim uporabnikom pa izvede izvajalec javne službe.

(7) Razlika porabe vode, ki nastane med glavnim vodomerom in internimi vodomeri se enakomerno porazdeli na vse uporabnike vode v stavbi, ki nimajo vgrajenih internih merilnih vodomerov. V primeru, da živijo v stavbi, pri kateri se poraba vode meri z enim glavnim vodomerom tudi živali, se pri podatkih upošteva žival kot 1/3 uporabnika.

(8) V primeru, ko večstanovanjski objekt nima upravnika, se lahko izvajalec dogovori z vsemi uporabniki večstanovanjskega objekta o načinu zagotavljanja podatkov za porazdelitev stroškov porabe pitne vode in obračun, ki ga izvaja izvajalec javne službe.

(9) Uporabniki javne službe iz prve in druge alineje tretjega odstavka 5. člena tega odloka so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda.

(10) Uporabniki javne službe iz tretje in četrte alineje tretjega odstavka 5. člena tega odloka so občine.

 

9. člen 

(lastna oskrba s pitno vodo) 

(1) Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območjih poselitve in za posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe oskrbe s pitno vodo.

(2) Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz uredbe in tega odloka priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji veljavne zakonodaje in je pridobljeno vodno dovoljenje za uporabo vodnega vira.

 

10. člen 

(območja izvajanja oskrbe z vodo) 

(1) Občine morajo zagotavljati izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo na območju poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:

– da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in

– da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan.

 

11. člen 

(evidenca upravljavcev) 

(1) Občina mora pristojnemu ministrstvu poročati o vodenju evidenc o upravljavcih javnih in zasebnih vodovodov ter o spremembah.

(2) Upravljavci občini zaradi poročanja ministrstvu posredujejo podatke o firmi oziroma imenu in sedežu upravljavca javnega vodovoda.

 

12. člen 

(poročilo o standardih opremljenosti) 

(1) Občina ministrstvu najpozneje do 28. februarja tekočega leta posreduje poročilo o standardih opremljenosti iz 9. člena uredbe na dan 31. decembra preteklega leta, v skladu z navodili, ki jih objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh.

(2) Sestavni del poročila iz prejšnjega odstavka so tudi podatki o stanju lastne oskrbe s pitno vodo in načrtovani ukrepi za zagotavljanje predpisanih standardov opremljenosti, kjer ti še niso doseženi. Občina mora občanom omogočiti vpogled v letno poročilo iz prvega odstavka tega člena na sedežu občine.

 

13. člen 

(poročilo o izvajanju javne službe) 

(1) Izvajalci javne službe pošljejo ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta letno poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto, v skladu z navodili, ki jih ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh.

(2) Sestavni del letnega poročila o izvajanju javne službe so tudi podatki iz evidenc o opravljanju storitev javne službe in podatki monitoringa kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo.

(6) Izvajalci javne službe morajo uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v letno poročilo iz prvega odstavka tega člena na sedežu izvajalca javne službe.

(4) Izvajalci javne službe morajo voditi evidence in pristojnemu ministrstvu poročati skladno z navodili in zahtevami o:

– oskrbovalnem območju in poselitvenih območjih ter številu prebivalcev s stalnim prebivališčem na oskrbovalnem območju;

– uporabnikih javne službe;

– priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih;

– tehničnih lastnostih in skupni dolžini cevovodov vodovoda;

– vodnih virih, ki napajajo posamezni vodovod ali vodovodni sistem;

– vodni bilanci javnega vodovoda;

– pravici rabe vode za oskrbo s pitno vodo na podlagi vodnih dovoljenj;

– rabi in namenu rabe pitne vode iz vodovodov, ki se v skladu z drugim odstavkom 5. člena tega odloka ne šteje za rabo v okviru storitev javne službe;

– monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo;

– letni rabi vode za oskrbo s pitno vodo ter kazalcih oskrbe s pitno vodo iz poročil o izvajanju javne službe;

– stroških in cenah obveznih storitev javne službe.

(5) Izvajalec javne službe mora dokumentacijo o evidencah v skladu s tem členom hraniti najmanj deset let.

 

14. člen 

(določitev upravljavca javnega in zasebnega vodovoda) 

(1) Javni vodovod mora imeti upravljavca javnega vodovoda. Občina zagotavlja vodenje evidence upravljavcev javnih vodovodov na svojem območju.

(2) V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje:

– eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno 5 ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem;

– eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in

– eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.

(3) Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti pristojno občino.

(4) Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.

(5) Kadar imajo stavbe iz drugega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda, ni potrebno skleniti pogodbe o upravljanju zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti pristojno občino.

 

15. člen 

(upravljanje javnega vodovoda) 

(1) Objekte in naprave javnega vodovoda, ki so v lasti občine, jih ta na predpisan način prenese v upravljanje izvajalcu javne službe.

(2) Način upravljanja objektov ali naprav javnega vodovoda, ki so v solastništvu več občin, občine uredijo z medsebojno pogodbo.

(3) Upravljavec javnega vodovoda njegovega upravljanja ne sme prepustiti podizvajalcu.

(4) Obveznosti občine in upravljavca javnega vodovoda v zvezi z rednim in investicijskim vzdrževanjem in ustreznim zavarovanjem javnega vodovoda se določijo s pogodbo.

 

16. člen 

(vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda) 

(1) Za rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode (v nadaljevanju: vodno dovoljenje).

(2) Vodno dovoljenje mora pridobiti občina, če so objekti in oprema javnega vodovoda v njeni lasti.

 

17. člen 

(vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo) 

(1) Za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo.

(2) Če je lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda.

 

III. STORITVE JAVNE SLUŽBE 

 

18. člen 

(obvezne storitve in naloge javne službe) 

(1) V okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda zagotavlja:

– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo;

– obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe;

– redno vzdrževanje javnega vodovoda;

– redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari;

– redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod;

– vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe;

– posredovanje poročila o izvajanju javne službe ministrstvu;

– izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z uredbo o oskrbi s pitno vodo;

– izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo;

– monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo;

– monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije;

– označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja;

– občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda;

– izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

– izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja;

– redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda;

– priključevanje novih uporabnikov javne službe;

– zagotavljati mora normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predlog za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zaščite in izkoriščanje vodnih virov;

– redno vzdrževati obračunske vodomere;

– redno kontrolirati kakovost vode skladno s predpisi, ki urejajo to področje;

– kontrolirati ustreznost internega vodovodnega omrežja pred priključitvijo na javni vodovodni sistem;

– obveščati uporabnike o času trajanja in izvajanja ukrepov ob prekinitvah dobave vode v sredstvih javnega obveščanja, na krajevno običajen način ali neposredno;

– odčitavati vodomere in redno obračunavati stroške po veljavnem tarifnem sistemu;

– izdajati soglasja in omogočiti priključitev na javni vodovod, kot do določa ta odlok;

– organizirati preskrbo v primeru izrednih razmer in poročati o nastopu izrednih razmer pristojnim občinskim organom;

– sistematično pregledovati omrežje, ugotavljati izgube ter skrbeti za avtomatizacijo;

– vzdrževati hidrante in hidrantno omrežje;

– opraviti pregled interne napeljave in opraviti kontrolo kakovosti vode, v kolikor je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna;

– meriti količino načrpane vode na lastnih črpališčih;

– upoštevati pogoje o varstvu vodnih virov in ukrepih za zavarovanje pitnih voda na območju občine Slovenska Bistrica, pri posegih v prostor;

– pri vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja, preveriti in po potrebi obnoviti vodovode, ki ne ustrezajo veljavnim normativom za hidrantno omrežje;

– načrtovati, da javni vodovodi potekajo po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh na način, da je omogočeno vzdrževanje vodov in priključkov;

– zagotavljati, da se javni vodovodi gradijo iz atestiranih materialov in v skladu z geotehničnimi pogoji.

(2) Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja iz 10. točke prejšnjega odstavka se izvaja na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda.

(3) Redno vzdrževanje priključkov iz 5. točke prvega odstavka tega člena obsega:

– preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen,

– zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, in

– interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku pred vodomerom, okvare obračunskega vodomera in podobno).

 

19. člen 

(priključitev na javni vodovod) 

(1) Stavba ali gradbeni inženirski objekt iz prvega odstavka 5. člena, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata biti priključena na javni vodovod v skladu s tem odlokom.

(2) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.

(3) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.

(4) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno na odjemnem mestu, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.

(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.

(6) Načrtovanje, gradnjo in financiranje priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.

 

20. člen 

(prepoved priključitve na javni vodovod) 

(1) Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec javne službe ne sme priključiti na javni vodovod.

(2) Upravljavec lahko investitorju, ki je izpolnil vse pogoje za priključitev na javno infrastrukturo, s posebno pogodbo omogoči izvedbo gradbiščnega priključka za dobo največ 24 mesecev in uporabo vode za gradnjo objekta kot posebno storitev. Voda se v tem primeru ne sme uporabljati kot pitna voda za oskrbo prebivalcev in živali. Cena vode pri porabi gradbiščnega priključka je povečana za faktor 1,5-krat osnovne cene vode za gospodinjski odjem.

(3) Po preteku roka za gradbiščni priklop mora uporabnik podati pisno zahtevo za podaljšanje gradbiščnega priklopa na sedežu upravljavca. Gradbiščni priklop lahko uporabnik podaljša največ za dobo enega leta. V nasprotnem primeru upravljavec gradbiščni priklop prekine.

(4) Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice v skladu s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanaša na rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme priključiti na javni vodovod.

 

21. člen 

(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo) 

(1) V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena za dobo do enega leta.

(3) Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

 

22. člen 

(vodovodni sistem) 

(1) Vodovodno omrežje, objekti in naprave so v lasti občine ali upravljavcev, glede na to, kdo z vodovodnim omrežjem, objekti ali napravami upravlja. Vodovodno omrežje, objekti ali naprave se delijo tudi na zunanje in interno vodovodno omrežje, pri čemer je slednje v lasti lastnika nepremičnine.

(2) Vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki ne morejo pridobiti status grajenega javnega dobra, so internega značaja, zato jih vzdržujejo uporabniki ali od njih pooblaščeni pogodbeni izvajalci.

(3) Javno vodovodno omrežje, objekti in naprave so:

– magistralno vodovodno omrežje in naprave (objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin, transportni vodovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode, vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji);

– primarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, vodovodi od vodnih virov do sekundarnega omrežja, cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja);

– sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in naprave za dvig ali reduciranje tlaka na sekundarnem omrežju, naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju).

(4) Interno vodovodno omrežje in naprave v lasti uporabnika so:

– vodovodni priključek s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja, vključno z obračunskim vodomerom ter zasunom pred in za vodomerom;

– vodomerni jašek ali niša;

– interni hidranti, interni vodomeri, naprave za znižanje ali dvigovanje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno, požarno in industrijsko vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali pogodbeno dogovorjenim odjemnim mestom;

– interna instalacija za obračunskim vodomerom.

(5) Objekti in naprave uporabnikov so v lasti oziroma osnovno sredstvo uporabnikov, ki jih zgradijo na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta na lastne stroške, z njimi upravljajo in vzdržujejo na lastne stroške.

(6) Naprave in objekti za skupno rabo so:

– objekti in naprave za oskrbo prebivalstva s požarno vodo v javni rabi (hidrant in hidrantna omrežja);

– vodovodna omrežja za vzdrževanje javnih površin.

(7) Vzdrževanje naprav in objektov za skupno rabo v lasti občine se financira iz sredstev pridobljenih s prodajo vode in proračuna občine.

(8) Upravljavci javne infrastrukture v lasti občine, so dolžni vsako leto, najkasneje do 30. novembra, za naslednje leto, predložiti občinski strokovni službi, pristojni za okolje in prostor, finančno ovrednoten plan vseh del, ki so povezani z vzdrževanjem in obnavljanjem teh naprav in objektov.

 

23. člen 

(vzdrževanje in izvajanje obnov/investicij)

(1) Za izvedbo vzdrževalnih del na javnem vodovodu skrbi izvajalec javne službe. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe.

(2) Investitor v obnovo javnega vodovoda je občina. Občina s tem odlokom pooblašča izvajalca javne službe Komunalo Slovenska Bistrica d.o.o., za izvedbo in nadzor obnovitvenih investicij v višini letne najemnine, pobrane za infrastrukturo.

(3) Investitor v novogradnjo javnega vodovoda je občina, ki pa lahko izvajalca javne službe s pogodbo pooblasti za vodenje, izvajanje in nadzor investicije.

(4) Če investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe, ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri izvedbi javnega vodovodnega omrežja, izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti in plačati stroške nadzora.

(5) Vse navezave novih vodovodov na obstoječi, delujoči vodovodni sistem izvaja izključno samo imenovani izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo na območju izvajanja investicije tretje osebe, zaradi zagotavljanja varnosti oskrbe s pitno vodo uporabnikov. Stroški navezav so stroški, ki jih zagotavlja tretja oseba (izvajalec investicije).

(6) V primeru rekonstrukcije javnega vodovoda so priključki v cestnem telesu in ponovna priključitev na obstoječi priključek strošek obnove vodovoda, ki se financira iz javnih sredstev.

(7) Celotno redno in investicijsko vzdrževanje obstoječih vodovodnih priključkov, ki je potrebno za normalno funkcioniranje sistema oskrbe s pitno vodo uporabnikov, izvaja izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe iz planiranega dela postavke omrežnine.

(8) Vodovodni priključki se obnavljajo v skladu z letnim vzdrževalnim investicijskim planom občine, razen:

– če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe z vodo;

– če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov;

– v primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture;

– če obstoječi priključek tlačno ne ustreza normativom.

 

24. člen 

(prekinitev oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda) 

(1) Upravljavec javnega vodovoda lahko uporabniku javne službe prekine oskrbo s pitno vodo, če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe.

(2) Upravljavec javnega vodovoda lahko začasno prekine ali omeji oskrbo s pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali priključkih na javni vodovod.

(3) V primeru načrtovanih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.

(4) V primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.

(5) V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi in živali, upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi.

(6) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora upravljavec javnega vodovoda uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe, razen če do prekinitve pride zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena.

(7) Vsak javni vodovod mora imeti zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, iz katerih se lahko v nujnih primerih zagotavlja oskrba s pitno vodo na območju javnega vodovoda, vsaj v nujnem obsegu porabe pitne vode, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na območju javnega vodovoda.

(8) Podrobnejši pogoji prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo v času izrednih razmer so določeni v predpisu občine v Pravilniku o oskrbi z vodo v izrednih razmerah na območju Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 112/03).

 

25. člen 

(krajše prekinitve) 

(1) Upravljavec ima pravico za krajši čas prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikov v primerih:

– če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kakovost vode v vodovodnem omrežju;

– če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja;

– če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo;

– z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode;

– če uporabnik pismeno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode.

(2) Upravljavec zagotavlja minimalni standard dobave vode po predložitvi ustrezne posode na njegovem matičnem naslovu.

 

26. člen 

(program oskrbe s pitno vodo in poročila) 

(1) Javna služba se izvaja v skladu s programom oskrbe s pitno vodo.

(2) Program oskrbe s pitno vodo se na podlagi evidenc iz prejšnjega člena izdela za vsako občino posebej in vsebuje naslednje vsebinske sklope:

1. Osnovne podatke, ki so podatki o:

– izvajalcu javne službe;

– občini izvajanja javne službe;

– predpisih in drugi pravnih aktih, ki urejajo izvajanje javne službe, vključno z določitvijo izvajalca javne službe in

– območjih javnih vodovodov, kjer se izvaja javna služba.

2. Podatki o infrastrukturi in osnovnih sredstvih, namenjenih opravljanju javne službe, ki so podatki o:

– javnih vodovodih in zunanjih hidrantnih omrežjih za gašenje požarov, ki so del javnega vodovoda;

– zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo in njihovih zmogljivostih za oskrbo s pitno vodo;

– vodnih pravicah za zajetja iz prejšnje alineje;

– vodovarstvenih območjih, njihovem označevanju in izvajanju drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja in

– cenah obveznih storitev javne službe.

3. Podatki o načinu izvajanja javne službe, ki so podatki o:

– številu priključkov in odjemnih mest na javnem vodovodu;

– vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe;

– ukrepih za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnih vodovodih;

– ukrepih za zmanjševanje vodnih izgub v javnih vodovodih;

– ukrepih za zagotavljanje rezervnih zajetij za pitno vodo;

– režimih obratovanja rezervnih zajetij za pitno vodo;

– režimu nadomeščanja rezervnih zajetij za pitno vodo v skladu s sedmim odstavkom 16. člena te uredbe;

– načinu obveščanja uporabnikov javne službe;

– izvajanju posebnih storitev z uporabo javne infrastrukture in

– javnih površinah, za katere se iz javnega vodovoda zagotavlja pitna voda za pranje, namakanje ali oskrbo s pitno vodo, ki je namenjena splošni rabi.

(3) Predlog programa oskrbe s pitno vodo pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih koledarskih let in ga posreduje občini v uskladitev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove uveljavitve. Ko je program usklajen z občino, ga odgovorna oseba izvajalca javne službe potrdi.

(4) Izvajalec javne službe pošlje potrjen program oskrbe s pitno vodo ministrstvu najpozneje do 31. decembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti na način, objavljen na spletni strani ministrstva.

(5) Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne službe.

(6) Programi oskrbe s pitno vodo, ki jih izvajalec javne službe pošlje ministrstvu, niso javno dostopni, neposreden dostop do njih pa je omogočen ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ministrstvu, pristojnemu za obrambo, in uradu pristojnemu za državno statistiko.

(7) Za sprejem sprememb programa oskrbe s pitno vodo se smiselno uporabljajo tretji do šesti odstavek tega člena, pri čemer se ne sme spreminjati obdobje njegove veljavnosti.

(8) V programu oskrbe s pitno vodo morajo biti podatki, ki so poslovna skrivnost v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe, ustrezno označeni.

 

27. člen 

(gospodarna in varna raba zajetij za pitno vodo) 

(1) Investitorji in načrtovalci novih javnih vodovodov, lastniki javnih vodovodov in upravljavci javnih vodovodov morajo zagotavljati gospodarno in varno rabo zajetij za pitno vodo.

(2) Pri načrtovanju in gradnji novega javnega vodovoda je treba prednostno zagotavljati, da se poveča območje obratujočega javnega vodovoda s priključitvijo na sosednji obratujoči javni vodovod.

(3) Če povečanje območja obratujočega javnega vodovoda ni mogoče zaradi nezadostne zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda s katero se poveča njegova zmogljivost, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih zajetij za pitno vodo.

(4) Če povečanje območja obratujočega javnega vodovoda ni mogoče zaradi nezadostnih količin pitne vode iz zajetij za pitno vodo obratujočega javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti zajetij za pitno vodo obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obstoječimi zajetji za pitno vodo prednost pred zagotavljanjem novih zajetij za pitno vodo za nov javni vodovod.

(5) Če je za povečanje območja obratujočega javnega vodovoda treba zagotoviti nova zajetja za pitno vodo, ima priključitev na nov ali obratujoč transportni vodovod prednost pred zagotavljanjem novih zajetij za pitno vodo.

(6) Načrtovalec mora merila iz tega člena upoštevati pri izboru variante oskrbe s pitno vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za poseg v prostor objektov in opreme komunalnega opremljanja predvidenega poselitvenega območja.

 

28. člen 

(prednostna raba pitne vode iz vodovoda) 

(1) Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se upošteva, da ima raba vode za oskrbo s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.

(2) Če javni vodovod ne more zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev za obratovanje zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov, se viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje zagotovijo na drug način v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom.

(3) Če se v skladu s prejšnjim odstavkom požarna varnost zagotavlja z zunanjim hidrantnim omrežjem za gašenje požarov, ki ni del javnega vodovoda, mora biti to hidravlično ločeno od javnega vodovoda. S priključkom na javni vodovod se lahko izvede napajanje požarnega bazena.

(4) V primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode.

 

29. člen 

(rezervne zmogljivosti in varno obratovanje javnega vodovoda) 

(1) Javne vodovode občina načrtuje tako, da imajo zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda.

(2) Pri načrtovanju rezervnih zmogljivosti javnih vodovodov se poleg območij poselitve upoštevajo tudi obstoječa in predvidena poselitvena območja, za katera je predvideno, da se bodo s pitno vodo oskrbovala iz javnega vodovoda.

(3) Rezervno zajetje za pitno vodo je drugo neodvisno zajetje za pitno vodo, ki napaja isti javni vodovod.

(4) Za rezervno zajetje za pitno vodo se lahko šteje tudi drug neodvisen javni vodovod, če je izveden ustrezen priključek nanj in je v programu oskrbe s pitno vodo opredeljen režim obratovanja obeh javnih vodovodov v primeru njegove uporabe.

(5) Izvajalec javne službe lahko nadomesti rezervna zajetja za pitno vodo z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj nujni obseg porabe pitne vode.

 

30. člen 

(zmanjševanje vodnih izgub) 

(1) Izvajalec javne službe mora pripraviti program ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki je sestavni del programa oskrbe s pitno vodo.

(2) Lastnik javnega vodovoda zagotavlja izvedbo investicij in investicijskega vzdrževanja v skladu s programom za zmanjšanje vodnih izgub iz prejšnjega odstavka.

(3) Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati izvedbo rednega vzdrževanja in ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki nastajajo pri rednem obratovanju javnega vodovoda. Upravljavec javnega vodovoda mora zagotoviti, da se pri načrtovanju rekonstrukcije javnega vodovoda načrtujejo tudi ukrepi za zmanjšanje vodnih izgub vodnih količin, ki nastajajo pri obratovanju javnega vodovoda.

(4) Z izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub morata lastnik in upravljavec javnega vodovoda vodne izgube zmanjšati na dopustno raven vodnih izgub.

(5) Če občina zaradi potreb po večji rabi pitne vode načrtuje oskrbo s pitno vodo iz novih zajetij za pitno vodo ali povečanje zmogljivosti črpanja iz obstoječih zajetij za pitno vodo, mora skupaj z izvedbo teh ukrepov zagotoviti, da vodne izgube obstoječih javnih vodovodov ne presegajo dopustne ravni vodnih izgub.

 

31. člen 

(izmenjava pitne vode med vodovodi) 

(1) Če se več javnih vodovodov s pitno vodo oskrbuje iz istih zajetij za pitno vodo, mora biti raba pitne vode urejena s pogodbo med imetniki vodne pravice, lastniki in upravljavci javnih vodovodov, ki ne sme biti v nasprotju s pridobljenimi vodnimi pravicami.

(2) Iz javnega vodovoda se lahko za lastno oskrbo s pitno vodo oskrbuje tudi zasebni vodovod v skladu s prvim odstavkom tega člena.

(3) Pri izmenjavi pitne vode med vodovodi morajo njihovi upravljavci količino dobavljene pitne vode meriti in evidentirati.

(4) Oskrbovanje javnega vodovoda z vodo iz zasebnega vodovoda je prepovedano.

 

IV. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE 

 

32. člen 

(viri financiranja) 

Javna služba se financira iz:

– cene storitev javne službe;

– proračunskih sredstev občine;

– drugih virov.

 

33. člen 

(proračunska sredstva občine) 

Če cena storitev javne službe ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov javne službe in predpisanega donosa, občina za ta del zagotovi lastna sredstva.

 

V. NAČRTOVANJE VODOVODA 

 

34. člen 

(priključitev stavb na javni vodovod) 

Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami uredbe in tega odloka.

 

35. člen 

(upravni postopki) 

(1) Upravljavec javnega vodovoda na podlagi veljavne zakonodaje izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljevanju: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljevanju: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi projektov itd. (v nadaljevanju: pogoje), soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: soglasja) in soglasja za priključitev na javni vodovod (v nadaljevanju: soglasja za priklop) ter potrdila, pri čemer mora investitor k vlogi predložiti v nadaljevanju navedeno dokumentacijo.

(2) Za smernice in mnenja:

– vloga za izdajo smernic;

– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju.

(3) Za projektne pogoje:

– vloga za izdajo projektnih pogojev;

– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov;

– idejno zasnovo in situacijo obstoječega stanja;

– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji;

– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode;

– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi.

(4) Za soglasje k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:

– vloga za soglasje k projektnim rešitvam;

– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom vodovodnega priključka v sklopu načrta strojnih instalacij;

– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500;

– soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki nadomesti soglasje lastnika, služnostna pogodba;

– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi);

– dokumentacijo, vezano na odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, če se objekt gradi na območju, ki ni opremljeno z javnim kanalizacijskim sistemom;

– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi.

(5) Za soglasje za priključitev, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:

– vloga za soglasje za priključitev;

– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici do gradnje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora;

– katastrski načrt (načrt parcele);

– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500;

– načrt instalacij;

– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi);

– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje;

– pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je to predpisano.

(6) Za soglasje za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:

– vloga za soglasje za priključitev;

– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta;

– projekt vodovodnega priključka;

– projekt interne vodovodne inštalacije ali potrdilo upravljavca o pregledu interne inštalacije;

– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje;

– pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.

(7) Za soglasje/pogodbo za začasni priključek, katero se lahko izda za gradbiščne priključke, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere, vendar za obdobje največ dveh let:

– vloga za izvedbo začasnega priključka;

– situacijo (po potrebi z vrisanim objektom) v merilu 1:500;

– upravno dovoljenje oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.);

– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja priključka;

– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje;

– dokument o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor;

– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi);

– dokazilo o načinu zagotavljanja odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je to predpisano.

(8) Za soglasje za ukinitev priključka:

– vloga za ukinitev priključka;

– situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in vodovodnim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500;

– potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe.

(9) Za soglasje k spremembam:

– vloga,

– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.

(10) Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda upravljavec v skladu z določili odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.

(11) Objekt se priključi na javni vodovod samo s pisnim soglasjem upravljavca, ki priključitev tudi izvede. Kolikor uporabnik oziroma investitor sam ne zaprosi za izdajo soglasja za priključitev na javni vodovod, ga mora upravljavec obvestiti, da je priključitev obvezna in mu posredovati pogoje za izdajo soglasja za priključitev na javni vodovod.

(12) Investitor in uporabnik sta dolžna zagotoviti izvedbo priključka v okvirih, ki so določeni s soglasjem. Za vsak odmik v postopku izvedbe priključka in spremembe na priključku, mora uporabnik ponovno pridobiti soglasje upravljavca.

(13) Projektne pogoje izdaja upravljavec tudi k tistim gradnjam objektov, ki se priključujejo na lasten vir oskrbe s pitno vodo, kakor tudi v primerih, ko za objekt ne potrebuje vode in v primerih, kadar je potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta.

(14) Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja člen v celoti, gradbenega dovoljenja pa ni treba predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967; lastnik to dokaže z veljavno uradno listino ali izjavo pod materialno in kazensko odgovornostjo.

(15) Upravljavec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajene javne infrastrukture. Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki jih izda upravljavec na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz prvega odstavka tega člena, upravljavec zaračuna materialne stroške po merilih in tarifi storitve javne službe, ki so določene v ceniku upravljavca.

 

36. člen 

(določitev pogojev priključitve) 

Pri izdaji soglasja iz prejšnjega člena tega odloka mora upravljavec določiti:

– minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja;

– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivi novogradnje;

– traso, globino, dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje;

– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška;

– dimenzijo in tip vodomera, ki mora biti vgrajen v zunanjem vodomernem jašku;

– tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom;

– pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa vodovodnega priključka;

– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju podtalnice; zajetij vodnih virov ali na območjih predvidenih za zajem pitne vode;

– posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode;

– ostale pogoje, ki so določeni s Tehničnim pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema.

 

37. člen 

(obveznost priključitve na javni vodovod) 

(1) Kjer je javni vodovod že zgrajen ali se gradi ali rekonstruira, je priključitev vsakega novega objekta na javni vodovod obvezna.

(2) Ob gradnji ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja je obvezna prestavitev merilcev porabe vode izven objekta v zunanje termoizolacijske jaške, vseh uporabnikov na območju rekonstrukcije omrežja. Vodomerni jašek vključno z montažo je strošek uporabnika, prevezava vodomernega mesta v objektu, kjer je bil nameščen vodomer, pa strošek upravljavca.

(3) Lokacija vodomernega jaška mora biti čim bližja parcelni meji, oziroma oddaljena maksimalno 15 m od glavnega vodovodnega cevovoda.

(4) Priporočljivo je, da uporabniki ob rekonstrukciji izvedejo menjavo dovodne cevi od nove lokacije merilnega jaška do objekta. Menjava tega dela vodovodnega priključka, vključno z gradbenimi deli, je strošek uporabnika.

(5) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški zaradi dolžine priključka, ki presega 200 m.

(6) Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov priključenih na javni vodovod ali, ki bi vplival na kakovost vode v javnem vodovodu.

 

38. člen 

(storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod) 

(1) Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode.

(2) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Vodovodni priključek izdela upravljavec na stroške uporabnika. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.

(3) Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v okviru omrežnine. Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod, v primeru novogradenj pa tudi o trasah priključkov z izvedbo geodetskega posnetka.

(4) Uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno instalacijo ali na svoj vodovodni priključek brez soglasja upravljavca.

Podrobnejši pogoji izvedbe vodovodnega priključka se določijo v Tehničnem pravilniku.

 

39. člen 

(stalen ali začasen priključek) 

(1) Priključek stavbe na javni vodovod mora biti izveden v skladu s tem odlokom in pogoji soglasja upravljavca.

(2) Upravljavec je dolžan izdelati priključek najkasneje v tridesetih dneh od pisne vloge uporabnika za izvedbo priključka, s tem da je uporabnik izpolnil vse pogoje iz prvega odstavka tega člena in poravnal vse obveznosti do občine in upravljavca. Upravljavec sme priključiti uporabnika, ko so vsa gradbena dela predhodno izvedena na način, kot to določa Tehnični pravilnik. Vodovodni priključek je lahko stalen ali začasen. Vsaka sprememba dimenzije priključka se obravnava kot nov priključek.

 

40. člen 

(vodomerna mesta) 

(1) Nova priključitev na javni vodovod je možna po pridobitvi vseh upravnih dovoljenj, z vgradnjo zunanjega termoizolacijskega jaška z minimalno oddaljenostjo od parcelne meje in zagotovljeno dostopnostjo upravljavcu vodovodnega sistema.

(2) V večstanovanjskih objektih je možna izvedba vodomernih niš z vgrajenimi vodomernimi števci v skupnih prostorih, za vsako posamezno stanovanjsko enoto.

(3) Vgrajeni vodomeri morajo ustrezati kakovostnemu merilnemu razredu najmanj Q3/Q1, R>=160.

(4) Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski vodomer. Stroški nabave in namestitve obračunskega vodomera bremenijo uporabnika.

(5) Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda in nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku enega leta od uveljavitve tega odloka, skladno z določili tega odloka.

(6) Vsak obračunski vodomer mora pristojni organ pregledati in žigosati.

(7) Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za menjavo.

Stroški kontrole, umerjanja, vzdrževanja in zamenjave vodomera bremenijo uporabnika v obliki tarifnega sistema obračuna, ki jo upravljavec mesečno zaračunava uporabnikom.

 

41. člen 

(omejitev priključitve) 

(1) V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljavec dolžan obvestiti uporabnika in investitorja o razmerah ter pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.

(2) V večstanovanjskih objektih, montaže vodomernih števcev na interni instalaciji niso predmet javne službe. V primeru opreme vseh posameznih stanovanjskih enot z vodomernimi števci in obnovo interne instalacije, se lahko po pregledu strokovnih služb upravljavca, izvede popis uporabnikov in vnos v bazo podatkov direktnih plačnikov.

 

42. člen 

(posebnosti izdaje soglasja) 

Soglasje oziroma ustrezno upravno odločbo izdajajo upravljavci tudi k tistim gradnjam objektov, ki se priključujejo na lastni vir oskrbe s pitno vodo, kakor tudi v primerih, ko objekt ne potrebuje vode in v primerih, kadar je potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta.

 

43. člen 

(dostop do vodovodne infrastrukture) 

(1) Pri izvajanju del na vodovodnem omrežju oziroma del, katerih posledica bo priključitev na vodovodno omrežje, so dolžni lastniki zemljišč oziroma osebe, ki razpolagajo z zemljiščem, dopustiti pooblaščenim osebam upravljavca dostop do naprav in objektov vodovodnega omrežja.

(2) Pooblaščene osebe upravljavca morajo pri izvajanju del paziti, da je poseg v prostor čim manjši in vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v največji možni meri.

 

VI. PREVZEM OBJEKTOV IN NAPRAV ZA OSKRBO Z VODO V UPRAVLJANJE 

 

44. člen 

(prenos novozgrajenih vodovodov) 

(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor novozgrajenega vodovodnega omrežja in objektov dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini.

(2) Za prevzem omrežja javnega vodovoda in objektov iz prvega odstavka tega člena v upravljanje izvajalcu javne službe mora biti predložena naslednja dokumentacija:

– gradbeno dovoljenje;

– projekt izvedenih del;

– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI);

– zapisnik o opravljenih preskusih vodovodov;

– meritve o ustreznosti hidrantnega omrežja;

– poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in objektov ter pitne vode;

– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu;

– uporabno dovoljenje;

– garancijske izjave in dokazila (kvaliteta izvedbe, vgrajeni materiali, odprava napak v garancijski dobi);

– vrednost vodovodnega omrežja in objektov v skladu z slovenskimi računovodskimi standardi;

– notarsko overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javnega vodovoda.

 

45. člen 

(prenos zasebnih vodovodov) 

(1) Obstoječi vodovod (zasebni, lokalni ali vaški vodovod ipd.), ki ni v lasti občine, se lahko prenese v lastništvo občine z medsebojno pogodbo med dosedanjim lastnikom ter občino. V pogodbi se določijo vse njune medsebojne obveznosti.

(2) Za prenos vodovodnega sistema v last občine in upravljanje izvajalcu obvezne gospodarske javne službe morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

– vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (projekt izvedenih del, elaborat geodetskega posnetka, popis in načrt omrežja, objektov in naprav, evidenco priključkov uporabnikov, vodno dovoljenje in predlog odloka o zaščiti vodnega vira);

– vodovod, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in navodilom o tehnični izvedbi in uporabi omrežja, objektov in naprav;

– izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem;

– pred postopkom o prevzemu se mora izvršiti terenski pregled obstoječega vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu, ki je osnova za pripravo programa sanacije;

– sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, izdelana ocena stroškov ter zagotovljena sredstva za potrebno sanacijo vodovoda;

– na vseh odjemnih mestih vodovoda morajo biti od prevzema vodovoda v zunanjih vodomernih jaških vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani, skladno z veljavnimi predpisi o meroslovnih zahtevah za vodomere. Tip vodomera mora ustrezati zahtevam izvajalca javne službe in biti veljaven še najmanj 4,5 let po prevzemu;

– zunanji vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s Tehničnim pravilnikom;

– urejene in notarsko overjene morajo biti vse služnostne pogodbe ali lastništva za zemljišča, na katerih se nahajajo objekti in naprave ter individualni vodovodni priključki;

– urejena morajo biti vsa lastniška razmerja med dosedanjimi lastniki in občino, povezana z infrastrukturo, ki je predmet pogodbe;

– postopek prevzema vodovoda mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji.

(3) Občine prevzete vodovodne sisteme v skladu s pogodbo predajo upravljavcu v upravljanje in najem.

(4) V primeru, da obstoječi uporabniki nasprotujejo predaji vodovodnega sistema izvajalcu javne službe, lahko izvajalec izvede odklop vodovodnega priključka. Ponovna priključitev na javni vodovod je možen po postopkih, predpisanih s tem odlokom.

 

VII. MERITVE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE 

 

46. člen 

(poraba vode na osnovi vodnega dovoljenja velikih uporabnikov) 

Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki vode, upravljavec sklene posebno pogodbo o porabi vode na osnovi pridobljenega vodnega dovoljenja uporabnika za posebne pogoje dobave vode iz javnega vodovodnega sistema.

 

47. člen 

(obveznost uporabnikov) 

Uporabniki storitev javne službe imajo naslednje obveznosti:

– pridobiti soglasje upravljavca za priključitev na javni vodovod;

– priključiti se na javni vodovod najkasneje v 6 mesecih po njegovi izgradnji in pričetku uporabe ter za vse posege na objektih in napravah pridobiti soglasje upravljavca;

– redno vzdrževati interno vodovodno omrežje, vodomerno mesto in interno hidrantno omrežje;

– izvajati zaščito vodomernega mesta in vodomera pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami;

– upravljavcu omogočiti dostop do vodomernega mesta in vodomera;

– zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom;

– upravljavcu omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe (in interne vodovodne inštalacije);

– skrbeti za dostopnost in vidnost zasuna (mesta priključitve na javni vodovod) na svojem vodovodnem priključku;

– upravljavcu omogočiti vzorčenje pitne vode na internem delu vodovodnega omrežja;

– obveščati upravljavca o okvarah na javnem vodovodu in priključku stavbe ter omogočiti izvedbo odprave okvare ali obnovo javnega vodovoda, če gre za javni vodovod, ki poteka po zemljišču, ki ni v lasti občine;

– dopustiti obnovo vodovodnega priključka in poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami upravljavca, s Tehničnim pravilnikom in z odlokom;

– ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svoje interno vodovodno omrežje ali vodovodni priključek brez soglasja upravljavca;

– povrniti škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom ali zaradi motenj, ki bi jih povzročil z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kakovost vode v javnem vodovodu;

– urejanje medsebojnih delitev stroškov, kadar se storitev obračunava preko skupnega obračunskega vodomera; osnova za obračun storitev je število oseb, ki prebivajo v posamezni stanovanjski enoti ali podatkih internih vodomerov;

– priključitev na javno vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev in soglasja upravljavca ter izjave o opravljenem upravljavčevem nadzoru izgradnje vodovodnega priključka;

– izvrševanje varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave pitne vode;

– kontrolirati stvarno porabo vode na lastnem vodomeru in jo primerjati z dovoljeno ob priključitvi;

– zagotavljati oskrbo objekta s pitno vodo na način, ki ne poslabšuje oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov in na način, ki ne vpliva na kakovost vode v javnem vodovodnem vodovodu;

– plačevati račune za dobavo pitne vode v roku, navedenem na računu;

– pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode; v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru spremembe uporabnika mora poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo popisa števca, ki je relevanten trenutek za določitev novega uporabnika in novega razmerja med izvajalcem javne službe in uporabnikom. Če se popis ne izvede, se storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku enako kot staremu in jih je dolžan novi uporabnik poravnavati, od datuma prejema pisnega obvestila starega uporabnika;

– upoštevati varčevalne in ostale ukrepe v primeru izrednih razmer ali upravičene prekinitve dobave vode iz 24. člena tega odloka;

– pridobiti soglasje upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilih internega omrežja;

– povrniti škodo povzročeno na javnem vodovodu, zaradi izvajanja del v zvezi z njihovim objektom ali zaradi motenj, ki povzročenih z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu.

 

48. člen 

(obveznosti drugih izvajalcev) 

(1) Vsakdo, ki na območju javnega in zasebnega vodovoda oziroma vodovodnega priključka izvaja dela, ki lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in naprave, je dolžan pred začetkom del pri upravljavcu na svoje stroške naročiti podatke o poteku vodovoda s pogoji za izvedbo del.

(2) Uporabnik oziroma investitor si mora pridobiti soglasje upravljavca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije na zemljišču uporabnika, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za oskrbo s pitno vodo.

(3) Izvajalci gradbenih del in upravljavci drugih infrastrukturnih objektov (elektrika, javna razsvetljava, telefon, kabelska TV, optika, plinovod, toplovod, kanalizacija …), morajo pred pričetkom del, ki potekajo v varovalnem pasu vodovoda (v razdalji 0,5 m od osi vodovodnega cevovoda) pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda h gradnji in poskrbeti za zakoličenje obstoječe vodovodne napeljave. Pri opravljanju del na svojih objektih in napravah morajo zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane, odmiki od vodovodne infrastrukture pa v skladu s predpisi.

(4) V primeru poškodb iz prvega in drugega odstavka tega člena izvajalci del oziroma upravljavci drugih omrežij odgovarjajo za vso povzročeno poslovno in neposlovno škodo, takoj pa zagotoviti, brez nepotrebnega odlašanja, upravljavcu popravilo javnega vodovodnega omrežja oziroma priključkov, ki je posledica napake zaradi njihovega ravnanja oziroma opustitve (vzpostavitev v prejšnje stanje).

(5) Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak in posledično vse stroške, ki pri tem nastanejo.

(6) Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipati materiala, saditi trajnih nasadov, ki lahko povzročijo poškodbe na vodovodu ali ovirajo njegovo delovanje in vzdrževanje.

(7) Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem upravljavca vodovoda in pod pogoji, ki jih določi upravljavec. Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v območju vodovodnega omrežja, mora pred opravljanjem teh del pridobiti predhodno pisno soglasje upravljavca. Pri trajni spremembi okolice mora investitor pri upravljavcu javnega vodovoda naročiti in poravnati stroške prilagoditve elementov oziroma globino vodovodnega omrežja novi niveleti in rabi terena.

 

49. člen 

(oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov) 

(1) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem njegovem oskrbovalnem območju zagotoviti:

– oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;

– redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda;

– vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;

– nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod;

– HACCP dokument in odgovorno osebo;

– monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;

– meritve količin dobavljene vode in obračun storitev.

(2) Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.

(3) Upravljavci vodovnih sistemov v občini ob vsakem popisu, oziroma najmanj enkrat letno, izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda posredujejo podatke o uporabnikih, dimenzijah števcev, porabi pitne vode in obračunanih akontacijah.

 

50. člen 

(kataster javnega vodovoda) 

(1) Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavljajo občine v okviru posebne javne službe in ga je upravljavec dolžan voditi v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost ter ga stalno dopolnjevati. Stroški vodenja katastra se v skladu s predpisi krijejo iz proračunskih sredstev občine.

(2) V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o objektih in napravah sekundarnega, primarnega in magistralnega vodovoda, hidrantnih omrežjih in hidrantih, če so oskrbovani iz javnega vodovoda, ter priključkih na javni vodovod.

(3) Med objekte, naprave in opremo javnega vodovoda, ki se evidentirajo v katastru javnega vodovoda, spadajo: vodovodna cev, vodohran, črpališče, razbremenilnik, jašek, naprave za obdelavo pitne vode, zajetja, drugi objekti, naprave in oprema javnega vodovoda.

(4) V katastru javnega vodovoda morajo biti evidentirana območja javnega vodovoda.

(5) Lokacija objektov, naprav in opreme se v katastru javnega vodovoda vodi v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.

(6) Kataster se vodi usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema ter Tehničnega pravilnika. Vodi se v obliki elektronske baze podatkov.

(7) Upravljavec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa.

(8) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je upravljavec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec dolžan slednjemu posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.

 

51. člen 

(uporaba hidrantov) 

(1) Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.

(2) Javno hidrantno mrežo vzdržuje upravljavec na stroške lastnika infrastrukture.

(3) Brez predhodnega soglasja upravljavca javnega vodovoda se smejo hidranti uporabljati samo za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. V tem primeru mora uporabnik naknadno v roku 8 dni obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete vode.

(4) Gasilska društva so dolžna izvajati stalen nadzor nad uporabo hidrantov in upravljavcu sprotno pisno sporočati vsak odvzem in količino odvzete vode ter sporočiti morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti pri uporabi hidrantov. Podatke o hidrantih vodi upravljavec v registru hidrantov. Povzročitelj odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi.

(5) V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma, po predhodnem dovoljenju upravljavca, uporabljati tudi hidranti. Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode in upravljavcu predhodno javiti mesto in količino odvzema. Mesto odvzema, pogoje odvzema in način plačila odvzete vode jim predpiše upravljavec v posebnem soglasju.

(6) Odvzem vode iz hidrantov za druge potrebe kot so čiščenje ulic, cest in trgov, zalivanje parkov in javnih nasadov, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč in druga gradbena dela, potrebe javnih prireditev, potrebe gasilskih vaj, polnjenje cistern za razvoz vode (suša ipd.) je dovoljen le s pisnim soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem vode sklene uporabnik dogovor o uporabi in poravnavi stroškov za porabljeno vodo.

(7) Gasilska društva morajo sama poskrbeti za varnost prevoza pitne vode z vozili, ki mora biti skladen z veljavno zakonodajo.

(8) Interni hidranti so del internega vodovoda objekta in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za odjemnim mestom. Vzdržuje jih lastnik objekta-uporabnik vode. Ob vsaki uporabi vode iz hidranta je uporabnik dolžan nemudoma poročati upravljavcu vodovoda, in sicer o vzroku in času uporabe ter porabljeni količini vode.

 

52. člen 

(elementi za obračun storitev javne službe) 

(1) Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ali dela stavbe ali inženirskega objekta na območju občine, priključenega na javno vodovodno omrežje oziroma uporabnik storitve javne službe oskrbe s pitno vodo. Solastniki sporazumno določijo plačnika storitev.

(2) Uporabnik je lahko tudi najemnik stavbe, inženirskega objekta ali dela stavbe oziroma inženirskega objekta ob pogoju, da se najemodajalec, najemnik in izvajalec dogovorijo o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih.

(3) Upravljavec zaračuna uporabniku, ki je priključen na javni vodovod:

– vodarino, porabljeno količino pitne vode, izraženo v m3/mesec;

– omrežnino, izraženo v EUR/kom;

– vse ostale dajatve, ki so predpisane z zakonodajo.

(4) Poraba se za potrebe določanja količin iz prejšnjega odstavka izračunava v skladu s tem poglavjem odloka.

 

53. člen 

(priprava elaborata in potrditev cene storitve) 

(1) Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo se oblikuje v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(2) Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe. Kolikor razlika med potrjeno ceno in obračunsko ceno glede na dejansko količino opravljenih storitev presega 10 % od potrjene cene, ga izvajalec do 30. 9. tekočega leta posreduje v pregled občinski upravi.

(3) Občinska uprava elaborat pregleda in posreduje morebitne zahteve za njegovo dopolnitev, spremembo ali potrditev, najkasneje 30 dni po prejemu elaborata.

(4) Dopolnitev oziroma spremembo elaborata pripravi izvajalec v 15 dneh od prejema pisnih pripomb, občinska uprava pa ga potrdi v roku 10 dni. Elaborat se do konca tekočega leta obravnava in potrdi na občinskem svetu.

 

54. člen 

(vzdrževanje priključka stavbe) 

(1) Upravljavec skrbi za redno vzdrževanje priključka stavbe, tako da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in zagotavlja interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov v skladu s tem odlokom.

(2) Mesečni stroški za vzdrževanje priključka stavbe so določeni glede na zmogljivost priključka in dimenzijo obračunskega vodomera in so sestavni del omrežnine.

(3) Upravljavec skrbi za vzdrževanje obračunskih vodomerov in redne preizkuse skladno z veljavno zakonodajo na stroške uporabnika. Mesečni stroški za vzdrževanje, overjanje, zamenjavo vodomerov so določeni glede na zmogljivost priključka in dimenzijo obračunskega vodomera in so sestavni del omrežnine.

 

55. člen 

(uporaba vodomerov) 

(1) Obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode. Velikost in mesto vgraditve glavnega obračunskega vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za priključitev na vodovodno omrežje. Vgrajen mora biti v termoizolacijskih jaških izven stavbe ali inženirskega objekta v skladu s pogoji, navedenimi v Tehničnem pravilniku.

(2) V primeru merilnega mesta znotraj objekta se s strani upravljavca vzdržuje priključek od mesta priključitve na javni vodovod v dolžini priključka do maksimalno 15 metrov.

(3) V primerih, ko je na internem vodovodu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu internega vodovoda.

(4) V primerih, ko je na internem vodovodu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom in pooblaščenega upravljavca internega vodovoda ni določenega, upravljavec javnega vodovodnega sistema izdaja račune za porabo vode lastniku nepremičnine.

(5) Pooblaščeni upravljavec internega vodovoda porazdeli račun na porabnike v dogovorjenem razmerju med porabniki. Če več uporabnikov ne določi pooblaščenega upravljavca internega vodovoda, so vsi uporabniki solidarni dolžniki za plačilo računa.

(6) V večstanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektih so v interni instalaciji lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki uporabniku, upravitelju služijo za merjenje porabe vode po posameznih enotah in za nadzor skupne porabe. Interni vodomeri, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo le interni porazdelitvi stroškov. Upravljavec teh vodomerov ne vzdržuje in ne zamenjuje. V primeru, ko upravljavec izvaja obračun porabe vode v večstanovanjskih objektih, se podatki internih vodomerov, ki jih morajo izvajalcu dostaviti upravniki stanovanj, lahko uporabljajo za obračun porabljene vode, če merilci porabe vode zadostijo zahtevam Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za vodomere za hladno vodo (Uradni list RS, št. 76/01, 42/06 in 16/13) in Pravilnikom o merilnih instrumentih (Uradni list RS, št. 42/06, 97/10 in 16/13). Določilo člena velja le za obstoječe stanje.

(7) Uporabnik je dolžan vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje, redne preglede, menjave in popise vodomera.

(8) Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno upravljavec, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov. Vsak vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje. Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred poškodbami in nizkimi temperaturami. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati vodomera niti odstraniti plombe.

(9) Če upravljavec ugotovi nedovoljen način rabe pitne vode, spremembo lokacije priključne cevi in vodomernega jaška ali če zaradi poškodbe vodomera ni mogoče izvesti odčitavanja obračunskega vodomera, si mora uporabnik pri upravljavcu ponovno pridobiti soglasje za priključitev na vodovodno omrežje.

(10) Vsi stroški, ki nastanejo na vodomeru ali na priključku po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika. Okvaro lahko sanira izključno upravljavec.

(11) Upravljavec skrbi za vzdrževanje obračunskih vodomerov in redne preizkuse skladno z veljavno zakonodajo na stroške uporabnika. Mesečni stroški za vzdrževanje, overjanje, zamenjavo vodomerov so določeni glede na zmogljivost priključka in dimenzijo obračunskega vodomera in so sestavni del omrežnine.

(12) Uporabnik ima zraven rednih pregledov, pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, v kolikor dvomi v njegovo točnost. Če vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi vse stroške postopka (menjava, servis, kontrolni preizkus) uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec.

(13) Odčitek stanja na vodomeru se izvede praviloma minimalno enkrat letno oziroma ob vsaki spremembi cene.

 

56. člen 

(določanje količin porabljene vode) 

(1) Količina porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po stanju, odčitanem na obračunskem vodomeru. Upravljavec zaračunava uporabnikom porabljeno vodo določeno na osnovi povprečne mesečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Obračunsko obdobje je obdobje med zadnjima odčitkoma. Praviloma najmanj enkrat letno, ob menjavi obračunskega vodomera ali ob popisu obračunskega vodomera, opravi upravljavec obračun porabljene vode za posamezno odjemno mesto.

(2) Upravljavec lahko določi popise tudi drugače in skladno z medsebojnim dogovorom lastnika ali upravljavca večstanovanjskih objektov, zaračunava porabljeno vodo uporabnikom, ter stanovalcem v večstanovanjskih stavbah na podlagi dejanske porabe, zabeležene na skupnem obračunskem vodomeru.

(3) V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka oziroma obračunskega vodomera, morajo uporabniki z medsebojnim sporazumom določiti pravno ali fizično osebo, ki prejema ter plačuje račune za porabljeno vodo ter ga posredovati upravljavcu oziroma ravnati v skladu z veljavno zakonodajo na stanovanjskem področju. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni dolžnost upravljavca, lahko pa se z uporabniki dogovori, da izvaja zaračunavanje porabe vode posameznemu uporabniku v objektu, pod pogojem, da uporabniki zagotavljajo izvajalcu potrebne podatke za obračun (podatke internih vodomerov, število oseb itd.).

(4) Če so v objektu tudi uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost, si morajo v skladu s pogoji soglasja vgraditi svoje obračunske vodomere.

(5) Višino akontacije praviloma določi upravljavec, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije. V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega popisa do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju.

(6) Če uporabnik onemogoča izvajalcu zamenjavo vodomera ali odčitavanje vodomera se šteje, da odjemno mesto nima vodomera in se mu v takšnem primeru za obračun upošteva pavšalna poraba vode, kot je določena v veljavni metodologiji, za primere ko se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom.

(7) Količina porabljene vode se, pri nedovoljenem odvzemu brez vodomera, določi na osnovi predpisane količine iz metodologije oblikovanja cen gospodarskih javnih služb. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma največ za obdobje treh let, glede na število oseb v gospodinjstvu in povprečne mesečne porabe vode določene v metodologiji oblikovanja cen.

(8) Uporabnik brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti.

 

57. člen 

(uporabniki, ki nimajo vodomera) 

(1) V primeru, ko obstoječi objekt, ki je priključen na javni vodovod ali ko upravljavec prevzame v upravljanje vodovodni sistem (zasebni, vaški vodovodi ipd.) in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo vodomerov, so uporabniki dolžni naročiti in omogočiti upravljavcu, da na stroške uporabnikov vgradi obračunske vodomere.

(2) Uporabniku se do vgradnje vodomera za obračun upošteva pavšalna poraba vode, kot je določena v veljavni metodologiji, za primere ko se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom.

 

58. člen 

(objava cen) 

(1) Na osnovi porabljene količine vode in veljavnih cen upravljavec zaračuna uporabniku vodarino, na podlagi velikosti vodomera pa omrežnino.

(2) Upravljavec je dolžan objavljati spremembe cen v sredstvih javnega obveščanja in na spletnih straneh podjetja.

(3) Če se spremeni cena vode, upravljavec obračuna porabljeno vodo, odčita vodomere ali se stanje vodomera na dan uveljavitve cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.

 

VIII. EVIDENCE UPORABNIKOV 

 

59. člen 

(evidence uporabnikov) 

(1) Za potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.

(2) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:

– številko plačnika in odjemnega mesta;

– EMŠO, davčna številka;

– številko soglasja za priključitev na javni vodovod;

– vrsto storitve;

– ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu);

– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti.

(3) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:

– šifro uporabnika in plačnika;

– naziv firme oziroma samostojnega podjetnika;

– naslov;

– transakcijski račun;

– davčno številko;

– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti.

(4) Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:

– podatke o merilnih napravah in priključku;

– lastništvo nepremičnine;

– podatke o načinu odvajanja odpadnih vod iz objekta;

– datum vnosa podatkov.

(5) Izvajalec javne službe upravlja z osebnimi podatki v skladu s predpisi.

 

60. člen 

(pridobivanje evidenc) 

Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, nastalih na podlagi zakonskih določil in Zakona o GJS.

 

61. člen 

(plačilo računov in ugovor) 

(1) Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa.

(2) Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu pisnega opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko upravljavec prekine dobavo vode.

(3) Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 8 dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila. Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v 15 dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu osem dni po prejemu opomina prekine dobava vode ter se začne postopek izterjave po sodni poti.

(4) Če uporabnik zamudi s plačilom, mu upravljavec zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti.

 

62. člen 

(oprostitev plačila storitve v primeru okvare na internem priključku) 

Izvajalec javne službe lahko na podlagi pisne reklamacije, v primeru prekomerne porabe pitne vode kot posledice okvare na internem vodovodnem omrežju, uporabnikom zmanjša stroške odvajanja komunalne odpadne vode, čiščenja komunalne odpadne vode, storitve povezane z greznicami in MKČN ter okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, če ugotovi, da pri iztoku ni prišlo do onesnaženja pitne vode in je bil iztok neposreden v podzemne vode. Stranka mora pisni vlogi za zmanjšanje računa predložiti zapisnik o ugotovljeni in odpravljeni okvari in okvaro slikovno evidentirati. Iztok pitne vode po števcu je potrebno plačati.

 

IX. PREKINITEV DOBAVE VODE 

 

63. člen 

(prekinitev dobave uporabniku po uradni dolžnosti ali na zahtevo uporabnika) 

(1) Upravljavec mora uporabniku prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih primerih:

– če je bil priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez nadzora ter prevzema v upravljanje s strani upravljavca;

– če interna hišna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi te instalacije ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda (lastna oskrba z vodo);

– če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje interno omrežje;

– če notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik tega na zahtevo upravljavca noče odstraniti;

– če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani pečatno plombo (na vodomeru, hidrantu …) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka;

– če uporabnik ne dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu in priključku stavbe;

– če uporabnik ne dovoli upravljavcu vgraditve ali zamenjave vodomera;

– če uporabnik onemogoča upravljavcu odčitavanje in pregled vodomera ter interne instalacije in internega hidrantnega omrežja;

– če uporabnik ne zagotavlja odvajanja in čiščenja odpadnih voda skladno z zakonodajo;

– če uporabnik ne plača računa za dobavo vode v skladu s pogoji tega odloka;

– če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka.

(2) Upravljavec lahko ukine priključek tudi na podlagi primerov iz 24. in 25. člena tega odloka.

(3) Dobava vode se prekine do odprave vzroka prekinitve. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca.

(4) Na zahtevo uporabnika, da se mu začasno prekine dobava vode, je upravljavec po prejemu pisnega zahtevka uporabnika to tudi dolžan storiti. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne plača uporabnik.

 

64. člen 

(ukinitev priključka) 

(1) Uporabnik lahko pisno naroči začasni ali stalni odklop priključka, ki se izvede na stroške uporabnika v skladu s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom. Stalni odklop priključka pomeni fizično izvedena dela odklopa na priključnem ventilu ali priključni cevi pri sekundarnem vodovodu.

(2) V primeru ponovnega priklopa si je uporabnik dolžan pridobiti soglasje v skladu s 35. členom tega odloka.

(3) Upravljavec ukine priključek na osnovi pisnega zahtevka uporabnika:

– fizično odstrani priključni ventil in cev,

– izbriše priključek iz katastra,

– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.

(4) Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik.

(5) Ponovna priključitev je možna po določilih tega odloka in se obravnava kot nova priključitev na javno vodovodno omrežje.

 

65. člen 

(prenos lastništva vodovodnega priključka) 

Vodovodni priključek je del nepremičnine in je v lasti lastnika nepremičnine. Pri prenosu nepremičnine na novega lastnika ali pri spremembi uporabnika storitve dobave pitne vode, morajo biti poravnani vsi stroški izgradnje priključka in vzdrževanja ter vse zapadle obveznosti, ki so nastale na vodovodnem priključku zaradi distribucije in porabe vode v preteklem obdobju pred prenosom priključka na novega lastnika ali uporabnika.

 

66. člen 

(VVO) 

(1) Najožje vodovarstveno območje je zajetje vodovoda in objekti znotraj ograjenega območja. Na tem območju je prepovedano gibanje in zadrževanje vsem nepooblaščenim in nezaposlenim osebam.

(2) Zaščiteno območje nad zajetjem Vodarne Zgornja Bistrica niso dovoljeni posegi sečnje in krčenja gozdnih površin, izlivanja tekočin, spravilo lesa, prosto sprehajanje psov in vseh ostalih posegov, ki bi vplivali na kvaliteto surove vode v potoku.

 

X. KONTROLA KVALITETE VODE 

 

67. člen 

(HACCP dokument) 

Upravljavec zagotavlja izvajanje monitoringa kvalitete vode skladno z veljavno zakonodajo in uvedenim HACCP sistemom. Analize pitne vode morajo biti dostopne vsakemu uporabniku na sedežu upravljavca.

 

68. člen 

(izredna vzorčenja) 

Uporabnik lahko zahteva dodatno kontrolo kvalitete pitne vode z vzorčenjem na lastnem odjemnem mestu. V teh primerih je uporabnik tudi plačnik stroškov analiz kvalitete vode.

 

XI. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE 

 

69. člen 

(inšpekcijski organ) 

(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata medobčinski inšpekcijski urad in občinska uprava občine.

(2) Pri izvajanju nadzora mora medobčinski inšpekcijski urad izdajati odločbe ter odrejati druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.

 

70. člen 

(prekrški) 

(1) Pravna oseba, samostojni podjetnik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost se kaznuje z globo 1.400,00 EUR, če pa se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo 4.500,00 EUR:

– če se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno (19. in 37. člen),

– če se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca,

– če ne izpolnjuje obveznosti iz 47. in 48. člena tega odloka,

– ne upošteva določb 65. in 66. člena tega odloka,

– če odvzema vodo iz hidranta v nasprotju z 51. členom tega odloka.

(2) Fizična oseba, odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek iz tega člena kaznujejo z globo 400,00 EUR.

 

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 

 

71. člen 

(prehodni roki) 

(1) Izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih morajo občine zagotoviti do 31. 12. 2015. Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora posamezna občina zagotavljati opravljanje storitev javne službe, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler posamezna občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod.

(2) Za rabo vodnih virov za lastno oskrbo stavb s pitno vodo iz prejšnjega odstavka morajo lastniki stavb in gradbenih inženirskih objektov pridobiti vodno dovoljenje v skladu z določbami pravilnika in tega odloka.

(3) Obratujoče zasebne vodovodne sisteme na območju občin, ki oskrbujejo več kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo večjo od 10 m3 pitne vode na dan, lahko lastniki zasebnega vodovodnega sistema oziroma imetniki vodnega dovoljenja za lastno oskrbo s pitno vodo prenesejo v last občine in v upravljanje izvajalcu javne službe najkasneje do 31. 12. 2015.

(4) Zahteve, ki se nanašajo na storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod, se morajo prilagoditi v skladu s tem odlokom v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka.

(5) Prvi odstavek 19. člena tega odloka se prične uporabljati po 31. 12. 2017.

 

72. člen 

(prenehanje veljavnosti) 

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi z vodo na območju Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 73/08).

 

73. člen 

(veljavnost odloka) 

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

Št. 9000-21/2015-10-0203

Slovenska Bistrica, dne 19. novembra 2015

 

Župan

Občine Slovenska Bistrica

dr. Ivan Žagar l.r.

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor