Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2

Na podlagi 12. in 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK, 33/2007-ZPNačrt, 108/2009-ZGO-1C, 79/2010 Odl.US: U-I-85/09-8, 80/2010-ZUPUDPP in 106/2010 - popr.) in na podlagi 17. člena Statuta Občine Kungota (Uradni list RS, št. 12/04, 18/07 in MUV št. 13/08)) je Občinski svet Občine Kungota na 16. redni seji dne 19. junija 2013 sprejel

O D L O K

o občinskem lokacijskem načrtu gradiška 1

za območje, ki obsega parc. št. 20/11, 20/12, 20/13, 20/14,

20/15, 20/16, 20/17, 20/18, 20/19, 20/20, 20/21, 24;5, 24/4,

24/5, 24/6, 24/9, 24/10, 24/11, 24/12 v k.o. 604 Gradiška

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(splošno)

S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor- Pesnica za obdobje 1986-2000 in družbenega plan Občine Maribor-Pesnica za obdobje 1986-1990 za območje Občine Kungota v letu 2003 (Uradni list RS 81/2004), sprejme občinski lokacijski načrt Gradiška 1 za območje, ki obsega parc.št. 20/11, 20/12, 20/13, 20/14, 20/15, 20/16, 20/17, 20/18, 20/19, 20/20, 20/21, 24;5, 24/4, 24/5, 24/6, 24/9, 24/10, 24/11, 24/12 v k.o. 604 Gradiška (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt), ki ga je izdelala družba Studio 3 d.o.o., Atelje za arhitekturo, Ajdovščina v aprilu 2006 pod številko 465-05.

2. člen

(sestavni deli)

(1) Sestavni deli lokacijskega načrta so:

A – besedilo lokacijskega načrta:

1. opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z lokacijskim načrtom;

2. ureditveno območje;

3. umestitev načrtovane ureditve v prostor:

• opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,

• opis rešitev načrtovanih objektov in površin,

• lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo;

4. zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture ter obveznost priključevanja objektov nanjo;

5. rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin;

6. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

7. načrt parcelacije;

8. etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta;

9. usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti LN;

10. dopustna odstopanja;

11. numerični podatki.

B – kartografski del lokacijskega načrta:

1. načrt namenske rabe prostora:

1.1 izsek iz digitalnega prostorskega plana,

1.2 širše območje,

1.3 meja ureditvenega območja in prostorske enote;

2. načrt ureditvenega območja:

2.1 načrt parcelacije in višinska situacija;

3. načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor:

3.1 ureditvena situacija,

3.2 zbirna situacija javne komunalne infrastrukture,

3.3 situacija električnih vodov,

3.4 situacija vodovoda in hidrantnega omrežja,

3.5 situacija fekalne in meteorne kanalizacije,

3.6 prometna situacija,

3.7 profili.

C – seznam prilog lokacijskega načrta:

1. povzetek za javnost;

2. izvleček iz strateškega prostorskega akta;

3. obrazložitev in utemeljitev LN;

4. strokovne podlage;

5. smernice in mnenja;

6. seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi lokacijskega načrta;

7. spis postopka priprave in sprejemanja lokacijskega načrta;

8. program priprave;

9. odlok o občinskem lokacijskem načrtu.

(2) Sestavni deli lokacijskega načrta iz tega člena so sestavni del tega odloka.

3. člen

(namen)

(1) Ta odlok določa lokacijske pogoje za pripravo projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov ter prostorske ukrepe po predpisih o urejanju prostora.

(2) Ta odlok določa ureditveno območje, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve prometne, energetske in druge gospodarske infrastrukture ter obveznost priključevanja objektov nanjo, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo, ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta, dopustna odstopanja ter obveznosti investitorjev in izvajalcev.

4. člen

(način urejanja)

Na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor-Pesnica za obdobje 1986-2000 in družbenega plan Občine Maribor-Pesnica za obdobje 1986-1990 za območje Občine Kungota v letu 2003 (Uradni list RS 81/2004), je za to območje kot način urejanja določen lokacijski načrt, namenska raba pa je stanovanjsko območje.

II. UREDITVENO OBMOČJE

5. člen

(ureditveno območje)

Predmet lokacijskega načrta je ureditev območja, ki se nahaja v občini Kungota v delu naselja Gradiška. Obsega površino 11 920 m2 na parcelah št. 20/11, 20/12, 20/13, 20/14, 20/15, 20/16, 20/17, 20/18, 20/19, 20/20, 20/21, 24;5, 24/4, 24/5, 24/6, 24/9, 24/10, 24/11, 24/12 v k.o. 604 Gradiška.

6. člen

(meja območja)

Meja območja obravnave je skladna z mejo območja, ki je označena v grafični prilogi Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskega plana v občini Kungota.

7. člen

(funkcija območja)

Celotno ureditveno območje je namenjeno pozidavi s prostostoječimi stanovanjskimi hišami njihovim funkcionalnim površinam in spremljajoči komunalni infrastrukturi.

III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE

V PROSTOR

8. člen

(program v območju)

1. V območju se uredi 10 zazidalnih enot namenjenih gradnji stanovanjskih hiš z garažami.

2. Uredi se infrastrukturni hodnik z dovozno potjo in instalacijskimi napeljavami.

3. Zelene površine.

9. člen

(lega objektov)

(1) Novo parcelacijo določa zakoličbena situacija. Potek parcelnih mej je podan z zakoličbenimi koordinatami.

(2) Odmiki od zunanjega roba ureditvenega območja znašajo najmanj 4 m. Odmiki se merijo od najbližjega dela zidu ali balkona ob parcelni meji (vključno z vertikalno projekcijo zidov nad tlemi) do sosednje meje.

(3) Približevanja parcelnim mejam sosednjih enot je v primeru odmikov manjših od 2 m potrebno uskladiti s soglasjem soseda, požarno varnostnimi predpisi in higiensko tehničnimi normativi.

(4) Odmiki enostavnih in pomožnih objektov so enaki kot za osnovne objekte.

(5) Elementi zunanje ureditve: podporni zidki, ograje, zunanje stopnice, temelji, instalacijski vodi in naprave ter tlakovanja se lahko izvajajo do sosednje parcelne meje. V primeru, da bi vplivi med gradnjo tovrstnih objektov presegali sosednjo mejo (posipanje terena med izkopom, dostop izvajalcev in mehanizacije na površino sosednje parcele zaradi zahtev izvedbe), je za tak poseg potrebno soglasje soseda mejaša.

(6) Objekti se v okviru posamičnih zazidalnih enot locirajo tako, da ne presegajo gradbene meje.

(7) Višinsko pozicioniranje objekta in zunanje ureditve mora upoštevati niveleto ceste, reliefne danosti in odnos do sosednjih zazidalnih enot. Višinske razlike je v čim večji meri reševati z etažno zasnovo objektov ter brežinami.

10. člen

(regulacijske črte)

(1) Gradbena meja določa največji dovoljeni obseg pozidave.

Prepovedana je pozidava površine od gradbene meje proti zunanjosti predmetne gradbene parcele.

(2) Regulacijske črte določajo geometrijo objektov, z njimi se regulira prevladujoča smer v geometriji oblikovanja objektov.

11. člen

(usmeritve za projektiranje)

(1) Tipologija zazidave: Prostostoječi objekti sestavljeni iz stanovanjskega dela in prizidka garaže z vhodom. Garaža je lahko inkorporirana v osnovni volumen stanovanjskega objekta.

(2) Lokacija objektov je pogojena s predpisanimi odmiki od parcelnih mej, z gradbeno mejo in višinskimi kotami. Stanovanjski objekti se lahko zasnujejo s prizidanimi garažami s spremljajočimi servisnimi prostori. Uvoz v garažo mora biti lociran tako, da je vanjo mogoče zapeljati neposredno z dovozne ceste; lociran mora biti torej na strani objekta, ki je najbližji cesti.

(3) Velikost in zmogljivost objektov: Eno ali dvo stanovanjske hiše. Etažnost je določena za vsako enoto posebej. Najmanjša zazidana površina zazidalne enote znaša 80 m2.

12. člen

(oblikovanje zunanje podobe objektov)

(1) Regulacijska črta, ki je določena za vsako zazidalno enoto posebej določa izhodišče za oblikovanje osnovne geometrije objekta. Z njo morajo biti vzporedne vzdolžne fasade in glavno sleme objekta. Celotna zasnova objekta mora čitljivo odražati smer, ki je določena z regulacijsko črto.

(2) Streha nad osnovnim tlorisom stanovanjskega dela objekta je dvokapnica z naklonoma navzven. Naklon strešin znaša med 37° in 45°. Dopustna je izvedba asimetrične dvokapnice. Dopustna je izvedba posameznih delov strešin z minimalnim naklonom – sistem ravne strehe. V takšnih primerih je obvezna izvedba atike.

(3) Dopustna je izvedba strešnih frčad, kjer velja enak strešni naklon oziroma možnost izvedbe v minimalnem naklonu do 10%. Višina frčade ne sme presegati osnovnega slemena objekta.

(4) Kolenčni zid ne sme presegati 1,5 m merjeno na notranji strani fasadnega zidu od končanega tlaka do strešne obloge.

(5) Dovoljena je členitev strešin po višini in tlorisu. Kritina je strukturna. Barva kritine je opečno rdeča. Dopustna je izvedba čopov na strehah s simetrično dvokapnico. Širina čopa ne sme presegati polovice širine obeh strešin nad katerima se nahaja.

Strešna okna so dovoljena. Dopustna je izvedba delov strešin v steklu.

(6) Ne glede na določila, ki veljajo za posamezne zazidalne enote velja splošno določilo da ne sme noben fasadni zid presegati višine 7.5 m merjeno od spodnjega roba zidu do pod napušča oziroma vrha atike. Dopustna je izvedba zamikov fasadnih zidov, Zamik mora znašati vsaj 1,00 m.

(7) Napušč strešin znaša 50-100 cm od končane fasade. Pri izvedbi z atiko oziroma pri frčadah ni spodnje omejitve globine napušča.

(8) Dopustna je izvedba sončnih kolektorjev na strešinah tako, da so elementi skladni z naklonom strešin.

(9) Barva fasad je omejena na spekter barv od bele do svetlih peščenih tonov, na manjših površinah se lahko uporabijo močnejši barvni odtenki.

13. člen

(pogoji glede etažnosti in višin za posamezne

zazidalne enote)

(1) Pogoji za gradnje v posameznih zazidalnih enotah:

1. zazidalna enota:

1. možnost: etažnost K+P+M za stanovanjski del in P(+M) za garažo, kp 299.50±0.50 m, vrh fasade ali atike ne sme presegati višinske kote 306.00

2. možnost: etažnost P+N+M za stanovanjski del kp 296.50±0.50 m in P(+M) za garažo kp 299.50±0.50 m, vrh fasade ali atike ne sme presegati višinske kote 305.00.

2. zazidalna enota:

1. možnost: etažnost (K+)P+M za stanovanjski del in (K+) P(+M) za garažo, kp 304.00±0.50 m, vrh fasade ali atike ne sme presegati višinske kote 310.00.

2. možnost: etažnost P+N+M za stanovanjski del, kp 302.00±0.50 m in (K+)P(+M) za garažo, kp 304.00±0.50 m, vrh fasade ali atike ne sme presegati višinske kote 310.00.

3. zazidalna enota:

1. možnost: etažnost K+P+M za stanovanjski del in (K+) P(+M) za garažo, kp 306.50±0.50 m, vrh fasade ali atike ne sme presegati višinske kote 311.50.

2. možnost: etažnost P+N+M za stanovanjski del, kp 303.50±0.50 m in (K+)P(+M) za garažo, kp 306.50±0.50 m, vrh fasade ali atike ne sme presegati višinske kote 311.00.

4. zazidalna enota:

1. možnost: etažnost K+P+M za stanovanjski del in P(+M) za garažo, kp 308.00±0.50 m, vrh fasade ali atike ne sme presegati višinske kote 313.50.

2. možnost: etažnost P+N+M za stanovanjski del, kp 305.00±0.50 m in P(+M) za garažo, kp 308.00±0.50 m, vrh fasade ali atike ne sme presegati višinske kote 313.50.

5. zazidalna enota:

1. možnost: etažnost P+N+M za stanovanjski del, kp 305.50±0.50 m in P(+M) za garažo, kp 308.50±0.50 m, vrh fasade ali atike ne sme presegati višinske kote 314.00.

6. zazidalna enota:

1. možnost: etažnost P+N+M za stanovanjski del, kp 306.00±0.50 m in P(+M) za garažo, kp 309.00±0.50 m, vrh fasade ali atike ne sme presegati višinske kote 314.50.

7. zazidalna enota:

1. možnost: etažnost K+P+M za stanovanjski del in P(+M) za garažo, kp 310.00±0.50 m, vrh fasade ali atike ne sme presegati višinske kote 316.00.

8. zazidalna enota:

1. možnost: etažnost (K+)P+M za stanovanjski del, 310.00±0.50 m in K+P(+M) za garažo, kp 309.00±0.50 m.

9. zazidalna enota:

1. možnost: etažnost (K+)P+M za stanovanjski del, 308.50±0.50 m in K+P(+M) za garažo, kp 309.50±0.50 m.

10. zazidalna enota:

1. možnost: etažnost K+P+M za stanovanjski del in K+P(+M) za garažo, kp 305.00±0.50 m.

(2) Kadar je garaža v kletni etaži je ta na eni strani odprta in omogoča vhod/dostop v objekt neposredno z zunanje površine, na preostalih straneh je vkopana do višine, ki jo določa okoliško zemljišče.

(3) Pritličje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 metra nad njo.

14. člen

(zunanje površine)

(1) Zunanje površine okrog objektov v posameznih zazidalnih enotah so namenjene ureditvi dovoznega platoja, ureditvi prostora za zabojnike za odpadke, ureditvi zelenih površin, vrtov in ostalih funkcionalnih površin (hodniki, terase, vrtne ute…).

(2) Vsaj 50% površine zazidalne enote mora biti ozelenjene.

(3) Za vsako stanovanjsko enoto je potrebno urediti dve parkirni mesti.

(4) Kot parkirna mesta se upoštevajo tudi tista v garaži objektov na posamezni zazidalni enoti.

(5) Na površini obračališča na dovozni cesti se lahko predvidi tudi plato za gasilska vozila (7 x 12 m).

15. člen

(gradnja enostavnih objektov)

(1) Gradnja enostavnih objektov se lahko izvaja v skladu z določili Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Ur. l. RS, št. 18/13, 24/13, 26/13) ter v skladu z določili ostalih občinskih odlokov. V primeru spremembe zakonodaje se upoštevajo določbe nove zakonodaje, vendar ne tiste, ki bi omogočale gradnjo večjih, zahtevnejših, vplivnejših objektov od tistih, ki so določeni v sedaj veljavni zakonodaji.

(2) Tovrstna gradnja je dopuščena samo znotraj črte gradbene meje.

16. člen

(ostale usmeritve)

(1) Gradnja nasipa ali vkopa dovozne ceste se lahko izvaja tudi na površinah posameznih zazidalnih enot, če to narekuje oblikovanost zemljišča in se s tem izognemo potrebi po gradnji podpornega zidu.

(2) Prehod med višinskimi razlikami med zazidalnimi enotami in znotraj zazidalnih enot se lahko izvede z brežinami. Dopustna je gradnja podpornih zidov ne višjih od 1 m, ter izvedba brežine v naklonu 2:1 (dolžina:višina), dopustna je izvedba brežine s podpornimi elementi, ki omogočajo vmesno ozelenitev. Površina brežine se ozeleni z avtohtonimi rastlinami.

(3) Gradnja objektov v bližini meja lokacijskega območja se mora višinsko uskladiti s površinami izven območja tako glede najnižje kote objekta kot odmika od meje. Gradnja ne sme povzročiti potrebe po izvedbi nasipa ali vkopa na površini izven območja oziroma gradnje podpornih zidov višjih od 1 m.

(4) Gradbene parcele se zaključijo na enoten način. Ograjni zidovi oziroma ograje morajo biti postavljeni na način, da je zagotovljena preglednost horizontalnih krivin ceste in cestnih dovozov.

(5) Ograditev parcel se lahko izvede na meji zazidalne enote.

(6) Ograjevanje zazidalnih enot se lahko izvede z ograjo iz kovinske mreže na jeklenih stebričih. Ograje se ozeleni z vzpenjalnimi rastlinami ali grmovnicami. Dopustna je izvedba zelenih meja (obrezlijve grmovnice) ali izvedba lesenih plotov v ožinah med objekti. uporaba . Dopustna je izvedba betonskega podstavka pod mrežno ograjo za izenačitev višinskih razlik v terenu. Višina podstavka ne sme presegati 50 cm. Skupna višina ograje ne sme presegati 2,0 m.

17. člen

(vplivno območje)

Na osnovi 5. člena 2. točke Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Ur. list RS, št. 86/04), v nadaljevanju Pravilnik, je znotraj meja ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta tudi skupno vplivno območje pričakovanih vplivov. To torej ne sega izven meje ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta, ki je določeno na osnovi 5. člena Pravilnika, v kolikor se bodo vsa gradbena dela izvajala v skladu z veljavnimi predpisi.

IV. REŠITVE PROMETNE, KOMUNALNE

IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE TER

OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO

18. člen

(prometna infrastruktura)

(1) V območju urejanja se zgradi dovozna cesta.

(2) Cesta se izvede tako, da bo omogočen dovoz k vsaki zazidalni enoti ter urejeno obračališče v SZ delu območja urejanja.

Izvedba ceste mora zagotavljati takšno preglednost, da bo omogočeno vzvratno priključevanje z dovoznih površin k objektom.

(3) Parkiranje na površini ceste ni dovoljeno.

(4) Cestna znotraj ureditvenega območja se izvede v okvirih infrastrukturnega hodnika. Širina infrastrukturnega hodnika se lahko prilagodi (sprememba predlagane parcelacije), če bo to narekovala izvedba posebnih gradbenih ukrepov (širitve). V primerih, ko se bo izkazalo, da je obstoječi rezervat za infrastrukturni hodnik preširok in se del površine ob cesti lahko prida k tangirani zazidalni enoti brez vplivov na izvedbo predvidenega programa, se lahko infrastrukturni hodnik zoži.

(5) Hitrost na cesti je podrejena pešcem in kolesarjem in ne sme presegati 30 km/h.

(6) Za vse objekte v ureditvenem območju je potrebno urediti dovoz na skupno cesto. Izvedba dovoza iz drugih smeri ni dopustna.

(7) Priključek in njegova neposredna okolica ob cesti morata biti urejena tako, da je zagotovljen preglednostni trikotnik.

19. člen

(elektroenergetska infrastruktura)

(1) Objekti v ureditvenem območju se bodo priključili na javno električno omrežje.

(2) Lokacijski načrt je izdelan v skladu s smernicami, ki jih je izdalo podjetje Elektro Maribor d.d. (št. 06-ZL/B-311/06, z dne 14. 02. 2006). Vsi posegi s področja elektroenergetskih naprav v območju urejanja in za potrebe priključevanja območja na obstoječe energetsko omrežje se izvajajo v skladu z navedenimi smernicami.

(3) Pri izdelavi projektne dokumentacije komunalne infrastrukture bo potrebno pridobiti podatke o lokaciji obstoječih elektroenergetskih vodovod in naprav. Pred začetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo upravljavcu.

(4) Območje se bo napajalo iz obstoječe transformatorske postaje 20/0,4 Gradiška 2 (t-218). Novi priključni vod v območju OLN bo potekal po infrastrukturnem koridorju, priključevanje na obstoječe omrežje se bo izvedlo izven območja OLN. V primeru, da vseh elektroenergetskih naprav ne bo mogoče izvesti znotraj površin infrastrukturnega hodnika, bo potrebno urediti služnostne pravice za zemljišča, kjer bodo naprave locirane.

20. člen

(telefon in kabelska TV)

(1) Ureditveno območje se lahko opremi s telefonskim omrežjem ali kabelsko TV.

(2) Dopustna je samo podzemna izvedba z cevmi, ki dopuščajo dodajanje napeljav za potrebe dodatnih telefonskih razvodov, kabelske televizije in optičnih kablov.

21. člen

(vodovodno in hidrantno omrežje)

(1) Zgradi se dovodni cevovod z objektom za dovod izven območja gradnje za napajanje sistema.

(2) Izvedlo se bo notranje vodovodno omrežje s priključki k posameznim objektom vključno z ustrezno razporeditvijo in številom hidrantov.

(3) Pri izdelavi projektne dokumentacije vodovodnega omrežja v območju urejanja je potrebno določiti skupno količino vode za gašenje požarov na obravnavanem območju. Javno hidrantno omrežje mora izpolnjevati pogoje glede pritiskov in kapacitete omrežja, kar mora biti načrtovano pri pogojih za urejanje komunalne in energetske infrastrukture.

22. člen

(fekalna kanalizacija)

(1) Odvod kanalizacijskih vod se izvede v ločenem sistemu.

(2) Fekalne odplake stanovanjskih objektov se zbirajo v posamični vodonepropustnih, bioloških, nepretočnih greznicah ali malih čistilnih napravah.

(3) Dopustna je izvedba skupinskih greznic ali čistilnih naprav.

(4) Čistilne naprave morajo zagotavljati ustrezen nivo očiščenja, da je mogoče nastale odtočne vode nesporno priključevati na meteorno kanalizacijo v vsem času uporabe čistilne naprave.

(5) Izvedba javne kanalizacije je dopustna.

(6) Po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja se morajo objekti, ki bodo opremljeni z greznicami obvezno priključiti na omrežje.

23. člen

(meteorna kanalizacija)

(1) V območju urejanja se bo izvedla meteorna kanalizacija.

Meteorna kanalizacija se bo priključevala na obstoječo izven območju urejanja in sicer na parc.št. 19/2 k.o. Gradiška.

(2) Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (UL RS 67/02, 57/08, 57/12) in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšati odtok padavinskih voda z urbanih površin, kr pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih vod pred iztokom v površinske odvodnike.

(3) Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi naj se speljejo neposredno v meteorno kanalizacijo.

(4) Odvodnja voda s parkirnih in manipulativnih površin ter ceste se mora urediti preko peskolovov in lovilcev olj.

(5) Padavinske vode z utrjenih površin posamezne zazidalne enote se ne smejo zlivati na sosednja zemljišča oziroma javno cesto.

24. člen

(komunalni odpadki)

Potrebno je upoštevati določila Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Kungota. Komunalne odpadke je potrebno zbirati v ustrezne tipizirane posode in poskrbeti za organiziran odvoz odpadkov.

V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA,

OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE

DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH

DOBRIN

25. člen

(trajnostna raba naravnih dobrin)

(1) Zaradi gradnje v območju urejanja ni dovoljeno posegati v gozd izven območja lokacijskega načrta.

(2) Stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 15m od bodočega gozdnega roba ali meje lokacijskega načrta razen zazidalnih enot 7 in 8.

(3) Ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1,0m.

(4) Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo.

(5) Pred začetkom gradnje se obvesti Zavod za gozdove Slovenije.

26. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Ravni hrupa dejavnosti v okolici objektov ne smejo presegati mejnih vrednosti hrupa, ki so dovoljene za območja z II. stopnjo varstva pred hrupom.

(2) V času gradnje je potrebno obratovanje delovnih strojev ter vsa gradbena in druga hrupna dela na gradbišču opravljati le v dnevnem času med 7.00 in 19.00 uro.

(3) Pri gradnji je treba uporabljati gradbeno mehanizacijo, ki ustreza normam kakovosti za tovrstno opremo.

27. člen

(zaščita pred onesnaženjem zraka)

(1) V izogib onesnaženju zraka je predvideno ogrevanje z ekstralahkim kurilnim oljem, utekočinjenim naftnim plinom, biomaso in podobnimi ekološko sprejemljivimi energenti.

(2) Med izvajanjem gradbenih del je potrebno predvideti namakanje transportnih poti in odkritih površin ob sušnih in vetrovnih dnevih zaradi zmanjšanja prašenja.

(3) Potrebno je redno servisiranje gradbenih strojev in naprav zaradi preprečitve nepotrebnih emisijskih dizelskih izpuhov.

28. člen

(svetlobno onesnaževanje)

Za osvetlitev zunanjih površin se uporabijo samo takšna svetilna telesa, ki ne odsevajo v nebo in v širšo okolico. Uporabljajo se samo žarnice s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe.

Sistem osvetljevanja zunanjih površin mora upoštevati, da v drugem delu noči ostane prižgano minimalno število luči, torej zagotavljati samo varstveni minimum.

29. člen

(varovanje tal)

(1) Pri vseh posegih v prostor je potrebno plodno zemljo odgrniti in deponirati. Plodna zemlja se uporabi za ureditev zelenih površin.

(2) Parkirna mesta, vozišča in druge površine namenjenemu prometu motornih vozil, morajo biti utrjene, tako, da so meteorne vode z njih speljane v kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov in lovilcev olj in goriv in obdane z robniki.

(3) Na gradbišču je potrebno urediti sanitarije, garderobe in umivalnice tako, da komunalna voda in odpadki ne bodo onesnažili tal in podtalnice. Potrebno je namestiti prenosne sanitarije.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO

PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

30. člen

(požarna varnost)

(1) Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je treba upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja varstva pred požarom.

(2) Treba je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja.

Če niso podani s posebni predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant.

(3) V hidrantnem omrežju je treba zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.

(4) Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN.

(5) Potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva. Projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. Pri določanju odmikov je potrebno upoštevati tudi izbiro materialov.

(6) Poleg zahtevanih požarnovarstvenih odmikov med stavbami je treba zagotoviti tudi potrebne površine za gasilce ob zgradbah, dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.

(7) Pri projektiranju je treba zagotoviti ukrepe za preprečitev širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.

(8) Ukrepi za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte ter naprave za gašenje in dostop gasilcev se lahko načrtujejo v skladu s tehnično smernico TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah.

31. člen

(zaščita pred erozijo)

(1) Upoštevati je potrebno rezultate opravljene geološke raziskave (Preliminarno poročilo o geotehničnih pogojih izgradnje stanovanjskih hiš v Kungoti, Laboratorij za mehaniko tal, Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v Mariboru, junij 2005).

(2) Potrebno je predvideti sanacijo vseh na novo odprtih ali z dodatnimi posegi prizadetih površin, za katere je predvideti zadostno utrditev, planiranje, zatravljanje, zaščitne mreže ipd., tako da se preprečijo zdrsi ali erozije v prostoru.

VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE

LOKACIJSKEGA NAČRTA

32. člen

(etapnost)

(1) Občinski lokacijski načrt se lahko izvaja v eni ali več etapah.

(2) Etapno izvajanje ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča, prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.

(3) V primeru fazne izvedbe javne infrastrukture, mora biti delna izvedba usklajena z zasnovo omrežja komunalne infrastrukture celotnega območja in dimenzionirana glede na potrebe celotnega območja.

(4) Dopusten je začetek pozidave posameznih enot istočasno z gradnjo infrastrukture razen v primeru, če bodo objekti smooskrbni in ne bodo potrebovali vseh priključkov na komunalno infrastrukturo.

(5) Dopustna je etapna izvedba dela komunalne infrastrukture v smeri od vzhoda proti zahodu.

(6) Do izvedbe lokacijskega načrta se na površinah kjer še ni izveden načrtovani program, ohranja obstoječa raba.

33. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Dopustna so odstopanja pri zakoličbi parcelnih meja infrastrukturnega

hodnika.

(2) Dopustna odstopanja pri višinskih kotah, etažnosti in zasnovi objektov so navedena v poglavju, ki določa oblikovanje objektov.

(3) Dopustna so odstopanja pri niveleti ceste v skladu s pogoji navedenimi v besedilnem delu lokacijskega načrta.

(4) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem lokacijskim načrtom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.

(5) Pri vseh odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu lokacijskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih.

VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

34. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

(1) Pred izvajanjem izkopov se je nujno posvetovati z geomehanikom.

(2) Vsa zemeljska dela, izvedba temeljenja objektov in površine, ki so predvidene za asfaltiranje se morajo izvajati pod stalnim nadzorom geomehanika. Pri izgradnji stavb in cest v strmih delih območja občinskega lokacijskega načrta bo treba pred projektiranjem le-teh izvesti dodatne geomehanske raziskave in izdelati dopolnilna geotehnična poročila oziroma stabilnostne presoje.

(3) Investitor in izvajalec morata poleg urbanističnih in arhitektonskih pogojev upoštevati tudi določila in pogoje upravljavcev komunalnih naprav in drugih urejevalcev prostora.

(4) Komunalna oprema v območju lokacijskega načrta bo strošek investitorja.

X. PREHODNE KONČNE DOLOČBE

35. člen

(prenehanje veljavnosti)

Lokacijski načrt preneha veljati, ko je izveden.

36. člen

(prehodno)

Dokler se ne izvedejo ureditve, ki jih predvideva lokacijski načrt, se na površinah ureditvenega območja ohranja obstoječa raba in dejavnosti. Dopustna je izvedba predhodnih gradbenih del (odstranitev vegetacije, planiranje terena …)

37. člen

(vpogled)

Občinski lokacijski načrt je stalno na vpogled na sedežu Občine Kungota.

38. člen

(neupoštevanje)

Neupoštevanje določil tega odloka se sankcionira v skladu z določili Zakona o urejanju prostora in Zakona o graditvi objektov.

39. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja za to pristojna inšpekcijska služba.

40. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

 

Številka: 30003-04/2004

Datum: 20. junij 2013

 

Župan Občine Kungota

Igor Stropnik, s. r.

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor