Na podlagi 13. in 133. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur.list RS št. 16/08), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 94/07-UPB2) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 8/07), je Občinski svet Občine Radenci na 13. redni seji dne, 24.04.2006 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O RAZGLASITVI KULTURNIH SPOMENIKOV LOKALNEGA POMENA OBČINE RADENCI
1. člen
V prvi točki 2. člena Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 20/07 in 26/07) se spremeni podtočka 1.2. tako da glasi:
1.2.
Popravek EŠD:
14855
Ime enote:
Hrastje Mota - Gomilno grobišče Gomilce
Lokacija :
Parc. št.: 821/1, 821/2, 824/2 k. o. Hrastje Mota.
Utemeljitev
razglasitve:
Ledinsko ime "Gomilce" na njivah jugovzhodno od Hrastja tudi spominja na uničeno gomilno grobišče.
Opis varstvenega
režima:
Kljub poškodovanosti je potrebno teren omenjenih parcelnih številk varovati in pred zemeljskimi posegi strokovno raziskati. Njive se obdelujejo na standardni način, globoko oranje ni dovoljeno. Posegi v zemeljske plasti so dovoljeni le po zaščitnem izkopavanju.
Merilo:
M=1:2000
2. člen
V drugi točki 2. člena Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 20/07 in 26/07) se spremeni podtočka 2.3. tako da glasi:
2.3.
986
Janžev Vrh - Janžev hram
Lokacija:
Parc. št.: 174/1, 178, 179/1, 181 del, 182/1, 182/2, 182/3, 185, 188, 192/1, 192/2, 192/3, 193, 194, 213/3, 215 k.o. Janžev Vrh.
Večja gosposka zidanica iz srede 19. stoletja stoji sredi slemenskega naselja. Predstavlja eno izmed ohranjenih bogatejših zidanic kot značilne vinogradniške stavbne dediščine Radgonsko - kapelskih goric. Zidanica je pritlična, podkletena, pokriva jo opečna štirikapnica. Okna ščitijo železne mreže in polkne. Portal je pravokoten, klasicistično oblikovan. Zidanica ima v notranjosti ohranjeno prešo. Klet je obokana. Ob zidanici stojita dve novejši gospodarski poslopji ter zidana pritlična stavba, najverjetneje nekdanja viničarija. Nekoliko vstran stoji večje pritlično zidano gospodarsko poslopje z značilnimi zračnimi linami v zatrepih.Sredi dvorišča je vodnjak in urejen manjši parkovni nasad.
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
Varovanje etnoloških, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
M=1:2880
3. člen
V tretji točki 2. člena Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 20/07 in 26/07) se spremeni podtočka 3.1. tako da glasi:
3.1.
946
Radenci - Zdravilišče
Vrsta spomenika:
naselbinski, vrtno arhitekturni
Parc.št.: 303, 305/1, 305/2, 305/3, 305/8, 305/9, 305/11, 305/12, 305/13, 305/14, 582/3, 586/1, 586/2, 611/1, 611/2, 611/3, 611/4, 611/5, 611/6, 611/7, 612/1, 612/2, 612/3, 612/4, 612/5, 612/6, 612/7, 612/8, 612/9, 612/10, 612/11, 612/12, 612/13, 612/14, 612/16, 612/17, 612/18, 612/19, 612/20, 612/21, 612/22, 612/23, 613/1, 613/2, 613/3, 613/4, 613/5, 613/6, 613/7, 622/1, 630, 631/2, 631/3, 631/4, 631/5, 632/1, 632/4, 632/5, 632/6, 632/7, 632/8, 632/9, 633/1, 633/2, 635/1, 635/2, 635/3, 635/4, 635/5, 635/6, 635/7, 635/8, 635/9, 638/2, 638/3, 640/1, 640/2, 640/3, 640/4, 644/2, 644/3, 644/4, 644/5, 644/6, 644/7, 644/8, 644/9, 644/10, 644/11, 644/12, 644/13, 644/15, 644/16, 644/17, 644/18, 644/19, 644/20, 644/21, 644/22, 644/23, 644/24, 644/25, 644/26, 650/1, 650/2, 650/3, 650/4, 650/5, 650/6, 650/7, 650/8, 650/9, 650/10, 650/11, 650/12, 650/13, 650/14, 650/15, 650/16, 650/17, 660/1, 660/2, 660/3, 660/4, 660/5, 660/6, 661/1, 661/2, 661/3, 661/4, 661/5, 661/6, 661/7, 661/8, 661/9, 661/10, 661/11, 661/13, 661/14, 661/15, 661/16, 661/17, 661/18, 661/19, 661/20, 661/21, 661/22, 662/3, 663/1, 663/2, 663/3, 668/1, 668/2, 668/3 1665, 1666, 1667/1, 1667/2, 1668, 1669/1, 1669/2, 1669/3, 1669/4, 1669/5, 1669/6,
1669/7, 1669/8, 1669/9, 582/4, 644/14 k.o. Radenci.
Zdraviliški kompleks v Radencih je lociran na prostoru med regionalnima cestama Gornja Radgona - Ljutomer in Gornja Radgona - Murska Sobota. Na severu kompleks zaključuje Radenski potok. Zdravilišče Radenci obsega območje parka in zdraviliško jedro z novim hotelom. Kraj Radenci se omenja že leta 1436, hitrejši razvoj pa je opazen šele po letu 1833, ko je Karl Henn odkril prvi zdravilni vrelec. Zdraviliški park je nastajal sočasno z zdraviliškim kompleksom. Prva urejanja lahko datiramo po letu 1865. V tem času je bil zasajen smrekov gozd in urejena promenada. Parku je v letih 1935-1936 bil dodan t.i. Sončni del parka. Vrtna zasnova arhitekturnega vrta je ohranjena v prostorski celoti in svoji originalnosti. To je edini ohranjeni javni vrt avtorice ge. Ilse Fischerauer v Sloveniji. V petdesetih letih 20. stoletja se je park postopoma širil proti cesti Radenci - Murska Sobota, predvsem s saditvijo različnih drevesnih vrst.
Na območju zdraviliškega kompleksa se znotraj urejene urbanistične zasnove nahaja vrsta kvalitetnih stavb, ki pričajo o razvoju in pomembnosti zdravilišča mdr.: kapela sv. Ane (1895), Pitna dvorana in Velika terapija (1936), letno kopališče (1962 - po načrtih arh. Katarine Grasselli), Zdraviliški dom (1964), kasneje povečani hotel Radin (1971) in nekdanja depandansa (1979) zdaj hotel Miral, ter ostali objekti v okviru terapije in zdraviliške ponudbe: prostori za fizioterapijo s plavalnim bazenom (1975), bazen (1991) in termalno središče (1996).
Zaščiteno območje varujemo v celoti z zdraviliškim parkom in zdraviliškim kompleksom s hoteli in v utemeljitvi naštetimi stavbami vred.
V zdraviliškem parku se zlasti varujejo:
- vrtnoarhitekturna kompozicija z vsemi strukturnimi prvinami in njihovimi medsebojnimi razmerji vključno z obstoječimi naravnimi prvinami (rastline);
- umestitev v širši prostorski in vsebinski kontekst;
- ohranja se vrtno arhitekturna zasnova (oblika);
- ohranjajo in varujejo se strukturne prvine (materija);
- ohranja in varuje se vse grajene objekte in druge kulturne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (bazen, zidovi, pergola, stopnišča, ograje, itd.);
- ohranja in varuje se vse naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, relief, itd.);
- preprečuje se gradnja kakršnihkoli objektov, poti ali naprav, ki niso v skladu z vrtnoarhitekturno zasnovo;
- preprečuje se onesnaževanje ter uničevanje in poškodovanje rastlin;
- ohranja (ali ponovno vzpostavlja) se primerne ekološke pogoje, ki so potrebni za rast in nadaljnji obstoj rastlin (osončenosti, nivo talnice, preprečevanje nasipavanja itd.);
- varuje se tudi neposredna okolica ter značilni pogledi na in z enote
vrtnoathitekturne dediščine;
- sanacijska, obnovitvena in prezentacijska dela morajo biti načrtovana in izvedena na osnovi konservatorskega programa ali posebnih konservatorskih usmeritev;
- za izvedbo večjih obnovitvenih dela mora biti pripravljen poseben (konservatorski) izvedbeni projekt.
Zavarovano območje je namenjeno:
- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot;
- povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
- prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih;
- učno-demonstracijskem delu;
- znanstveno-raziskovalnem delu.
M=1:1000
4. člen
V četrti točki 2. člena Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 20/07 in 26/07) se spremeni podtočka 4.3. tako da glasi:
4.3
23245
Paričjak - Vinska klet na Kapeli
Parc. št.: 548/4 k.o. Rihtarovci.
Proizvodna vinska klet na Kapeli je ena izmed petih slovenskih proizvodnih kleti enotne zasnove, katerih projekte je izdelal Slovenijaprojekt iz Ljubljane pod vodstvom inž. Josipa Didka v letih 1957 – 58 (Ormož, Jeruzalem, Dobrovo…). Kapelska klet je med vsemi najnižja in najmanjša. Leta 1959 jo je zgradilo podjetje Gradis iz Maribora. Zasnova zajema dve stavbi krožnega tlorisa. Severna, pritlična je namenjena upravi, južna, višja pa proizvodnji. Slednja ima dve kletni etaži, zaključena je z ravno pohodno streho, ki jo v sredi krona stebriščni motiv, ki obkroža nadzidani dostop na teraso. V notranjščini so ohranjeni prvotni teraco tlaki in parketi ter stopnišče na teraso. V sejni sobi se nahaja prvotna oprema. Leta 1974 sta bila oba krožna dela zasnove povezana s pritličnim veznim delom segmentnega tlorisa.
- varovanje etnoloških, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
1:2880
14059
Paričjak - Znamenje pri hiši Paričjak 13
umetnostni in arhitekturni
Občina:
RADENCI
Naselje:
PARIČJAK
Ulica:
Paričjak
Hišna številka:
13
Parc. št.: 564/1 del k.o. Rihtarovci.
Znamenje iz sredine 19. stoletja, ki stoji na kamnitem podstavku, ima vse štiri strani enaki oblikovane z neogotsko oblikovanimi nišami in čeli. V nišah so poslikave.
Okolica kapelice, ki stoji na trati ob hiši Paričjak 13, južno ob cesti Radenci - Kapelski Vrh mora ostati nepozidana. Dovoljeni so samo posegi, ki določajo varovanje vseh spomeniških lastnosti v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
5. člen
V četrti točki 2. člena Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 20/07 in 26/07) se spremeni podtočka 4.6. tako da glasi:
4.6.
969
Radenci – Znamenje
Parc. št.: 135/1 k.o. Radenci.
Visoko iz opeke zidano znamenje ima na stranskih fasadah po dve niši in prav tako dve nekoliko višji niši na obcestni fasadi. Fasade so členjene z gladkimi lizenami, ki nosijo gredo pod streho. Znamenje predstavlja primer znamenja - kapele iz prve polovice 19. stoletja
Okolica znamenja, ki stoji na polju ob cesti mora ostati nepozidana. Dovoljeni so samo posegi, ki določajo varovanje vseh spomeniških lastnosti v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
6. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 622-00001-1/2008
Radenci,dne 25.04.2008
Občina Radenci
Župan Mihael PETEK