Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 1

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popravek), 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) v povezavi s 3.ea členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17) in 16. člena Statuta Občine Trnovska vas (Uradni vestnik Občine Trnovska vas, št. 4/17) je Občinski svet Občine Trnovska vas na 30.  redni seji, dne 15. 5. 2018 , sprejel

 

ODLOK

o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu  za objekt za rejo živali v Občini Trnovska vas

 

I.  UVODNE  DOLOČBE

 

1. člen

(predmet odloka)

 

S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za objekt za rejo živali v Občini Trnovska vas«, v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod št. naloge 17041.

 

2. člen

(opis prostorske ureditve)

 

Načrtuje se dograditev obstoječe stavbe za rejo živali – hleva, ureditev manipulativnih površin ob njem ter priključka na obstoječo javno pot.

 

3. člen

(vsebina odloka)

 

(1) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za objekt za rejo živali v Občini Trnovska vas, v nadaljevanju odlok, določa območje OPPN, pogoje za umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, parcelacijo, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, dopustna odstopanja ter obveznosti investitorjev in izvajalcev.

(2) Sestavljen je iz naslednjih delov:

A) ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU

B) GRAFIČNI DEL

1

Izsek iz kartografske dokumentacije k veljavnemu občinskemu prostorskemu načrtu s prikazom meje obravnavanega območja

M 1:5.000

2

Prikaz območja podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem

M 1:500

3

Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji

M 1:5.000

4

Zazidalna situacija s karakterističnima prerezoma

M 1:500

5

Prikaz poteka omrežij ter načina priključevanja na javno gospodarsko infrastrukturo

M 1:500

6

Prikaz ureditev za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

M 1:500

7

Načrt parcelacije

M 1:500

C) PRILOGE:

1.  Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta

2.  Prikaz stanja prostora

3.  Strokovne podlage

4.  Smernice in mnenja

5.  Obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta

6.  Povzetek za javnost.

 

 

II. OPIS MEJE OBMOČJA

 

4. člen

(območje OPPN)

 

(1) Območje obravnave se nahaja v naselju Biserčki vrh v občini Trnovska vas, na nadmorski višini 305 m in je locirano jugozahodno od Trnovske vasi.

(2) Velikost območja OPPN je približno 0,1 ha.

(3) Območje OPPN v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami 679/2-del, 681/1-del, 690/1-del in 691/4–del, vse k.o. Trnovski vrh (348).

(4) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje tega območja v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela, karta 7 »Načrt parcelacije«.

 

5. člen

(funkcija območja)

 

Območje OPPN je namenjeno proizvodnim dejavnostim, in sicer kmetijski proizvodnji.

 

III.      POGOJI ZA UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR

 

6. člen

(novogradnje objektov)

 

Zgradi - dogradi se stavba za rejo živali – hlev.

 

7. člen

(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje novogradenj)

 

(1) Horizontalni in vertikalni gabariti ter lega objektov in ureditev so razvidni iz grafičnega dela na karti št. 4 »Zazidalna situacija s karakterističnima prerezoma«.

(2) Pomen regulacijskih elementov iz karte št. 4 »Zazidalna situacija s karakterističnima prerezoma«:

  gradbena linija je linija, na katero morajo biti z enim robom postavljeni predvideni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad;

  etažnost je število etaž nad nivojem terena.

(3) Stavba za rejo živali – hlev:

  horizontalne dimenzije: 16,5 m x 29,5 m, odstopanja ±1 m;

  maksimalna etažnost: P+1;

  višina: 7 m ±0,5m;

  nulta kota: 303,5 m nadmorske višine, odstopanja ±0,5 m;

  tloris objekta: podolgovata pravokotna oblika;

  streha: dvokapnica z naklonom 14°, krita s pločevinasto kritino z izolacijo, temno rdeče, oziroma opečne barve;

  smer slemena: paralelno z daljšo stranico, severovzhod-jugozahod;

  vhod: na severovzhodni strani in preko obstoječe stavbe (hleva) na jugozahodni strani;

  fasada: pastelne barve;

  lega: razvidna iz grafičnega dela OPPN, odstopanja ±1 m.

(4) Na severnem delu območja se za premostitev višinskih razlik zgradi oporni zid.

(5) V območju je, v skladu z veljavnimi predpisi, dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: ograje in podpornega zidu.

 

IV.       ZASNOVE PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

 

8. člen

(skupne določbe)

 

(1) Za načrtovano prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja elektronskih komunikacij se naroči projektno dokumentacijo. Projektiranje in gradnja infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom, ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva. Upošteva se predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo; minimalni horizontalni odmik je 0,5 m in minimalni vertikalni odmik je 3,0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod ustrezno zaščititi.

(2) Zasnova prometnega omrežja je razvidna in potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja elektronskih komunikacij je razviden iz grafičnega dela, karte št. 5 »Prikaz poteka omrežij ter načina priključevanja na javno gospodarsko infrastrukturo«.

 

V.  ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE INFRASTRUKTURE

 

9. člen

(prometna infrastruktura)

 

(1) Območje OPPN bo s podrejenim priključkom navezano na javno pot JP560734 Lah, ki se prometno podrejeno navezuje na lokalno cesto LC 060072 Trnovska vas - Pesjak.

(2) Preko priključka se navezujejo transportne poti oziroma delovne in manipulativne površine, ki zagotavljajo poleg prevoznosti merodajnih vozil, ki so določena skladno s predvideno dejavnostjo tudi prevoznost intervencijskih in dostavnih vozil. Vse prometne površine morajo biti primerno utrjene.

(3) V primeru velikega vzdolžnega in prečnega nagiba prometnih površin se priključek in njihov potek višinsko oblikujeta tako, da ne prihaja do zdrsov vozil. Brežine z blagimi nakloni se zatravi ali zasadi, v primeru strmejših brežin se uredijo betonski oporni zidovi.

 

POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE

 

10. člen

(vodooskrba)

 

(1) Za potrebe novega hleva se bo uporabil obstoječ vodovodni priključek, ki je zagotovljen za obstoječi objekt in ga je moč povečati. V kolikor količina vode ne bo zadoščala se za potrebe vodooskrbe zgradi ustrezen priključek iz obstoječega vodovodnega cevovoda PE DN 63/10.

(2) Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje).

 

11. člen

(odvajanje odpadnih voda)

 

(1) Vsi vodi za odvajanje odpadnih voda morajo biti grajeni v vodotesni izvedbi.

(2) Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin se urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi se ustrezno shranjujejo za kasnejšo uporabo. Za viške, ki se ne bodo shranjevali, se uredi vodotesna kanalizacija z enostavnimi razpršenimi površinskimi izpusti ali plitvimi ponikovalnimi cevnimi drenažami čim niže v območju erozijske grape južno od predvidenega objekta, ki je najbližji naravni odvodnik.

(3) Odvodnjo padavinskih vod iz manipulativnih površin je treba urediti skladno s predpisi, ki se nanašajo na emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(4) Obstoječe kapacitete za skladiščenje gnojevke in gnojnice v jamah v obstoječem hlevu skupaj s površino hlevov in razvozom gnoja in gnojevke ter oddajo v bioplinarno so zadostne kapacitete.

 

12. člen

(elektrooskrba)

 

(1) Za potrebe novega hleva se uporabi obstoječ nizkonapetostni priključek, ki je zagotovljen za obstoječi objekt.

(2) V primeru, da po izgradnji ne bo zagotovljena varnostna višina od strehe novega hleva do kabla, se postavi višje oporišče in se s tem zagotovi varnostna razdalja.

 

13. člen

(ogrevanje)

 

Objekt se ogreva na utekočinjen naftni plin iz zunanje cisterne.

 

V.  MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO

 

14. člen

(parcelacija)

 

(1) Parcelacija se izvede v skladu z načrtom parcelacije iz grafičnega dela OPPN, ki je prikazan na karti št. 7 »Načrt parcelacije«.

(2) Nove parcelne meje so določene s tehničnimi elementi, ki omogočajo njihov prikaz v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela, karte št. 7 »Načrt parcelacije«.

 

VI.       REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

 

15. člen

(varstvo kulturne dediščine)

 

(1) Območje OPPN se nahaja izven zavarovanih in varovanih območij kulturne dediščine.

(2) Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije se omogoči dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/ investitor/ odgovorni vodja mora o dinamiki gradbenih del pisno obvestiti ZVKDS OE Maribor vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.

(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/ lastnika zemljišča/ investitorja/, odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

 

 

VII.      REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE

 

16. člen

(vpliv na okolje)

 

Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja.

 

17. člen

(varstvo pred hrupom)

 

Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa.

 

18. člen

(varstvo pred onesnaženjem zraka)

 

(1) Prezračevanje prostorov mora biti primerno in glede na namensko uporabo ustrezno urejeno. Preprečiti se mora pregretje, oziroma se s kombinacijo za ogrevanje odstrani prekomerna vlaga.

(2) V izogib onesnaženju zraka je treba objekt ogrevati na okoljsko neoporečne energente.

(3) V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih in rušilnih del je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje.

(4) Treba je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred onesnaženjem zraka.

 

19. člen

(varstvo voda)

 

(1) Odpadne vode, ki bodo nastale zaradi obratovanja dejavnosti so:

-    padavinske vode,

-    odpadne vode pri čiščenju hleva.

(2) Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:

-    treba je izvesti ločen sistem odvajanja odpadnih voda v vodotesni izvedbi;

-    odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin;

-    padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi se ustrezno shranjujejo za kasnejšo uporabo. Za viške, ki se ne bodo shranjevali, se uredi vodotesna kanalizacija z enostavnimi razpršenimi površinskimi izpusti ali plitvimi ponikovalnimi cevnimi drenažami čim niže v območju erozijske grape južno od predvidenega objekta, ki je najbližji naravni odvodnik;

-    odpadne padavinske vode iz manipulativnih površin je potrebno urediti skladno z predpisi, ki se nanašajo na emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;

-    gnojevka se odvaja v za to posebej pripravljeni obstoječi gnojni jami, ki mora biti vodotesna in odporna na gnojevko. Tudi zbirni kanali v hlevu morajo biti načrtovani vodotesno in odporno na gnojevko;

-    pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;

-    odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;

-    vsa dela po projektu je potrebno izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela;

-    v času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oz. v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke;

-    gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz z gradbišča morajo biti tehnično brezhibna, da ne bi prišlo do kontaminacije tal in vode zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se izvaja izven gradbišča, v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah.

 

20. člen

(varovanje tal)

 

Med gradnjo je treba:

  posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;

  z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov;

  posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča;

  na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te nastajajo). To še posebno velja za primer nezgode z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi;

  na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo.

 

21. člen

(odpadki)

 

Komunalne odpadke je treba zbirati, obdelovati, odlagati in odstranjevati v skladu z Odlokom o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Trnovska vas (Uradni vestnik občine Trnovska vas št. 9/2017).

 

VIII.    REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

 

22. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom)

 

(1) Obravnavano območje leži v potresni coni 7. stopnje po MCS lestvici (500-letno povratno obdobje s projektnim pospeškom tal 0,10 g) zato je treba temu primerno predvideti način gradnje. Treba je zagotoviti ojačitev prve plošče.

(2) Območje urejanja leži na plazovitem oz. erozijsko ogroženem območju, zato naj se vsa dela pri gradnji – temeljenju novega dela objekta in kontroli temeljev obstoječe zgradbe (vsaj na stiku) izvajajo ob ustrezni kontroli kompetentnega gradbenega nadzornika, ki naj priporočljivo vsaj za prevzeme temeljnih tal vključi tudi pooblaščenega geomehanika. Geomehanik naj priporočljivo prevzame vsaj temeljna tla v izkopih za temelje (oziroma v širokem odrivu za nasutje pod temeljeno ploščo) in mora ob ogledu podati vsa potrebna dodatna in dokončna navodila glede potrebnih globin izkopov, morebiti potrebnih poglobitev oziroma sanacij temeljnih tal, odvodnjavanja zalednih vod in ureditve brežin vkopov ter izvedbe nasipov v okolici zgradbe.

(3) Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je treba izdelati študijo požarne varnosti, za druge mora doseganje predpisov ravni požarne varnosti izhajati iz zasnove požarne varnosti, ki je del PGD dokumentacije.

(4) Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji:

  treba je upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja,

  zagotoviti ukrepe varstva pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo,

  treba je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,

  zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov,

  treba je zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,

  dovozne poti za gasilsko intervencijo se projektirajo in izvedejo tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN,

  potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.

(5) V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, se z ukrepi prepreči izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.

 

IX.       ETAPNOST

 

23. člen

(etapnost)

 

Prostorske ureditve, načrtovane s tem OPPN, se izvedejo v celoti v eni etapi.

 

X.  ODSTOPANJA

 

24. člen

(odstopanja)

 

(1) Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.

(2) Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem prostorskim aktom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.

(3) Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

 

 

XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV

 

25. člen

(obveznosti izgradnje komunalne opreme)

 

Investitor je dolžan na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno opremo ter prometno infrastrukturo, kot je načrtovana s tem OPPN ali z občino pred izdajo gradbenega dovoljenja skleniti pogodbo o opremljanju.

 

XII. KONČNE DOLOČBE

 

26. člen

(dostopnost podrobnega načrta)

 

Občinski podrobni prostorski načrt je v času uradnih ur na vpogled na Občini Trnovska vas, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas.

 

27. člen

(nadzor)

 

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

 

28. člen

(pričetek veljavnosti)

 

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Trnovska vas.

 

 

Številka: 350 5/2018

Datum: 15. 5. 2018

 

 

Alojz Benko

Župan Občine Trnovska vas

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor