Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2

Na podlagi 16. člena statuta občine Kranjska Gora (Ur. list RS, št. 55/2007, 122/2008, 45/2010 IN 3672012) in 90. člena Poslovnika Občinskega sveta (Ur. list RS, št. 55/2007) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na svoji redni 26. seji, dne 19.06.2013 sprejel Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (uradno prečiščeno besedilo - PUP KG - UPB3), ki obsega:

·      Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorski ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora, uradno prečiščeno besedilo - PUP KG - UPB2 (UL RS, št. 46/09),

·      Odlok o (7) spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Kranjska Gora (UGSO, št. 12/2013).

ODLOK

O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH

ZA OBMOČJE OBČINE KRANJSKA GORA

(URADNO PREČIŠČENO BESEDILO - PUP KG – UPB3)

 

I. Splošne določbe

1. člen

S tem odlokom se sprejme prečiščeno besedilo (PUP KG - UPB3), ki zajema naslednje odloke:

·      odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Kranjska Gora (uradno prečiščeno besedilo – Ur.l.RS, št. 46/09)

·      odlok o (7) spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za občino Kranjska Gora (UGSO, št. 12/2013).

2. člen

Prostorski ureditveni pogoji so prostorski izvedbeni akt, ki določa merila in pogoje za poseganje v prostor. Prostorski ureditveni pogoji določajo pogoje za vse posege v prostor, za katere je treba pridobiti lokacijsko dovoljenje in tiste posege, ki jih je treba priglasiti.

3. člen

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:

·      prečiščeno besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih (Ur.l.RS, št. 46/09) in

·      odlok o (7) spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za občino Kranjska Gora (UGSO, št. 12/2013).

K prečiščenemu besedilu odloka o PUP za občino Kranjska Gora – UPB3 se kot sestavni del odloka uporabljajo naslednji grafični prikazi:

·      grafični prikaz (3a) sprememb in dopolnitev PUP (Ur.l.RS, št. 17/02) za celotno območje občine in spremenjeni grafični prikazi posameznih ureditvenih območij, kot sledi iz sprememb PUP:

·      grafični prikaz (4) sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Kranjska Gora (Ur.l.RS, št. 113/02) v merilu 1:5000, PKN Kranjska Gora 39, PKN Mojstrana 31;

·      grafični prikaz (5) sprememb in dopolnitev PUP (Ur.l.RS, št. 82/05), ki je sestavni del odloka in določa razmejitve ter merila in pogoje za posege v prostor v merilu 1:5000 (en list) in v merilu 1:1000 (en list),

·      grafični prikaz (6) sprememb in dopolnitev PUP (Ur.l.RS, št. 111/08) v merilu 1:2000:

karta 01: naselje Kranjska Gora - Log, območje urejanja KG SK 6/1

karta 02: naselje Kranjska Gora, območje urejanja KG H3 Hotel Kompas

karta 03: naselje Kranjska Gora, območje urejanja KG H6 Hotel in igralnica Korona

karta 04: naselje Kranjska Gora - Log, območje urejanja KG M1

karta 05: naselje Kranjska Gora, območje urejanja KG H7/2 Hotel Erika

karta 06: naselje Gozd Martuljek, območje urejanja KG S5 in KG R11 apartmajsko naselje Špik

karta 07: naselje Mojstrana, območje urejanja DM S1, ureditvena enota e

karta 08: naselje Mojstrana, območje urejanja DM S1, ureditvena enota bs.

·      grafični prikaz (7) sprememb in dopolnitev PUP (UGSO, št. 12/2013):

list 1: Lokacija Podkoren, parceli 26/1 in 26/2, k.o. Podkoren, merilo 1:400

list 2: Lokacija Podkoren, parcela št.  26/4, k.o. Podkoren, merilo 1:400

list 3: Lokacija Gozd Martuljek, parcela št. 251/2, k.o. Gozd, varianta 1, merilo 1:200

list 4: Lokacija Gozd Martuljek, parcela št. 251/2, k.o. Gozd, varianta 2, merilo 1:200

list 5: Lokacija Mojstrana, parcela št. 1394, k.o. Dovje, merilo 1:200

list 6: Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu - 1, merilo 1:20

list 7: Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu - 2, merilo 1:20

list 8: Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu - 3, merilo 1:20

Prečiščeno besedilo odloka o PUP vsebuje tudi prenovljeno obrazložitev pogojev za posege v prostor.

4. člen

Prostorski ureditveni pogoji določajo:

·          funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega,

·          pogoje za oblikovanje posegov v prostor,

·          pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,

·          pogoje za prometno urejanje,

·          pogoje za komunalno in energetsko opremljanje,

·          pogoje za varstvo voda

·          pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine ter

·          posebne pogoje za posege v prostor.

5. člen

(1) Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, površine in ureditvene enote, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.

(2) Pogoji so prostorsko določeni za celotno obravnavano območje, za posamezna območja urejanja, za površine, za ureditvene enote, ponekod pa tudi za posamično parcelo ali lokaliteto.

(3) Območje urejanja je prostorsko zaokroženo območje, namenjeno poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo objektov in površin. Ureditvene enote so manjši deli območij urejanja, ki pretežno vsebujejo enovite določbe glede oblikovanja. Površine so zemljišča, ki pretežno niso namenjena poselitvi in pokrivajo prostor izven območij urejanja.

6. člen

(1) Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov.

(2) Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, gostinstvo in storitve.

(3) Gostinstvo po tem odloku je gostinska dejavnost, ki se odvija v naslednjih vrstah gostinskih obratov: gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi, kampi, prostori za goste pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo, hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari, obrati za pripravo in dostavo jedi. Druge dejavnosti gostinstva so v odloku urejene posamično, za vsako vrsto gostinskega obrata posebej. Za gostinstvo po tem odloku se ne šteje bivanje v počitniških hišah in počitniških stanovanjih. Apartmaji so (gl. zakon o gostinstvu) oblika nastanitvenih prostorov kot del gostinske nastanitvene dejavnosti. Apartmaji po tem odloku niso stanovanja, namenjena bivanju ali občasnemu bivanju (vikend stanovanja). Sem prav tako ne sodijo študentski domovi, samski domovi in stanovanjski hoteli.

(4) Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.

(5) Sekundarna bivališča po tem odloku so počitniške hiše, počitniška stanovanja, počitniški apartmaji in druge bivalne površine, ki jih lastnik uporablja delno ali pretežno za lastne potrebe in mu ne služijo za trajno bivanje. Za obstoječa sekundarna bivališča se štejejo objekti in stanovanja, kjer ne bivajo prebivalci s stalnim bivališčem v občini Kranjska Gora. Za obstoječa sekundarna bivališča se štejejo tudi stavbe, ki imajo za tak namen pridobljeno lokacijsko in gradbeno dovoljenje.

(6) črtano

(7) Regulacijska linija je črta, ki omejuje površine, ki so potrebne za izvedbo in/ali rabo prometnih površin in je določena v grafičnem prikazu.

(8) Gradbena linija je črta, na katero mora biti postavljena fasada objekta in je določena v grafičnem prikazu.

(9) Gradbena meja določa skrajni zunanji rob, do katerega lahko seže tloris objekta in je določena v grafičnem prikazu.

(10) črtano

(11) črtano

(12) Nekateri izrazi (kot npr. gradbena parcela, funkcionalno zemljišče, rekonstrukcija, pomožni in začasni objekti) imajo s spremembo ZGO-1B v nekaterih primerih določen drugačen pomen, kot je bil določen s predpisi v času sprejetja Odloka o PUP (Ur.l. RS, 37/02). Določbe iz tega odloka je treba nadalje smiselno uporabljati. V primeru dvoumnosti, odlok tolmači občina Kranjska Gora. Določbe iz odloka o PUP Kranjska Gora je treba nadalje spoštovati in uporabljati v smislu določb urbanističnega urejanja oz. oblikovanja (npr. določbe o funkcionalnem zemljišču iz odloka o PUP se uporabljajo v smislu zagotavljanja nezazidanega dela gradbene parcele).

(13) Pojem »nadomestna gradnja« je določen v ZGO- ju in pomeni odstranitev obstoječega in gradnjo novega objekta. Obstoječi objekt se odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta se postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu.

(14) V PUP se uporablja tudi izraz »novogradnja kot nadomestitev obstoječega objekta«, kar ni enako »nadomestna gradnja«. Nadomestitev je odstranitev objekta in novogradnja na isti lokaciji, vendar lahko z drugačnimi gabariti in namembnostjo.

II. Meja območja, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji

7. člen

Območje, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, obsega celotno območje občine Kranjska Gora, razen območij veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov.

8. člen

(1) Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za naslednja območja urejanja:

Naziv območja urejanja

Planska

celota

Oznaka območja urejanja

Tip ureditvenih enot v območju urejanja

Območja, predvidena za  urejanje s PIN

 

 

 

 

 

Rateče - ob potoku

R

S1

 

ZN*

Rateče - mejni prehod

R

T1

x

 

Rateče - Kamne

R

H1

 

UN*

Rateče

R

SK 1/1

v

 

Rateče - vzhod

R

SK 1/2

v

 

Rateče - vzhod 1

R

SK 2

 

ZN*

Rateče - vikendi

R

W1

v

 

Smučišče Planica

R

R2

 

 

Smučišče Lom

R

R3

 

 

Smučišče Tromeja

R

R4

 

 

Rateče - Suše

R

E1

 

 

Rateče - pokopališče

R

Zp1

x

 

 

 

 

 

 

Podkoren

KG

SK1

v, p

 

Podkoren - vzhod

KG

SK2/1

v

 

Podkoren - vzhod

KG

SK2/2

v

 

Podkoren - vikendi

KG

W1

v

 

Smučišča Podkoren

KG

R1

 

 

Poligon Podkoren

KG

R2/1

 

 

Poligon Podkoren

KG

R2/2

 

 

Korensko sedlo - mejni prehod

KG

T3

 

 

Podkoren - pokopališče

KG

Zp1

x

 

 

 

 

 

 

Kranjska Gora - pod Vitrancem

KG

H2

h

ZN*

Kranjska Gora - Kompas

KG

H3

h, x, p, pm

 

Kranjska Gora - Prisank

KG

H4

v, h, x, p

 

Kranjska Gora - Lek

KG

H5

v, p, h, i

 

Kranjska Gora - Casino

KG

H6

x, t

 

Kranjska Gora - Jasna - jug

KG

H7

v

 

Kranjska Gora – hotel Erika

KG

H7/2

h, i

 

Kranjska Gora

KG

SK3/1

v, vd, h, x, p

 

Kranjska Gora - železniška postaja

KG

SK3/2

v, p, x

 

Kranjska Gora - Črtenje

KG

SK4

v

 

Kranjska Gora - ob Borovški

KG

SK5

v, p

 

Kranjska Gora - Log

KG

SK6/1

v, d, p

 

Kranjska Gora – Log, obrt

KG

M1

v

 

Kranjska Gora - Log

KG

R7/3

v

 

Kranjska Gora - Log

KG

SK6/2

v, p

 

Kranjska Gora - Čičare

KG

S2

bs

 

Kranjska Gora - Črtenje

KG

S3

bs

 

Kranjska Gora - Jasna

KG

W2

v

 

Kranjska Gora - smučišča

KG

R3

 

 

Kranjska Gora - Porentov dom

KG

R4

 

UN*

Kranjska Gora - ob Pišnici

KG

R5

 

 

Kranjska Gora - Trebež

KG

R6

 

 

Kranjska Gora – sotočje Save in Pišnice

KG

R7/1 do 7/3

 

UN*

Kranjska Gora - travnik

KG

R8

 

 

Kranjska Gora – smučišča Trebež

KG

R9

 

 

Kranjska Gora - Rutč

KG

R12

 

 

Kranjska Gora - pokopališče

KG

Zp2

 

 

 

 

 

 

 

Gozd Martuljek - hotel Špik

KG

H8

h, i

 

Gozd Martuljek - zahod

KG

SK7/1

v, p

 

Gozd Martuljek - zahod

KG

SK7/2

v

 

Gozd Martuljek

KG

S5

v, sb, pm, t

 

Gozd Martuljek - vzhod

KG

S6

 

ZN*

Gozd Martuljek - vzhod

KG

SK8/1

v, bs

 

Gozd Martuljek - vzhod

KG

SK8/2

v,

 

Gozd Martuljek - smučišča

KG

R10

 

 

Gozd Martuljek – apartmajsko naselje

KG

R11

a, c, i, pm, p, t

 

Gozd Martuljek - ČN Tabre

KG

O2

x

 

 

 

 

 

 

Belca - Podkuže

DM

SK1

v

 

Belca - ob potoku

DM

SK2

v

 

Belca - vzhod

DM

SK3

v

 

Mojstrana - levi breg

DM

SK4

v

 

Mojstrana - desni breg

DM

SK5

v

 

Mojstrana - fabrka

DM

SK6

 

UN*

Mojstrana - novi del

DM

S1

e, bs, x, p

 

Mojstrana - območje KOOP

DM

P1

d

 

Mojstrana - športni center Proda

DM

R1

d, i

 

Mojstrana - pri Rosu

DM

R2

 

UN*

Mojstrana - Mlačca

DM

R3

p, i

 

Mojstrana - smučišča

DM

R4

 

 

Mojstrana - travnik

DM

S4

 

ZN*

Mojstrana - peskokop

DM

E1

 

 

Mojstrana

DM

T1

d, t

 

 

 

 

 

 

Dovje - Vatiš

DM

SK7/1

v

 

Dovje - Vatiš

DM

SK7/2

v

 

Dovje - Vatiš

DM

SK7/3

 

 

Dovje

DM

SK8

v

 

Dovje - vzhod

DM

S2

e

 

Dovje - zahod

DM

S3

 

ZN*

Vatiš - LIP

DM

P2

d

 

Kamp Dovje

DM

R5

 

 

Dovje - pokopališče

DM

Zp1

x

 

 

 

 

 

 

Železniška proga, reducirne postaje

 

T1, RP

 

LN*

Predor Karavanke

 

T2

 

 

 

 

 

 

 

Rateče, poveljniško mesto, izključna raba

R

U

 

 

Podkoren, vadišče, izključna raba

KG

V

 

 

Vošca planina, vadišče, izključna raba

KG

V

 

 

Dovje, vadišče, izključna raba

DM

V

 

 

Tamar, vadišče, izključna raba

R

V

 

 

Dovje, vadišče, izključna raba

DM

V

 

 

(2) S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ne urejajo območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov:

Naziv območja urejanja

Plan. celota

Oznaka obm. urej.

Uradna objava

Zelenci

KG

B

Ureditveni načrt Zelenci, Uradni vestnik Gorenjske, št. 32/96

Kranjska Gora - pokopališče

KG

Zp2

Zazidalni načrt pokopališča v Kranjski Gori, UVG 26/78

Kranjska Gora - Log

KG

S5

Zazidalni načrt Log, Uradni list RS, št. 30/96 in 50/96

Gozd Martuljek - vikendi 1

KG

W3

Zazidalni načrt za weekend naselje V1 in V2, UVG 22/73

Gozd Martuljek - vikendi 2

KG

W4

Zazidalni načrt za weekend naselje V1 in V2, UVG 22/73

Podkoren - hotel

KG

H1

Zazidalni načrt Ledine Podkoren (ureditveno območje KG2/H1), UVG, št. 32 /97, 34/97 in 38/97 (2.9.97)

(3) Meja območja, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, meje območij urejanja in površin ter meje ureditvenih enot so določene v grafičnem prikazu.

III. Skupni pogoji za posege v prostor

1. Funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugega posega

a) Namembnosti območij in površin

8.a člen

Funkcija območij in površin je določena z dopustnimi dejavnostmi in dopustnimi vrstami posegov v prostor. Rabe prostora so:

(a) območja in površine za poselitev:

(1) območja za stanovanja in kmetije (SK),

(2) območja za stanovanja (S),

(3) območja za turistične objekte (H),

(4) območja za oskrbne sisteme (O),

(5) območja za mešane dejavnosti (M),

(6) območja za proizvodnjo (P),

(7) območja za transport (T),

(8) območja za sekundarna bivališča (W),

(9) območja za rekreacijo (R),

(10) območja za rekreacijo (R) prekrivajoče rabe,

(11) območja za eksploatacijo (E),

(12) območja za pokopališče (Zp),

(13) površine za obrambo (oznaki U in P v očrtanem kvadratu),

(14) površine razpršene gradnje (z)

(15) površine za kmetije izven vasi (k)

(b) površine, ki niso namenjene poselitvi:

(1) kmetijska zemljišča – prvo območje kmetijskih zemljišč (1),

(2) kmetijska zemljišča – drugo območje kmetijskih zemljišč (2),

(3) gozdna zemljišča (G),

(4) varovalni gozd (Gv),

(5) gozd posebnega namena (Gn),

(6) naravni biotop (B),

(7) vodna zemljišča (V),

(8) nerodovitna zemljišča, prodišča, visokogorje (N).

8.b člen

(1) Za obstoječe objekte z namembnostjo, ki ni v skladu s PUP, je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in v okviru veljavnih okoljskih predpisov (hrup, varstvo okolja...).

Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa PUP, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb PUP.

(2) Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po PUP (npr. nima funkcionalnega zemljišča ali nima zadostnih odmikov od parcelne meje, nima zadostne velikosti zemljiške/gradbene parcele) je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti.

Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa PUP, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb PUP. Za te objekte je dopustna izraba ureditev do 4 stanovanj.

Dopustne vrste posegov so:

-      rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje,

-      dozidave in nadzidave niso dopustne,

-      podkletitev v gabaritu obstoječega tlorisa,

-      nadomestna gradnja na enakem mestu in v enakih gabaritih,

-      nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih.

3.) Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po PUP (t.j. obstoječ objekt ima manjše odmike od predpisanih, ima pa zadostno velikost zemljiške/gradbene parcele, velikost parcele omogoča dozidave ali tudi novogradnje) je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti.

Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa PUP, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb PUP.

Dopustne vrste posegov so:

·      rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje,

·      dozidave, nadzidave so dopustne pod pogoji za novogradnje objektov,

·      dopustna je podkletitev objekta,

·      izjemoma so v območju etnološkega spomenika dopustne dozidave, nadzidave in podkletitev z manjšimi odmiki od dopustnih za novogradnje, vendar le s soglasjem soseda,

·      nadomestna gradnja na enakem mestu in v enakih gabaritih,

·      nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih; v večjih gabaritih pa v skladu z zgornjimi alinejami.

9. člen

(1) Območja za stanovanja in kmetije (SK):

(1a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·      stanovanja, razen samskih in študentskih domov,

·      kmetije,

·      sekundarno bivanje, vendar le v obstoječih sekundarnih bivališčih,

·      terciarne in kvartarne dejavnosti, razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju,

·      proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 120 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje, locirane so lahko le v pritličju ali kleti objekta,

·      šport in rekreacija.

(1b) dopustne so naslednje vrste posegov:

·      za obstoječe objekte (razen za sekundarna bivališča) so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču - za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti, izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na javnih parkiriščih, če na zemljišču teh potreb ni možno zagotoviti in stavba leži v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (etnološka dediščina);

·      za obstoječa sekundarna bivališča so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, odstranitve objektov; dozidave in nadzidave so dopustne le v primeru izboljšave funkcionalne zasnove in nastanitvenega standarda obstoječega objekta (dopustno je povečanje zazidane površine objekta do 20% za stavbe z enim sekundarnim stanovanjem), ni pa dopustno: povečevanje nastanitvenih kapacitet ali povečevanje števila sekundarnih stanovanj,

·      dopustne so spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku, razen omejitev za spremembe namembnosti, ki so navedene v nadaljnjih alinejah,

·      spremembe namembnosti obstoječih gostinskih objektov niso dopustne,

·      spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne,

·      dopustne novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) in igrišča (i), v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču - za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti,

·      novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne,

·      dopustne postavitve pomožnih in začasnih objektov,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve,

·      ureditve javnih površin,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(2) Območja za stanovanja (S):

(2a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·      stanovanja, razen samskih in študentskih domov,

·      sekundarno bivanje, vendar le v obstoječih sekundarnih bivališčih,

·      spremljajoče terciarne dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij,

·      kvartarne dejavnosti, razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju,

·      proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 60 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje, locirane so lahko le v pritličju ali kleti objekta,

·      šport in rekreacija.

(2b) dopustne so naslednje vrste posegov:

·      za obstoječe objekte (razen za sekundarna bivališča) so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču - za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti, izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na javnih parkiriščih, če na zemljišču teh potreb ni možno zagotoviti in stavba leži v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (etnološka dediščina);

·      za obstoječa sekundarna bivališča so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, odstranitve objektov; dozidave in nadzidave so dopustne le v primeru izboljšave funkcionalne zasnove in nastanitvenega standarda obstoječega objekta (dopustno je povečanje zazidane površine objekta do 20% za stavbe z enim sekundarnim stanovanjem), ni pa dopustno: povečevanje nastanitvenih kapacitet ali povečevanje števila sekundarnih stanovanj,

·      dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov  v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku, razen omejitev za spremembe namembnosti, ki so navedene v nadaljnjih alinejah,

·      spremembe obstoječih gostinskih objektov niso dopustne,

·      spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne,

·      dopustne novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) in igrišča (i), v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču - za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti,

·      novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne,

·      dopustne postavitve pomožnih in začasnih objektov,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve,

·      ureditve javnih površin,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(3) Območja za turistične objekte (H) v ureditvenih enotah za hotele (h) in svojstveno oblikovanje (x):

(3a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·      gostinstvo, razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju,

·      trgovina in storitve, kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti, locirane so lahko v kletni in pritlični etaži, vendar ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži,

·      rekreacija in kulturne dejavnosti, kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti, locirane so lahko v kletni in pritlični etaži, vendar ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži,

·      zdravstvene dejavnosti in sicer brez bolnišničnih ali zdraviliških nastanitvenih kapacitet, ki po površini ne smejo preseči 100 m2, locirane so lahko v kleti ali pritličju,

·      dopolnilne dejavnosti v skupni površini ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži,

·      stanovanje za lastnika oz. upravljalca objekta, vendar največ eno stanovanje na objekt.

(3b) dopustne so naslednje vrste posegov:

·      za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, odstranitve objektov,

·      dopustne dozidave za potrebe gostinskih storitev prehrane in za rekreacijske namene v sklopu hotela ali drugega gostinskega objekta,

·      dopustne rekonstrukcije fasade in razširitve z zimskimi vrtovi,

·      dopustne spremembe namembnosti v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku,

·      spremembe obstoječih gostinskih objektov niso dopustne,

·      spremembe namembnosti objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti niso dopustne v stanovanja in v gostinske nastanitvene dejavnosti,

·      spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne,

·      novogradnje objektov,

·      novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne,

·      postavitve začasnih objektov,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve,

·      ureditve javnih površin,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

Ograjevanje funkcionalnih zemljišč tako, da je onemogočen prehod pešcev, ni dopustno.

(4) Območja za turistične objekte (H) v ureditvenih enotah vas (v):

(4a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·      gostinstvo, razen apart hotelov, apartmajskih naselij samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju,

·      stanovanja v obstoječih stanovanjskih objektih,

·      trgovina, storitve rekreacija in kulturne dejavnosti kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti, locirane so lahko v kleti ali pritličju objekta, vendar po površini ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži,

·      zdravstvene dejavnosti in sicer brez bolnišničnih ali zdraviliških nastanitvenih kapacitet, ki po površini ne smejo preseči 100 m2.

(4b) dopustne so naslednje vrste posegov:

·      za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, povečevanje števila stanovanjskih enot ni dopustno, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču - za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti,

·      dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov (razen gostinskih nastanitvenih objektov) v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku,

·      spremembe namembnosti obstoječih gostinskih objektov niso dopustne,

·      spremembe namembnosti objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti niso dopustne v stanovanja in v gostinske nastanitvene dejavnosti,

·      spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v stanovanja in sekundarna bivališča niso dopustne,

·      dopustne novogradnje za gostinstvo,

·      novogradnje stanovanj in sekundarnih bivališč niso dopustne, razen novogradnje kot nadomestitve obstoječih stanovanjskih objektov,

·      dopustne postavitve pomožnih in začasnih objektov,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodo in nesrečami,

·      ureditve javnih površin,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(5) V območjih za oskrbne sisteme (O):

(5a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·      komunalne in energetske dejavnosti,

·      promet, trgovina, storitve, gostinske storitve prehrane in točenja pijač,

·      šport in rekreacija.

(5b) dopustne so naslednje vrste posegov:

·      za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,

·      dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov (razen gostinskih nastanitvenih objektov) v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku,

·      spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov niso dopustne,

·      spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne,

·      dopustne novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) in igrišča (i),

·      novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne,

·      dopustne postavitve pomožnih in začasnih objektov,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve,

·      ureditve javnih površin,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(6) Območja za mešane dejavnosti (M):

(6a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·      storitve,

·      proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 300m2,

·      trgovina za občasno oskrbo,

·      gostinstvo, razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju,

·      stanovanja skupaj z zgoraj navedenimi dejavnostmi.

(6b) dopustne so naslednje vrste posegov:

·      za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, povečevanje števila stanovanjskih enot ni dopustno, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču - za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti,

·      dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov (razen gostinskih nastanitvenih objektov) v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku,

·      spremembe namembnosti obstoječih gostinskih objektov niso dopustne,

·      spremembe namembnosti objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti niso dopustne v stanovanja in v gostinske nastanitvene dejavnosti,

·      spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne,

·      dopustne novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) in igrišča (i), novogradnje stanovanjskih objektov so dopustne le skupaj s storitvami, proizvodnimi dejavnostmi, trgovino ali gostinstvom, v posameznem objektu z dejavnostjo je lahko urejeno eno stanovanje,

·      novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne,

·      dopustne postavitve pomožnih in začasnih objektov,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve,

·      ureditve javnih površin,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(7) Območja za proizvodnjo (P):

(7a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·      proizvodne dejavnosti,

·      trgovina, gostinstvo in storitve, razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju,

·      kvartarne dejavnosti,

·      šport in rekreacija.

(7b) dopustne so naslednje vrste posegov:

·      za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,

·      dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku, razen omejitev za spremembe namembnosti, ki so navedene v nadaljnjih alinejah,

·      spremembe namembnosti obstoječih gostinskih objektov niso dopustne,

·      spremembe namembnosti objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti niso dopustne v stanovanja in v gostinske nastanitvene dejavnosti,

·      spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne,

·      dopustne novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) in igrišča (i), novogradnje stanovanjskih objektov so dopustne le skupaj s storitvami, proizvodnimi dejavnostmi, trgovino ali gostinstvom,

·      novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne,

·      dopustne postavitve pomožnih objektov,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja,

·      vodnogospodarske ureditve,

·      ureditve javnih površin,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(8) Območja za transport (T):

(8a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·      promet.

(8b) dopustne so naslednje vrste posegov:

·      za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,

·      dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov (razen gostinskih nastanitvenih objektov) v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku, spremembe obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov niso dopustne,

·      spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne,

·      dopustne novogradnje objektov,

·      novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne,

·      dopustne postavitve pomožnih objektov,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve,

·      ureditve javnih površin,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(9) Območja za sekundarna bivališča (W):

(9a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·      sekundarno bivanje,

·      šport in rekreacija,

·      gostinske nastanitvene storitve, razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju,

·      gostinske storitve prehrane le za obstoječe objekte,

·      stanovanja le v obstoječih stanovanjskih objektih.

(9b) dopustne so naslednje vrste posegov:

·      za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, odstranitve objektov; v posameznem objektu je dopustna ureditev največ enega stanovanja,

·      dozidave in nadzidave so dopustne v primeru izboljšave funkcionalne zasnove in nastanitvenega standarda (dopustno povečanje zazidane površine objekta do 20%), ni pa dopustno: povečevanje nastanitvenih kapacitet v posameznem objektu ali povečevanje števila sekundarnih stanovanj (bivalnih enot),

·      dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov  v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku, razen omejitev za spremembe namembnosti, ki so navedene v nadaljnjih alinejah

·      spremembe namembnosti obstoječih gostinskih objektov niso dopustne,

·      spremembe namembnosti objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti niso dopustne v stanovanja in v gostinske nastanitvene dejavnosti,

·      dopustne novogradnje objektov, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ enega stanovanja,

·      dopustne postavitve pomožnih objektov,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve,

·      ureditve javnih površin,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(10) Območja za rekreacijo (R):

(10a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·      šport in rekreacija,

·      storitve za šport in rekreacijo,

·      gostinstvo, in sicer brez nastanitvenih kapacitet.

(10b) dopustne so naslednje vrste posegov:

·      za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, odstranitve objektov,

·      dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov (razen gostinskih nastanitvenih objektov) v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku,

·      spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov niso dopustne,

·      dopustne novogradnje objektov,

·      dopustne ureditve rekreacijskih in športnih površin,

·      dopustne postavitve pomožnih objektov,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve,

·      ureditve javnih površin,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(11) Območja za rekreacijo (R) prekrivajoče rabe (kjer je osnovna namembnost kmetijska, gozdna ali vodna):

(11a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·      športna in rekreacijska raba, ki trajno ne spreminja osnovne namembnosti površin.

Na stavbnih zemljiščih znotraj območij za rekreacijo so dopustne dejavnosti:

·      šport in rekreacija,

·      storitve za šport in rekreacijo,

·      gostinstvo brez nastanitvenih kapacitet.

(11b) dopustne so naslednje vrste posegov:

·      za obstoječe objekte na stavbnih zemljiščih dopustna vzdrževalna dela, adaptacija, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, odstranitve objektov,

·      dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov, razen sprememb gostinskih objektov, ki niso dopustne,

·      dopustne ureditve rekreacijskih površin,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve,

·      ureditve javnih površin,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

Gradnja objektov ni dopustna, razen stebrov žičnic, akumulacijskih zbiralnikov vode za zasneževanje in infrastrukture za zasneževanje smučišč.

(12) Območja za eksploatacijo (E):

(12a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·      izkoriščanje mineralnih surovin.

(12b) dopustne so naslednje vrste posegov:

·      dopustne postavitve pomožnih objektov,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve,

·      ureditve javnih površin,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(13) Območja pokopališč (Zp):

(13a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·      pokopavanje,

·      dejavnosti cerkve,

·      dejavnosti kulture.

(13b) dopustne so naslednje vrste posegov:

·      za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,

·      dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku,

·      dopustne novogradnje objektov,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve,

·      ureditve javnih površin,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(14) Površine za obrambo (oznaki U in P v očrtanem kvadratu):

(14a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·      obrambne dejavnosti,

·      dejavnosti zaščite in reševanja.

(14b) dopustne so naslednje vrste posegov:

·      za obstoječe objekte (razen za sekundarna bivališča) dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,

·      dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov (razen sekundarnih bivališč) v dejavnosti, ki so za obravnavane površine določene v prejšnjem odstavku, spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne,

·      dopustne novogradnje objektov,

·      dopustne postavitve pomožnih objektov,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve,

·      ureditve javnih površin,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(15) Površine razpršene gradnje (z):

(15a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·      stanovanja in kmetije, razen samskih in študentskih domov,

·      sekundarno bivanje, vendar le v obstoječih sekundarnih bivališčih,

·      proizvodnja, ki ne zahteva zunanjih deponij,

·      gostinstvo in storitvene dejavnosti, razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju,

·      trgovina kmetijskih pridelkov in izdelkov domače obrti,

·      šport in rekreacija,

·      lov in ribolov,

·      kvartarne dejavnosti.

(15b) dopustne so naslednje vrste posegov:

·      za obstoječe objekte (razen za sekundarna bivališča) dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču - za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti;

·      za obstoječa sekundarna bivališča so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, odstranitve objektov; dozidave in nadzidave so dopustne le v primeru izboljšave funkcionalne zasnove in nastanitvenega standarda obstoječega objekta (dopustno je povečanje zazidane površine objekta do 20% za stavbe z enim sekundarnim stanovanjem), ni pa dopustno: povečevanje nastanitvenih kapacitet ali povečevanje števila sekundarnih stanovanj,

·      dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavane površine določene v prejšnjem odstavku, razen omejitev za spremembe namembnosti, ki so navedene v nadaljnjih alinejah,

·      spremembe namembnosti obstoječih gostinskih objektov niso dopustne,

·      spremembe namembnosti gospodarskih poslopij kmetij, objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti niso dopustne v stanovanja in v gostinske nastanitvene dejavnosti,

·      spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne,

·      spremembe namembnosti obstoječih sekundarnih bivališč niso dopustne,

·      dopustne novogradnje objektov, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču - za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti,

·      novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne, razen kot nadomestitve obstoječih (v skladu z določbami druge alineje v tej točki tega odloka),

·      dopustne postavitve pomožnih in začasnih objektov,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve,

·      ureditve javnih površin,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(16) Površine za kmetije izven vasi (k):

(16a) dopustne so namembnosti oz. dejavnosti le za kmetijstvo.

(16b) dopustne so naslednje vrste posegov:

·      za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ dveh ali treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču - za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti,

·      dopustne novogradnje kmetij, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ dveh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču - za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti,

·      spremembe namembnosti objektov ali delov objektov niso dopustne,

·      dopustne postavitve pomožnih in začasnih objektov,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve,

·      ureditve javnih površin,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(17) Kmetijska zemljišča (1) in (2):

(17a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·      kmetijstvo in gozdarstvo,

·      šport in rekreacija, če omogočata ohranjanje kmetijske funkcije zemljišča,

·      lov in ribolov.

(17b) dopustne so naslednje vrste posegov:

·      dopustne postavitve pomožnih objektov za potrebe kmetijstva,

·      dopustne ograje za potrebe varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, varstva voda, lova in rekreacije; čredinke na pašnikih so dopustne le kot začasni objekt, ki ga je treba izven pašne sezone odstraniti,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve,

·      ureditve javnih površin,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(18) Gozdna zemljišča (G):

(18a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·      gozdarstvo in kmetijstvo,

·      šport in rekreacija, če omogočata ohranjanje prvotne funkcije zemljišča,

·      lov in ribolov.

(18b) dopustne so naslednje vrste posegov:

·      ureditve za rekreacijo,

·      dopustne postavitve pomožnih objektov za kmetijstvo le na lokacijah nekdanjih pomožnih objektov,

·      dopustne ograje za potrebe varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, varstva voda, lova in rekreacije,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(19) Varovalni gozdovi (Gv):

(19a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·      gozdarstvo v skladu s funkcijo gozda,

·      rekreacija, lov in ribolov, če negativno ne vplivajo na varovalno funkcijo gozda.

(19b) dopustne so naslednje vrste posegov:

·      ureditve poti za rekreacijo in prezentacijo,

·      dopustne postavitve pomožnih objektov za kmetijstvo le na lokacijah nekdanjih pomožnih objektov,

·      dopustne ograje za potrebe varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, varstva voda, lova in rekreacije,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodo in nesrečami,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(20) Gozdovi posebnega namena (Gn):

(20a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·      gozdarstvo v skladu s funkcijo gozda,

·      rekreacija, lov in ribolov, če negativno ne vplivajo na posebno funkcijo gozda.

(20b) dopustne so naslednje vrste posegov:

·      ureditve poti za rekreacijo in prezentacijo,

·      dopustne postavitve pomožnih objektov za kmetijstvo le na lokacijah nekdanjih pomožnih objektov,

·      dopustne ograje za potrebe varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, varstva voda, lova in rekreacije,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodo in nesrečami,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(21) Vodna zemljišča (V):

(21a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·      vodnogospodarske dejavnosti, razen energetske izrabe vodotokov,

·      šport in rekreacija, lov in ribolov, če ne posegajo bistveno v naravne razmere,

(21b) dopustne so naslednje vrste posegov:

·      dopustne ureditve za potrebe voda,

·      dopustne ureditve za potrebe rekreacije,

·      dopustne ograje za potrebe varstva narave, varstva voda,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(22) Nerodovitna zemljišča, prodišča in visokogorje (N):

(22a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·      rekreacija, lov in ribolov, če ne posegajo in spreminjajo naravne razmere.

(22b) dopustne so naslednje vrste posegov:

·      dopustne ureditve poti,

·      dopustne ureditve za zavarovanja pred škodo in nesrečami,

·      dopustne ograje za potrebe varstva narave, varstva voda,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(23) V ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) so dopustni posegi za:

·      parkovne ureditve in ureditve zelenih površin, ureditve otroških igrišč, postavitve parkovne opreme kot so klopi in lope za počitek,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve,

·      ureditve javnih površin,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

Gradnja objektov ni dopustna. Postavitve objektov visokogradnje in rekreacijskih površin, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo (npr. tenis igrišča ipd. igrišča) niso dopustne. Odstranitev visokodebelne vegetacije je dopustna le kot sanitarna sečnja ali v sklopu parkovne ureditve.

(24) V ureditvenih enotah igrišča (i) so dopustni posegi za:

·      ureditve rekreacijskih in športnih igrišč,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve,

·      ureditve javnih površin,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

Gradnja objektov ni dopustna. Postavitve objektov visokogradnje, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo niso dopustne.

9.a člen

(1) Postavitve pomožnih objektov za kmetijstvo na kmetijska in gozdna zemljišča so dopustna le za potrebe kmetijstva, torej za kmeta, ki aktivno opravlja kmetijsko dejavnost samostojno. Opravljanje kmetijske dejavnosti in potrebnost pomožnega objekta za izvajanje kmetijske dejavnosti predlagatelj dokaže z odločbo pristojnega upravnega organa, da se šteje oseba za kmeta (op.: v skladu z 22. členom zakona o kmetijskih zemljiščih).

(2) Postavitve začasnih objektov so dopustne:

·      za prireditve v območju, v katerem poteka prireditev,

·      za sezonsko ponudbo: samo na stavbnih zemljiščih, le stojnice.

Postavitve morajo biti skladne s programom prireditve in s pogoji, ki jih za posamezno prireditev in območje določi Občina Kranjska Gora. Skladnost s programom prireditve ugotavlja občinska uprava Občine Kranjska Gora.

(3) Novogradnje hotelov in penzionov so dopustne do največje dopustne kapacitete 150 postelj.

(4) Kampi so dopustni na obstoječih lokacijah. Urejanje novih površin za kampiranje ni dovoljeno.

(5) Planinski domovi so dopustni na obstoječih lokacijah.(6) Za gostinske nastanitvene objekte ni dopustna parcelacija gradbenih parcel oz. funkcionalnega zemljišča na manjše lastniške parcele. Prav tako ni dopustno vgrajevanje števcev elektrike in vode za posamezne nastanitvene enote.

10. člen

Na površinah primarne rabe: K1, K2, G, Gn, Gv, V, N postavljanje nezahtevnih objektov za oglaševanje ni dopustno, razen izjemoma v skladu z občinskim odlokom o oglaševanju.

Na vseh površinah stavbnih zemljišč pa se nezahtevne in enostavne objekte za oglaševanje postavlja le v skladu z občinskim odlokom o oglaševanju.

1.2 Pogoji za izrabo

11. člen

(1) Zazidana površina posameznega objekta ne sme preseči 280 m2, razen

·      v območjih za proizvodnjo (P)

·      v območjih za turistične objekte(H) v ureditvenih enotah za hotele (h),

·      v ureditvenih enotah s svojstvenim oblikovanjem (x) in

·      v ureditvenih enotah dvorane (d),

·      in v območjih etnološkega spomenika in etnološke dediščine (es, ed), kjer se objekti lahko medsebojno stikajo in povezujejo.

(2) V ureditvenih enotah vas (v) pri novih gradnjah indeks zazidanosti, to je razmerje med površino zemljišča/parcele in zazidano površino objekta, ne sme preseči 0,3. Najmanj 10% zemljišča mora biti ozelenjenega.

(3) V ureditvenih enotah enodružinska zazidava (e) indeks zazidanosti ne sme preseči 0,3, najmanj 20% zemljišča pa mora biti ozelenjenega.

(4) V ureditvenih enotah hoteli (h) indeks zazidanosti ne sme preseči 0,3, najmanj 40% zemljišča mora biti ozelenjenega.

(5) V območjih za rekreacijo (R) mora biti najmanj 40% zemljišča ozelenjenega.

(6) V območjih za proizvodnjo (P) in v območjih za komunalne dejavnosti (O) mora biti najmanj 10% zemljišča ozelenjenega.

(7) V območjih za sekundarna bivališča i indeks zazidanosti ne sme preseči vrednosti 0,1, zazidana površina stavbe pa je lahko največ 90m2.

(8) Na površinah razpršene gradnje indeks zazidanosti ne sme preseči vrednosti 0,1, zazidana površina stavbe je lahko največ 90m2.

(9) Omejitev števila stanovanj v posameznem objektu iz 9. člena ne velja za objekte v lasti občine Kranjska Gora, v katerih se urejajo neprofitna stanovanja.

1.3 Varstvo okolja

12. člen

Varstvo voda

(1) Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.

(2) Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na čistilno napravo. Na območjih, kjer gradnja javne kanalizacije ni smiselna (Srednji vrh, Radovna), je dopustna gradnja manjših bioloških čistilnih naprav.

13. člen

Varstvo pred hrupom in svetlobnim onesnaženjem

(1) V območju za pokopališča (Zp), na površinah varovalni gozd (Gv), gozd posebnega namena (Gp), naravni biotop (B), nerodovitna zemljišča, prodišča, visokogorje (N) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za II. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju.

(2) V območjih za stanovanja in kmetije (SK), območja za stanovanja (S), območja za turistične objekte (H), območja za oskrbne sisteme (O), območja za mešane dejavnosti (M), območja za sekundarna bivališča (W), območja za rekreacijo (R), površine razpršene gradnje (z), površine za obrambo (U in P), prvo območje kmetijskih zemljišč (1), drugo območje kmetijskih zemljišč (2), gozdna zemljišča (G), vodna zemljišča (V) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju (Ur. list RS, št. 45/95).

(3) V območju za proizvodnjo (P), območju za eksploatacijo (E), območju za transport (T) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za IV. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju.

(4) Postavitev naprav, ki z laserskim žarkom osvetljujejo nebo ali pobočja, ni dopustna.

1.4 Varstvena območja in rezervati

14. člen

(1) V varovalnih gozdovih (Gv), v varstvenih območjih vodnih virov in voda, v območjih varstva naravne in kulturne dediščine, v območjih zemljišč, ki so trajno namenjena kmetijstvu - 1. območje kmetijskih zemljišč (1) ter v območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav, ki so določeni v grafičnih prikazih, je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi ter s pogoji, opredeljenimi v 46., 47. in 50. členu tega odloka.

1.5 Območja, predvidena za urejanje s prostorskimi izvedbenimi načrti

15. člen

(1) Na območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, so do sprejetja le-teh dopustne le naslednje vrste posegov:

·      v območjih za stanovanja in kmetije (SK); stanovanja (S), turistične objekte (H), komunalne dejavnosti (O) in v območjih pokopališč (Z):

·      nujna vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije ter dozidave in nadzidave na obstoječih objektih in napravah,

·      spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so na podlagi 9. člena tega odloka dopustne v tem območju,

·      postavitve pomožnih in začasnih objektov in naprav ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja prostorskega izvedbenega načrta, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v prostorskem izvedbenem načrtu,

·      gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav;

·      v območjih za rekreacijo (R):

·      nujna vzdrževalna dela,

·      postavitve pomožnih objektov za kmetijstvo in začasnih objektov,

·      spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za šport in rekreacijo, storitve za šport in rekreacijo ter gostinstvo,

·      gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav.

(2) Posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in da so skladni s predvidenimi ureditvami. Skladnost s predvidenimi ureditvami ugotavlja občinska uprava Kranjska Gora na podlagi programske zasnove ali osnutka prostorskega izvedbenega načrta.

2. Pogoji za oblikovanje posegov v prostor

2.1 Urbanistično oblikovanje

16.a člen

Odmik objektov (zahtevnih in manj zahtevnih objektov) od gradbene parcele mora biti najmanj 4m. V primeru višjih objektov (nad 8m do kapi) mora biti odmik objekta od gradbene parcele 6m. Manjši odmik do 2,5m je dopusten v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (etnološki spomenik in etnološka dediščina). Postavitev na parcelno mejo je dopustna v območju etnološkega spomenika in etnološke dediščine samo v primeru rekonstrukcije, nadomestne gradnje obstoječega objekta ali novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta. Odmiki po tem PUP veljajo/se merijo od parcelne meje, gradbene parcele, regulacijske linije ali druge navedene meje do zunanjega roba fasade objekta v pritlični etaži.

16.b člen

(1) Odmiki (nezahtevnih in enostavnih) objektov za lastne potrebe

Odmiki nezahtevnih objektov za lastne potrebe (drvarnica do 12 m2, garaža do 30 m2, steklenjak, uta, bazen, enoetažna pritlična lopa do 15 m2, nepretočna greznica, pretočna greznica) in enostavnih objektov za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar, čistilna naprava, zajetje, vrtina, zbiralnik za kapnico, objekt do 4m2) morajo biti najmanj:

·      2m od meje zemljiške (gradbene) parcele oz. ob medsosedski meji s pisnim soglasjem soseda,

·      2m od regulacijske linije oz. meje javne prometne površine.

Nezahteven objekt za lastne potrebe - utrjena dovozna pot in enostaven objekt – utrjeno dvorišče je lahko urejeno do meje zemljiške (gradbene) parcele in do regulacijske linije oz. meje javne prometne površine.

(2) Odmiki ograj

Ograja do višine 2,2m je lahko postavljena do meje zemljiške (gradbene) parcele in do regulacijske linije oz. meje javne prometne površine pod naslednjimi pogoji:

·      ograja ob regulacijski liniji oz. ob javni cesti mora biti postavljena izven pregledne berme (polja preglednosti),

·      medsosedska ograja se lahko gradi ob meji, če se lastniki zemljišč o tem pisno sporazumejo.

(3) Odmiki podpornih zidov (škarp)

Gradnja podpornih zidov brežin za potrebe gradnje javne infrastrukture se lahko izvaja na meji zemljiške (gradbene) parcele. Podporni zidovi brežin za potrebe gradnje javne infrastrukture so lahko višji od 1,2 m. V primeru višjih podpornih zidov (nad 2,2 m) se priporoča izvedba v več terasah.

Gradnja podpornega zida za potrebe gradnje stavb, ki niso javne, na zemljiških (gradbenih) parcelah ob regulacijski liniji oz. ob javni prometni površini je dopustna do višine 1,2 m, če je zagotovljeno polje preglednosti (pregledna berma) in na tem delu ni planirana širitev ceste. Gradnja podpornega zida višine nad 1,2 m mora biti odmaknjena od regulacijske linije ali javne prometne površine dodatno za min. 60 cm.

Gradnja podpornega zida ob medsosedski meji je dopustna, če ni možna drugačna ureditev višinskih razlik na meji in se lastniki zemljišč o tem pisno sporazumejo. Prekomerni negativni vplivi iz višjeležečih zemljišč na nižjeležeče zemljišče morajo biti preprečeni. Podporni zidovi na medsosedski parcelni meji so lahko visoki do 1,2 m (enako kot medposestne ograje).

(4) Odmiki pomožnih in nezahtevnih objektov

Odmiki pomožnih infrastrukturnih objektov (bazna postaja, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, mala komunalna čistilna naprava, cestni silos, telekomunikacijske antene in oddajniki), odmiki pomožnih obrambnih objektov, pomožnih kmetijskih gozdarskih objektov, nezahtevnih začasnih objektov, enostavnih začasnih objektov (pokriti prostor (šotor), oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, cirkus, začasna tribuna), začasnih vadbenih športno rekreacijskih objektov (igrišča, športno strelišče, vzletišče), začasnih vadbenih objektov za obrambo, zaščito in reševanje, objekta telekomunikacijske opreme morajo biti najmanj:

·      2m od meje zemljiške (gradbene) parcele oz. ob medsosedski meji s pisnim soglasjem soseda,

·      2m od regulacijske linije oz. meje javne prometne površine.

(5) Drugi začasni vadbeni športno rekreacijski objekti (kolesarska steza, planinska pot, smučišče, sprehajalna pot, trimska steza), nezahtevna in enostavna spominska obeležja, urbana oprema so lahko postavljeni ob mejo zemljiške (gradbene) parcele, regulacijske linije oz. meje javne prometne površine s pisnim soglasjem soseda.

16. člen

(1) V območjih varovanih pogledov, ki so označeni v grafičnih prikazih, niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, naselja, naravne dominante ali dolge poglede na okolico.

(2) Varovane gozdne robove, živice, drevesa, skupine dreves in naravne oblike terena, ki so označeni v grafičnih prikazih, je treba ohranjati in varovati tako, da se ne spremeni njihova oblika. V varovanih gozdnih robovih sta dopustna sanitarna sečnja in obnavljanje rastlinskih sestojev.

(3) Varovana drevesa v naseljih je potrebno v primeru sanitarne sečnje nadomestiti, in sicer z isto drevesno vrsto. Nadomestitev z drugo drevesno vrsto je dopustna v primeru bolezenske ogroženosti dotedanje vrste.

17. člen

(1) Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oz. zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oz. zaselka.

(2) Dozidani ali nadzidani obstoječi objekti ter novi objekti morajo biti oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so skladni s sosednjimi objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in razmerja novega stavbnega volumna ne sme bistveno odstopati od razmerij in velikosti sosednjih objektov. Bistveno preseganje skladnega merila ni dopustno.

18. člen

(1) Pomožni objekti, razen kozolcev in čebelnjakov, morajo biti postavljeni v neposredni bližini osnovnega objekta, tako da objekti tvorijo zaključeno gručo poslopij. Koritasti silosi morajo biti postavljeni v vasi ali na njenem robu.

(2) Začasnih objektov ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini objektov naravne dediščine.

2.2 Arhitekturno oblikovanje

iz 11.člena (6) sprememb in dopolnitev PUP KG (Ur.l.RS, št.111/08) izhaja, da se 19. člen preimenuje v 19.b člen in pred njega doda nov 19.a:

19.a člen

Gradnja kleti je dopustna za vse objekte, razen če ni s tem odlokom posebej omejena. Dopustna je gradnja več kletnih etaž. Druga merila in pogoji za kletne etaže so:

·      površina kleti je lahko večja od tlorisa pritličja, če se s tem ne onemogoča ohranitev ali zasaditev dreves in grmovnic v skladu z varovanimi vrednotami.

·      odmik kleti od lastniške parcelne meje oz. od mej gradbene parcele mora biti min. 4m,

·      v indeks zazidanosti se površina kleti ne šteje, če je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega terena, površina kletne etaže, ki sega nad urejen teren se šteje v zazidano površino objekta,

·      kletna etaža, ki sega nad koto urejenega terena se šteje v bruto etažno površino, če so kletni prostori osvetljeni (klet ima okna ali vrata), v tem primeru se upošteva površina, ki jo tvorijo širina dela fasade z odprtinami in polovica globine kletne etaže

·      v zazidano površino se štejejo tudi tisti deli podzemnih etaž objekta, ki pretirano segajo iz raščenega terena in so bili kasneje zasuti; za pretirano izstopajoče dele se štejejo tisti deli stavbe, ki segajo nad linijo terena, ki povezuje zgornjo in spodnjo koto gradbene parcele, dopustna toleranca je nagib terena 2:1, ki se ga prikaže od spodnje kote gradbene parcele.

Pri rekonstrukciji, nadomestni gradnji objekta in pri nadomestitvi obstoječega objekta je dopustna gradnja kleti v okviru tlorisa (gabarita) stavbe.

19.b člen

Oblikovanje stavbne mase

(1) Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice.

(2) Strešine morajo biti v istem naklonu 35o do 45o. Drugačen naklon strehe od predpisanega naklona v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah je dopusten na nestanovanjskih objektih:

·      če gre za rekonstrukcijo obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta ali

·      če funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega 15 m.

(3) Ravna streha je dopustna le če:

·      gre za ureditev terase za gostinsko dejavnost,

·      je objekt v celoti vkopan pod raven terena ali

·      objekt leži na pobočju in je del vkopan

(4) Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti simetrično dvokapnico v naklonu 350 do 450, enokapnice in ravne strehe niso dopustne. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oz. nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. V primeru nižjega pomožnega objekta ob visoki osnovni stavbi, je lahko streha pomožnega objekta izvedena tudi tako, da je med kapom osnovne strehe in slemenom pomožnega objekta presledek (osnovna streha se ne podaljša nad pomožni objekt), naklon strešine pomožnega objekta mora biti enak naklonu strešine osnovnega objekta.Vrtne ute imajo lahko šotorasto streho.

(5)Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena s skupno višino kolenčnega zida, kapne lege in strešne konstrukcije. Višino se meri na zunanji strani zunanjega zida (nosilne konstrukcije). Višino strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se meri v vertikalni smeri od zgornje kote nosilne konstrukcije stropa zadnje polne etaže (od betonske plošče ali stropnika, brez tlaka) do zgornje linije nosilne konstrukcije strehe (kot npr. špirovca ali strešne plošče).

Navedene max. višine strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se uporabijo kot merilo tudi v primerih, ko streha nima običajne izvedbe s kolenčnim zidom in kapno lego (kot npr. streha brez kapne lege ali masivna izvedba v betonu ali izvedba z večetažnimi prostori).

20. člen

Gradbeni materiali

(1) Strehe morajo biti krite s kritino sive, črne, rjave in rdeče, v območjih varstva kulturne dediščine in vplivnih območjih varstva kulturne dediščine pa sive barve. Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki. Svetla pločevinasta kritina, ki ne oksidira in ima močen odsev, ter prosojna barvasta kritina ni dopustna, razen na strehah z nižjim naklonom od 35° in na visokogorskih planinskih postojankah. Te strehe ne smejo imeti gladke strešine brez teksture. Bakrena kritina je dopustna na cerkvah, kapelicah, znamenjih in vilah.

21. člen

Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave

(1) Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov in izrabo gradbene parcele kot za novogradnje, razen če gre za obstoječi objekt za katerega velja 8.b člen.

(2) Dozidave in nadzidave objektov se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.

(3) Dozidava objekta se šteje do povečanja površine objekta za 25% zazidane površine, povečanje nad 25% se po tem odloku obravnava za novogradnjo objekta, ki se priključi osnovnemu objektu.

22. člen

Rušitev

V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega poruši, je potrebno ohranjeni del obstoječega in nov objekt povezati v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki.

23. člen

Pomožni objekti

(1) Pomožni objekti izven ureditvenih območij morajo biti pretežno izvedeni v lesu, dopustni so le točkovni temelji in montažni betonski stebri. Pri oblikovanju je treba upoštevati razmerja in oblikovanje tradicionalnih pomožnih objektov.

Vrste pomožnih objektov za kmetijstvo, ki se postavljajo izven ureditvenih območij naselij so kozolec, senik, hlev s senikom, čebelnjak.

·      Kozolec je pomožni objekt za kmetijstvo in se uporablja za spravilo sena in drugih kmetijskih pridelkov. Pri obnovi in nadomestitvi je treba uporabljati les, dopustni so betonski temelji in betonski stebri. Glede oblikovanja je treba upoštevati tradicionalne oblike in razmerja.

·      Senik je pomožni objekt za kmetijstvo in se uporablja za spravilo sena in drugih kmetijskih pridelkov. Senik je zgrajen tako, da je v njem omogočeno dobro prezračevanje. Dopustni so betonski temelji, sicer pa je uporabljen material les. Tla so naravna – zemlja ali kamen (brez tlaka), dopusten je lesen pod, tako da omogoča cirkulacijo zraka in prezračevanje. Glede oblikovanja je treba upoštevati tradicionalne oblike in razmerja. Senik nima bivalnega prostora.

·      Hlev s senikom (lahko tudi brez) in njemu sorodni pomožni objekti, je pomožni objekt za kmetijstvo in se uporablja za zatočišče živine na paši ter za spravilo sena in drugih kmetijskih pridelkov. Hlev je običajno zidan (masivna konstrukcija), senik, ki je postavljen na masiven hlev pa je lesen in ima vse značilnosti senika. Temelji so lahko betonski, masiven obod – zid hleva je lahko zidan ali betonski. Tla so naravna – zemlja ali kamen (brez tlaka), dopusten je lesen pod, tako da omogoča cirkulacijo zraka in prezračevanje. Glede oblikovanja je treba upoštevati tradicionalne oblike in razmerja. Hlev s senikom nima bivalnega prostora. Hlev s senikom in njemu sorodni pomožni objekti, ki imajo masiven podstavek, se lahko urejajo le kot nadomestitve na lokacijah nekdanjih takšnih objektov.

 

·      Čebelnjak je pomožni objekt za kmetijstvo, ki je namenjen gojenju čebel in pridelavi medu. V čebelnjaku je lahko prostor za spravilo potrebne opreme za gojenje čebel. Temelj in podstavek sta lahko betonska, sicer pa je uporabljen material les. Čebelnjak nima bivalnega prostora.

Navedeni pomožni objekti nimajo bivalnih prostorov in ne priključkov na infrastrukturna omrežja in naprave.

(2) Pomožni objekti morajo biti izvedeni tako, so lahko odstranljivi in je po njihovi odstranitvi možna enostavna vzpostavitev prejšnjega stanja v prostoru. Pomožni objekti, ki so postavljeni stikoma z osnovnim objektom, morajo biti iz lesa, dopustni so le točkovni temelji. Izvedeni morajo biti skladno z oblikovanjem osnovnega objekta.

(3) - se črta.

(4) Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti podolgovat tloris. Dopusten je po en pomožen objekt, v katerem naj bodo združene vse potrebe k osnovnemu objektu. Dodatno je dopustna še samostojna vrtna uta.

(5) Vrtne ute morajo biti lesene. Stojnice morajo biti lesene, streha mora biti lesena, platnena ali iz plastificiranega tekstila.

(6) Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne.

(7) Sončnih zbiralnikov ni dopustno postavljati nad slemenom strehe.

(8) Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oz. gospodarskega poslopja.

(9) Pomožni objekti samostojno ne smejo biti priključeni na komunalne vode (vodovod, kanalizacija, elektrika).

(10) Plinske cisterne, ki so vidne iz javnih površin, morajo biti obdane z lesenim zaslonom (ograjo) in prekrite z dvokapno streho.

2.3 Oblikovanje drugih posegov

24. člen

(1) Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin. Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin, naj bo vedno urejena minimalna širina za pešce (najmanj 60 cm) vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa naj se zoža.

(2) Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah niso dopustne odstranitve varovanih dreves, ki so določena v grafičnem prikazu. V primeru potrebne sanitarne sečnje varovanega drevesa je potrebna nadomestitev odstranjenega drevesa na isti lokaciji.

(3) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

25. člen

(1) Ulična oprema in turistične oznake morajo biti locirane tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter da ne ovirajo prometa interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

(2) Napisi ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš.

(3) Utripajoči svetlobni napisi so dopustni pod višino kapu in do površine 1 m2.

(4) Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,2 m nad pločnikom.

(5) Trajno postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno.

26. člen

(1) Oblikovanje ograj ob javnih površinah se mora zgledovati pri tradicionalnih primerih ograjevanja parcel z značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi lesenimi elementi, dopustne so tudi žive meje in polni zidovi (in sicer kamen ali ometan zid). Žične ograje so dopustne za zaščitne ograje (na primer varstvo vodnih virov) in na športnih igriščih.

(2) Višina ograje ne sme presegati 1,2 m, višje ograje so dopustne le kot protihrupne ali zaščitne ograje.  Odmik med dvema ograjama vrtov oz. parcel pri dovoznih cestah mora biti najmanj 5 m.

(3) Protihrupne ograje morajo biti pretežno lesene ali ozelenjene. Varovalne ograje ob cesti in na mostovih v naseljih in v območju Triglavskega narodnega parka morajo biti obložene z naravnimi materiali (kamen, les), nosilni del je lahko kovinski.

27. člen

Ureditve rekreacijskih površin izven ureditvenih območij naselij morajo biti izvedene brez ograj, dopustne so le lesene ograje okrog manež. Postavitve objektov visokogradnje in rekreacijskih površin, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo (npr. tenis igrišča ipd. igrišča) niso dopustne.

28. člen

(1) Po gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Izven naselij je potrebno za ozelenjevanje uporabljati praviloma samonikle vrste.

(2) Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti.V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje take elemente, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami.

(3) Betonski oporni zidovi morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali arhitekturno oz. krajinsko oblikovani.

(4) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču, ureditve zemljišč na posamezni parceli morajo biti izvedene tako, da bodo višinske razlike na parcelnih mejah čim manjše, večje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z opornimi zidovi, če drugačne rešitve niso možne. Ureditve površin in drugih ureditev na višje ležečih parcelah morajo biti izvedene tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče parcele.

29. člen

Ureditve vodotokov in hudournikov morajo biti izvedene predvsem iz naravnih materialov. Drevesno in grmiščno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v čim večji meri ohranjati oziroma med izvajanjem posega ali takoj po njem površine sanirati ali renaturirati.

30. člen

(1) Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. Urejanje je treba izvajati pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja.

(2) Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba:

·      ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo,

·      ohranjati gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti,

·      ohranjati površinske geomorfološke značilnosti in posebnosti.

31. člen

Po končani rabi je potrebno kamnolome in gramoznice sanirati v prvotno rabo prostora (na primer gozd, kmetijske površine).

2.4 Pogoji za oblikovanje v ureditvenih enotah

32.a člen

(1) Ureditvene enote so območja  s predpisanimi merili in pogoji za oblikovanje posegov v prostor in praviloma ne vsebujejo določb glede dejavnosti. Naziv ureditvene enote je lastno ime tipa ureditvene enote in ne pomeni dopustne dejavnosti.

(2) PUP določa merila in pogoje za naslednje ureditvene enote:

o   vas (v)

o   enodružinska zazidava (e)

o   dvojčki in vrstne hiše (vd)

o   bloki in stolpiči (bs)

o   dvorane in ploščati objekti (d)

o   hoteli (h)

o   svojstveno oblikovanje (x)

o   apartmajsko naselje (a)

o   brunarice (bb)

o   parkovne površine (p)

o   igrišča (i)

o   parkirišča (pm)

o   trgi in prometne površine (t).

iz 16.člena (6) sprememb in dopolnitev PUP KG (Ur.l.RS, št.111/08) izhaja, da je 32. člen novi 32.b člen:

32.b člen

ureditvena enota vas (v)

(1) V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture.

(2) Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:

·      tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 1,4,

·      višina: največ P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80cm. Za objekte, katerih širina je 8m ali manj, je dopustna max. višina objekta K+P+M,  višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 160cm, pritličje objekta je lahko največ 30cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100cm nad urejenim terenom.

(3) Za oblikovanje gospodarskih poslopij, obrtnih delavnic ter objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti velja:

·      tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5,

·      višina gospodarskih poslopij: največ P+1+M

višina obrtnih delavnic ter objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti: največ P+1+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80cm

(4) Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin.

(5) Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno.

(6) Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Kap je lahko zaprt z opažem v vodoravni ravnini, vendar tako, da se ne povečuje debelina kapu. Širina napušča mora biti najmanj 60cm, merjeno vodoravno od zunanje strani fasade do linije kapa.

(7) Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad , katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10o). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi, ki je vidna z javnih površin, ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni.

(8) Balkoni oz. ganki na čelnih fasadah stanovanjskih objektov so dopustni na zatrepu. Balkoni oz. ganki na vzdolžnih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustni v nadstropju.

(9) Ograje balkonov oz. gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno. Razmik med deskami ne sme biti večji od 2 cm.

(10) Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne.

(11) Za zaščito opažev in ograj je dopustna uporaba zaščitnih sredstev v sivi do grafitnosivi ali temnorjavi barvi.

(12) Določbe tega člena veljajo tudi za gradnjo na zazidanih stavbnih zemljiščih izven naselij (z).

33. člen

ureditvena enota enodružinska zazidava (e)

V ureditveni enoti enodružinska zazidava (e) veljajo naslednja pravila za oblikovanje:

(1) Stanovanjski objekti:

·      višina: največ VP+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 140cm

(2) Objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti

·      višina: do VP+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom.

(3) Glede oblikovanja zatrepov, napuščev, odpiranja strešin in ograj balkonov veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka.

34.a člen

ureditvena enota brunarica (bb)

V ureditveni enoti brunarica (bb) veljajo naslednja merila in pogoji za oblikovanje objektov:

·      tloris: velikost zazidane površine objekta (brez napuščev) je lahko do 100m2, tloris podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5;

·      višina: največ P+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80cm;

·      streha: naklon 350 do 450, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta, nadstrešek nad teraso/podaljšana streha je lahko velika do 50m2.

34. člen

ureditvena enota vrstne hiše in dvojčki (vd)

V ureditveni enoti vrstne hiše in dvojčki (vd) za oblikovanje stanovanjskih dvojčkov in vrstnih hiš velja:

·      nadzidava ni dopustna,

·      v sklopu rekonstrukcije strehe je dopustno mansardne prostore urediti v bivalne površine, rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da je streha oblikovana in izvedena enotno za celoten objekt oz. niz vrstnih hiš,

·      glede oblikovanja zatrepov, napuščev, odpiranja strešin in ograj balkonov veljajo določbe 32.b člena tega odloka.

35. člen

ureditvena enota stanovanjski bloki in stolpiči (bs)

V ureditveni enoti stanovanjski bloki in stolpiči (bs) za oblikovanje stanovanjskih blokov in stolpičev velja:

·      dozidave stanovanjskih blokov oz. stolpičev morajo biti oblikovane in  izvedene enotno za cel objekt,

·      dozidave vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.); dopustne so tudi razširitve bivalnih prostorov za zimske vrtove,

·      v sklopu rekonstrukcije strehe je dopustno mansardne prostore urediti v bivalne površine, rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da je streha oblikovana in izvedena enotno za celoten objekt,

·      zasteklitve balkonov morajo biti izvedene enotno za cel objekt.

35.a člen

ureditvena enota hoteli (h)

V ureditveni enoti hoteli (h) za oblikovanje gostinskih objektov velja: dopusten je nižji naklon od predpisanega naklona strešin v 19.b členu. Oblikovanje novih objektov mora biti skladno z okolico, zgleduje naj se po merilu, stavbnih razmerjih, sestavljanju stavbnih volumnov in materialih tradicionalne arhitekture.

36. člen

ureditvena enota posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem (x)

(1) V ureditveni enoti posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem (x) morajo posegi na obstoječih objektih upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov ter jih dopolnjevati.

(2) Dopusten je nižji naklon od predpisanega naklona strešin v 19.b členu.

(3) Odmiki objektov od gradbene parcele morajo biti najmanj 6m.

(4) Oblikovanje novih objektov je lahko svojstveno (posebno) vendar naj bo v skladu z merili in kakovostnimi razmerji obstoječih objektov v okolici.

(5) V območjih kulturne dediščine je oblikovanje novih objektov lahko svojstveno (posebno) vendar naj bo pri tem skladno z okolico in nas se zgleduje po merilu, stavbnih razmerjih, sestavljanju stavbnih volumnov in materialih tradicionalne arhitekture.

37. člen

ureditvena enota dvorane in ploščati objekti (d)

Merila in pogoji za oblikovanje

·        odmik objektov od gradbene parcele min. 6m

·        višina objektov: K+P, pri čemer je lahko višina strešnega venca oz. kapi do 10m,

·        na delu površine so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine,

·        nadzidave obstoječih objektov so dopustne tako, da se s tem doseže enotno oblikovanje zaključene stavbne mase, dopusten je nižji naklon od predpisanega naklona strešin v 19.b členu

·        parkirišča za dejavnosti je treba v celoti zagotoviti na gradbeni parceli.

37.a člen

ureditvena enota trgi in prometne površine (t)

V ureditveni enoti trgi in prometne površine (t) so dopustne samo prometne ureditve, ureditve infrastrukture, zasaditve vegetacije, postavitve urbane opreme, obeležij, občinskih oglasnih tabel, prometne signalizacije in začasnih objektov za prireditve.

3. Pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč

38. člen

(1) Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje. Gradbena parcela za stanovanjski objekt ali za gostinski nastanitveni objekt meri lahko najmanj 450m2. Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo. Gradbena parcela kmetije meri najmanj 2000 m2.

(2) Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta ter oblikovanost zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, razen v primeru, da je del teh potreb s pogodbo zagotovljen na drugem zemljišču.

(3)

Širina dovoza za stanovanjske objekte mora biti najmanj 3m, širina dovoza za kmetije in kmetijske objekte mora biti najmanj 3,5m. Širina dovoza do objektov, ki imajo javen dostop, mora biti najmanj 5,5m.

(4) Za obstoječe stavbe, ki nimajo funkcionalnega zemljišča, se upošteva dejanska velikost zemljišča – stavbišča. Pri urejanju teh objektov niso dopustne: dozidave in nadzidave, povečevanje kapacitet (ležišč, števila stanovanj, števila gostinskih sedežev...), uporabnih površin in višine objekta.

4. Pogoji za prometno urejanje

Prometno urejanje

39. člen

(1) Varovana površina za mirujoči promet, ki je določena v grafičnem prikazu, je površina, ki se varuje za ureditev skupnih javnih parkirišč, na njej niso dovoljeni posegi, ki bi onemogočali kasnejšo ureditev parkirišča.

(2) Varovano območje peš povezave, ki je določeno v grafičnem prikazu, pomeni smer javne peš povezave, ki jo je potrebno omogočiti. Natančen potek trase peš povezave se prilagodi razmeram v prostoru.

39.a člen

V naseljih morajo biti objekti odmaknjeni od roba obstoječega vozišča toliko, da je možna kasnejša rekonstrukcija ceste in ureditev pločnika. Objekti ob lokalnih cestah morajo biti od roba vozišča odmaknjeni najmanj 2 m, razen v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (etnološka dediščina), kjer se ohranja tradicionalna strnjenost zazidave.

40. člen

(1) Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša.

(2) Kjer ureditve prometnic prečkajo planinske in druge poti, je treba te poti na novo urediti in označiti.

(3) Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.

41. člen

(1) Parkirišča za dejavnosti je potrebno praviloma zagotoviti na lastnem zemljišču. Odstopanja so možna v okviru določbe tč (2) istega člena.

(2) Pri objektih z dejavnostmi, ki so vezane na individualni motorni promet (trgovine, gostinski obrati, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke, pošte ipd.) ali pa so potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na funkcionalnem zemljišču pri objektu, na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj ali pogodbeno na drugem zemljišču. Zagotovitev parkirnih prostorov na javnih parkirnih površinah je dopuščena le izjemoma, in sicer na podlagi soglasja občinske uprave Občine Kranjska Gora. Občinska uprava soglasje izda v primeru, da javne parkirne površine zadoščajo, ali v primeru, da nosilec dejavnosti zagotovi sofinanciranje izgradnje novih javnih parkirnih površin.

2a) Za izračun potrebnega števila parkirišč glede dejavnosti oz. namembnosti objekta veljajo naslednja merila:

stanovanjske stavbe

2 PM/stanovanje

počitniška stanovanja

2 PM/ stanovanje

poslovni prostori, uprava (pisarne)

1 PM/30m˛ neto površine

poslovni prostori, uprava delo s strankami

1 PM/20m˛ neto površine

trgovina

1 PM/30m˛ koristne/prodajne površine oz. min. 2PM na posamezen lokal/trgovino v primeru posamične lokacije

gostinstvo

1 PM/4 sedeže in najmanj 5PM na posamezen lokal in 1PM na eno nastanitveno enoto oz. na 2-6 ležišč v gostinskem nastanitvenem objektu z zmogljivostjo do 20 nastanitvenih enot oz. 0,8 PM na eno nastanitveno enoto v gostinskem-nastanitvenem objektu z zmogljivostjo nad 20 nastanitvenih enot

kino, kulturni dom, gledališče

1 PM/5-10 sedežev

cerkev

1 PM/10-20 sedežev

športno rekreacijska igrišča

1 PM/250 in 1PM/10-15 obiskovalcev

obrt, storitve, proizvodnja

1 PM/50-70 m˛ neto površine ali 1PM/3 zaposlene

Pri objektih oz. prostorih z javno funkcijo je treba vsaj 5% parkirišč urediti za potrebe funkcionalno oviranih oseb oz. min. 1PM v primeru posamične lokacije parkirišča.

Parkirna mesta je treba zagotoviti na lastnem zemljišču, izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na javnih površinah v dogovoru z občino, če objekt oz. gradbena parcela leži v območju ohranjanja značilne vaške zazidave (etnološke dediščine) in potrebnih parkirišč ni možno zagotoviti na gradbeni parceli ali lastnem zemljišču.

(3) Parkirišča morajo biti locirana ob objektu ali za njim, kadar to dopuščajo prostorske možnosti. Parkirišča, ki po površini presegajo 100 m2, je treba členiti v več manjših enot in jih ločiti z zasaditvami, spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi; zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev.

(4) Parkirišča za potovalne kombije morajo biti opremljena s sanitarijami in sanitarnim prostorom za zbiranje odplak iz potovalnih kombijev.

(5) Parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo, tako da se prepreči neurejeno parkiranje. Fizične ovire naj bodo izvedene z naravnim gradivom (oblice ali kamen kot robniki, lesena ograja - plot).

41.a člen

Do dokončne odločitve o varstvenem pasu primestne železnice niso možni posegi v širšem pasu trase opuščene železnice in v širšem pasu doslej načrtovanih tras. Omejitev ne velja za urejanje območja KG SK 3/2 Kranjska Gora – železniška postaja. Med doslej načrtovanimi trasami se za nadaljnje preučevanje in planiranje v prostoru upošteva predlog trase železnice V100 iz projekta: Koridor primestne proge Jesenice – Rateče (št. 3242, SŽ – Projektivno podjetje, 1991) in predlog nove trase iz projekta: Prostorska preučitev ponovne vzpostavitve primestne železnice od Jesenic do Rateč (URBI d.o.o. in UI RS, Ljubljana 1999). V koridorju opuščene trase in koridorjih doslej načrtovanih tras niso dopustni posegi, ki bi kakorkoli ovirali kasnejšo celovito ureditev železnice po Dolini. Koridor primestne železnice ni dokončen in predstavlja varovanje pred trajnimi posegi v prostor.

5. Pogoji za komunalno in energetsko opremljanje

42. člen

(1) Med komunalno omrežje in naprave se štejejo tudi rastlinski čistilni sistemi.

(2) Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.

(3) Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oz. vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oz. zasadi s samoniklimi grmovnicami.

(4) Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba ­postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (vaških trgih in glavnih vaških ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine niso dopustne.

(5) Začasni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim storitvam prehrane in pijače, ki imajo urejen začasen priključek na vodovod ali pri svoji dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti izveden začasen priključek na kanalizacijo.

(6) Trase in objekti obstoječe ter planirane infrastrukture so varovane površine. Potrebne odmike za posege v prostor v bližini obstoječe ali planirane infrastrukture določajo posamezni upravljalci infrastrukture.

43. člen

Odvajanje odpadnih voda

Meteorne vode z utrjenih površin v naseljih se morajo odvajati površinsko ali v ponikovalnice. Meteorne vode s parkirišč je potrebno odvajati preko lovilcev olj.

44. člen

Energetska oskrba

Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri varovanih pogledov.

45. člen

Odstranjevanje odpadkov

Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje.

6. Pogoji za varstvo voda

 

46. člen

(1) Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost.

(2) Pri odvzemanju vode iz vodotoka je treba zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna institucija. Ekološko sprejemljiv pretok vode je tisti, ki v sušnih razmerah omogoča preživetje, ob ugodnejših razmerah pa uspešen razvoj živali vseh vrst.

47. člen

(1) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je treba upoštevati varstvene pasove vodotokov, ki znašajo za Savo Dolinko 10 m, za potoke, hudournike, suhe hudourniške struge in drenažne jarke pa 4m od zgornjega roba brežine. V tem pasu mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka, gradnja objektov in trajnih ovir ni dopustna. Za mline, žage in male hidroelektrarne je odmik od vodotoka lahko manjši.

(2) Graditev v varstvenem pasu vodotokov, na poplavnih in ogroženih območjih ni dopustna.

48. člen

(1) Pri urejanju objektov in naprav z derivacijo (npr. malih hidroelektrarn, mlinov, žag in ribogojnic) odvzem vode ne sme ovirati pretoka visokih voda. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod rib.

(2) Peskolovi in cevovodi morajo biti vkopani, zemljišče pa sanirano in krajinsko nemoteče zavarovano proti eroziji. Odvečni odkopani material ni dopustno odlagati v strugo ali ga nezavarovanega odlagati na strmih pobočjih in brežinah, deponijo odkopanega materiala je potrebno ozeleniti. Na zajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu niso dopustne vidne betonske površine.

(3) V lokacijskem postopku je potrebno obravnavati potrebe vseh uporabnikov vode na vplivnem območju.

(4) Strojnica malih hidroelektrarn mora biti postavljena nevpadljivo in po velikosti ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Generatorska etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Če je strojnica v poplavnem območju, je to lokacijo potrebno strokovno utemeljiti s hidravličnimi presojami. Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del. Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 35o do 45o. Ograje okrog strojnice niso dopustne.

49. člen

Pri posegih v vodni svet za potrebe rekreacije je potrebno ohraniti zveznost vodnega telesa, spremembe pretoka nizkih in srednjih voda niso dopustne. Posegi morajo biti izvedeni tako, da so v največji možni meri ohranjene naravne lastnosti struge.

7. Merila in pogoji za varstvo naravne in kulturne dediščine

50. člen

(1) Objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine) so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina ter vplivna območja dediščine. V primeru neskladja drugih določb tega odloka z merili in pogoji za varstvo kulturne dediščine v tem členu PUP se upoštevajo merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine (tega člena). Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravne vrednote ali kulturno dediščino, niso dopustni.

(1a) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Na objektih in območjih kulturne dediščine niso dopustni posegi, ki bi prizadeli varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. Ti posegi so dozidave in nadzidave ter drugi posegi, ki bi bistveno spremenili zunanji izgled objekta, novogradnje objektov, rekonstrukcija objekta.

(2) Za objekte, ki so kulturna dediščina, odstranitev objekta praviloma ni dopustna, izjemoma in s soglasjem pristojne službe za spomeniško varstvo je dopustna nadomestitev, pod pogojem, da se ohranijo značilnosti prvotne stavbe.

(3) Pri dovoljevanju posegov prostor je potrebno upoštevati tudi sestavine glede varstva naravne in kulturne dediščine iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS (UL RS, št. 11/99).

(4) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo tudi usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravne vrednote, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za izdelavo sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev na območju občine Kranjska Gora – Prisank KG/H4« (ZRSVN OE Kranj, marec 2005), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Kranjska Gora.

(5) Varstvo kulturne dediščine v Občini Kranjska Gora je opredeljeno v Strokovnih zasnovah varstva kulturne dediščine za območje občine Kranjska Gora (ZVKDS, OE Kranj, februar 2008). Evidenca o varstvu kulturne dediščine je priloga k temu PUP. Za vsak poseg na enotah, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine je potrebno pri pristojni službi za varstvo kulturne dediščine pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. Območja kulturnih spomenikov in vplivnih območij kulturnih spomenikov so razvidna iz aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine so razvidna iz aktov o razglasitvi varstvenih območij dediščine, registrirana kulturna dediščina in vplivna območja dediščine so razvidna iz tabele in grafične priloge v navedenih Strokovnih zasnovah (ZVKDS, feb. 2008).

(6) Za enote kulturne dediščine razglašene za kulturni spomenik določbe za oblikovanje ne veljajo in se upoštevajo določbe akta o razglasitvi.

(7) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote, prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni. Posege v prostor ali način izvajanja dejavnosti bo organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine, presojal po naslednjih kriterijih:

7.1 Za registrirano stavbno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:

o   tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

o   gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

o   oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli),

o   funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora,

o   sestavine in pritikline,

o   stavbno pohištvo in notranja oprema,

o   komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin),

o   pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah),

o   celovitost dediščine v prostoru in

o   zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

7.2 Za registrirano naselbinsko dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:

o   naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),

o   odnosi med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),

o   prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega dela (drevesa, vodotoki),

o   prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti),

o   naravne in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela,

o   podoba naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),

o   odnosi med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),

o   stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov, ulične fasade),

o   oprema in uporaba javnih odprtih prostorov in

o   zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

7.3 Za območja registrirane kulturne krajine velja, da se ohranjajo vrednote kot so:

o   krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),

o   značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),

o   tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),

o   tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),

o   odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,

o   avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,

o   preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in

o   zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

7.4 Za registrirano memorialno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:

o   avtentičnost lokacije,

o   fizična pojavnost objekta in

o   vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter vedutami.

7.5 Za registrirana arheološka najdišča velja, da ni dopustno posegati v prostor na način, ki lahko poškoduje arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst.

Posegi v posamezna najdišča na stavbnih zemljiščih so izjemoma dopustni ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

o   če ni možno najti drugih rešitev ali

o   če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

Posegi in dejavnosti v prostoru se morajo načrtovati in izvajati tako, da se arheološka najdišča ohranjajo.

7.6 V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.

(8) Pri spremembi namembnosti gospodarskih poslopij v druge dopustne dejavnosti (v skladu z določbami 9. člena) je potrebno v območjih etnološkega spomenika (oznaka: es) in etnološke dediščine (oznaka: ed) ohranjati značilne podolgovate stavbne volumne, njihova razmerja in orientacijo. Nadomestitev obstoječih gospodarskih poslopij z značilnimi podolgovatimi razmerji stavbnega volumna z enim manjšim ali več manjšimi objekti ni dopustna. Dopustna so odstopanja do 20% od obstoječega volumna.

IV. Posebni pogoji za posege v prostor

51. člen

(1) Na stavbnem zemljišču parc. št. 1094/2 in 1094/5 k.o. Rateče so dopustni le posegi za:

·      gostinstvo,

·      šport in rekreacijo,

·      gozdarstvo in lovstvo;

višina objektov ne sme preseči P+M, zazidana površina ne sme preseči 350 m2, parkirišča morajo biti urejena na stavbnem zemljišču, in sicer kot utrjena trava ali tlakovana.

(2) Na stavbnem zemljišču parc. št. 668/2, 667/2, 665/2 in 665/3 ter 664/2 k.o. Rateče so dopustni le posegi za bencinski servis, površina, namenjena prodaji prehrambenih izdelkov ne sme preseči 10 m2.

52. člen

Rateče (R SK1/1)

Na stavbnem zemljišču parc. št. 169/1 ter na parc. št. 1223 in 1224 k.o. Rateče:

·      indeks zazidanosti ne sme preseči 0,2,

·      maksimalna zazidana površina posamičnega objekta je 280 m2,

·      etažnost ne sme preseči P+1+M na najvišji strani objekta,

·      parkirišča mora investitor zagotoviti na lastnem zemljišču.

Za objekt na zemljišču s par. št. 657/2 in 658/3, k.o. Rateče se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:

(1) Dopusti se indeks zazidanosti 0,59 in posledično manjši indeks zelenih površin. Določba 11. člena, tč. 2 v tem primeru ne velja.

(2) Dopusti se nadzidava obstoječega pritličnega dela objekta na parceli 658/3 k.o. Rateče. Določba 16.a člena, prvi stavek v tem primeru ne velja.

Nadzidava se dopusti v velikosti tlorisa obstoječega objekta (10,0m x 11,0m s toleranco do obstoječih dimenzij), višina nadzidanega dela 1N+M, višina slemena novega (nadzidanega) dela objekta je dopustna max do višine slemena obstoječe prečne strehe nad vhodom na severni strani obstoječega objekta.

(3) Na gradbeni parceli oz. zemljišču za gradnjo niso dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov. Določba 9. člena, tč. 1.b, 9 alineja (torej tudi ne 23. člen, tč. 4) v tem primeru ne velja.

Del parcele št. 658/1 k.o. Rateče, ki je s prost. planom Občine Kranjska Gora določen kot stavbno zemljišče, je funkcionalno namenjen izključno samo za potrebe Gostišča Mojmir. Gradnja ali ureditve na tem zemljišču za druge potrebe niso dopustne razen za gospodarsko javno infrastrukturo.

Del parcele št. 658/4 k.o. Rateče, ki je s prost. planom določen kot stavbno zemljišče, je funkcionalno namenjen samo za potrebe parkiranja Gostišča Mojmir.

52.a člen

Na parceli št. 1118/7, k.o. Rateče se izjemoma dopusti pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt v izvedenem stanju na dan sprejetja tega akta. Objekt leži v območju varstva kulturne dediščine in je zanj potrebna pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in soglasja, rešitve je potrebno uskladiti z varstvom kulturne dediščine.

53. člen

Rateče (R W1)

V območju so poleg posegov, določenih v 10. členu tega odloka:

·      na obstoječih objektih dodatno dopustni posegi za gostinstvo in počitniške domove,

·      dopustna je sprememba namembnosti obstoječih objektov za namene izobraževanja v takšnem obsegu, da bistveno ne povečuje prometnih ali drugih obremenitev na bivalno okolje.

·      dopustne gradnje novih stanovanjskih hiš.

54. člen

Pobočja Podršaka in Loma

Dopustna je tudi ureditev nadaljevanja sedežnice ob planiških skakalnicah do grebena ter ureditev sankaške proge od zgornje postaje sedežnice po grebenu Loma do Podršaka in Planice.

55. člen

Na stavbnem zemljišču parc. št. 1348/2, 1348/3-del, 1348/5 in 1348/6 k.o. Rateče so dopustni le posegi za:

·      gostinstvo,

·      šport in rekreacijo,

·      gozdarstvo in lovstvo.

56. člen

Rateče - Suše (R E1)

V območju je poleg posegov, dovoljenih v 9. členu tega odloka, dopustno tudi odlaganje odpadnega gradbenega materiala v sklopu sanacije peskokopa.

57. člen

Korensko sedlo - mejni prehod (KG T3) in zazidana stavbna zemljišča razpršene gradnje v neposredni bližini navedenega območja (parc. št. 732/16, 732/17, 732/18-del, 732/19-del, 766/1 del, 766/2 in 791/1 k.o. Podkoren

Dopustne so terciarne in kvartarne dejavnosti, gostinske nastanitvene kapacitete niso dopustne.

58. člen

Podkoren - vzhod (KG SK2)

Na parcelah 176, 178/2, 179/1, 179/2, 179/3, 179/4 in 185 dopusti tudi gradnja novih objektov za potrebe širitve žage, ki po skupni površini lahko presegajo 120 m2.

58.a člen

Podkoren KG SK1: na parceli 667, k.o. Podkoren mora biti novogradnja z daljšo stranico orientirana V-Z, približno vzporedno z zidom pokopališča (dopustna odstopanja 15 do smeri regionalne ceste).

58.b člen

Pokopališče Podkoren KG Zp 1: območje pokopališča se omeji z novim zidom, ki naj bo enako oblikovan kot zid obstoječega pokopališča, med obstoječim in novim pokopališčem naj se zagotovi povezava, niveleta novega pokopališča je lahko nižja od obstoječega pokopališča.

59. člen

Smučišča Podkoren (KG R1) in Poligon Podkoren (KG R2/2)

(1) Na stavbnih zemljiščih (z) so dopustni le posegi za potrebe:

·      žičnic in

·      gostinstva za potrebe smučišča, ureditev nastanitvenih kapacitet ni dopustna;

višina objektov ne sme preseči višine P+M.

(2) Sprememba namembnosti obstoječih kmetijskih objektov ni dopustna.

60. člen

Poligon Podkoren (KG R2/1)

(1) Na stavbnih zemljiščih so dopustni le posegi za potrebe:

·      žičnic,

·      novogradnje za izvedbo smučarskih prireditev,

·      parkirišča, vključno z ureditvami za potovalne kombije,

·      javnih sanitarij,

·      postavitve začasnih objektov za potrebe gostinstva in storitev v času prireditev, skladno z zahtevami 9. člena tega odloka;

·      gostinstva za potrebe smučišča, ureditev nastanitvenih kapacitet ni dopustna.

(2) Višina objektov ne sme preseči višine P+1+M.

61. člen

Vrh Vitranca

Na stavbnem zemljišču (z) so dopustni le posegi za potrebe gostinstva, ureditev nastanitvenih kapacitet ni dopustna.

62. člen

(1) V območjih za rekreacijo: Smučišča Planica (R R2), Smučišča Lom (R R3), Smučišča Podkoren (KG R1), Smučišča Kranjska Gora (KG R3), Smučišča Gozd Martuljek (KG R7) in Smučišča Mojstrana (DM R4) so dopustni le naslednji posegi:

·      postavitve žičnic,

·      ureditve smučišč in sankališč ter ureditve za druge športe na snegu,

·      ureditve javnih sanitarij,

·      postavitve začasnih objektov za potrebe gostinstva in storitev v času prireditev, skladno z zahtevami 9. člena tega odloka;

na obstoječih objektih so dopustni le naslednji posegi:

·      vzdrževanje, adaptacije in rekonstrukcije,

·      spremembe namembnosti objektov ali delov objektov (razen objektov za kmetijstvo) za šport in rekreacijo, storitve za šport in rekreacijo ter gostinstvo za potrebe smučišča brez nastanitvenih kapacitet,

·      odstranitev objektov in naprav,

·      na obstoječih stanovanjskih objektih so dopustne dozidave in nadzidave za potrebe stanovanj.

(2) Višina objektov ne sme preseči P+M.

(3) Strehe spodnjih in zgornjih postaj žičnic so lahko drugačne od predpisanih streh (19. člen), kadar je naprava (postaja) tipska in v celoti industrijsko oblikovana. Vsi potrebni prostori postaje morajo biti združeni in povezani v en enotno oblikovan objekt.

Na stavbnih zemljiščih so dopustni posegi le za potrebe:

·      žičnic,

·      gostinstva za potrebe smučišča brez nastanitve,

·      servisnih dejavnosti za rekreacijo,

·      prometnih ureditev.

62.a člen

Na območju za rekreacijo (KG - R12) Rutč v Kranjski Gori velja poleg navedb v točki (10) 9. člena še:

(1) Na območju KG - R12 je dopustna ureditev nogometnega igrišča in atletskih poligonov, možna

pa je tudi ureditev drugih manjših igrišč.

(2) Na zahodnem delu območja je dopustna novogradnja objekta za potrebe športnega parka.

Hkrati je potrebno urediti javno dostopne parkirne površine v obsegu min.30-50 parkirnih mest. Zagotoviti je potrebno javno sprehajalno pot po severnem robu območja s povezavo čez Rojco.

(3) Dejavnost gostinstva iz (10a) točke je dopustna v obsegu gostinskih storitev točenja pijač za potrebe športnega parka.

(4) Pogoji za arhitekturno oblikovanje objekta:

·      arhitekturno oblikovanje naj se zgleduje po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture,

·      tloris: podolgovat, razmerje stranic vsaj 1: 1,5,

·      max. vertikalni gabarit P + M, kjer je pritličje pri vhodu največ 30cm nad terenom,  višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80cm,- naklonski kot strehe 38-45° ,

·      odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10° ). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni.

·      Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne.

62.b člen

Za objekt na parc. št. 398/4 in 398/5 k.o. Podkoren se dopusti novogradnja objekta s pogoji za ureditveno enoto »v«, z etažami K+P+M, v primeru novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta pa se dopusti tudi kletna etaža.

63. člen

Kranjska Gora

Za urejanje cest so določeni minimalni ulični profili, in sicer:

·      vstopna cesta od magistralne ceste do policije - širina je 7 do 10 m (7 m vozišče oz. 10 m vozišče v križišču),

·      vstopna cesta od policije do Borovške ceste - širina je 11 m (1 m pločnik, 1,5 m zelenica, 7 m vozišče oz. 10 m vozišče v križišču, 1,5 m pločnik),

·      Borovška cesta, odsek od vstopne ceste do trga pred hotelom Razor - širina je 17 do 18 m (2-3 m pločnik, 1,5 m zelenica z drevoredom, 2 m vzdolžno parkiranje, 6 m vozišče, 2 m vzdolžno parkiranje, 1,5 m zelenica, 2 m pločnik), zožan profil - širina je 14 m (2-3 m pločnik, 1,5 m zelenica, 6 m vozišče, 1,5 m zelenica, 2 m pločnik),

·      Kolodvorska ulica, odsek od Koroške ulice do dvorane - širina je 15,5 do 16 m (3 m pločnik, 1,5 m zelenica, 4,5 m prečno parkiranje, 5,5 m vozišče, 1 do 1,5 m pločnik),

·      Vršiška cesta, odsek ob Pišnici - širina je 15 do 34 m (1 m zelenica, 1,5 m kolesarska steza, 1 m zelenica, 6 m vozišče, 2 do 20 m zelenica z drevoredom, 1,5 m kolesarska steza, 2 do 3 m pločnik),

·      Koroška ulica, odsek mimo avtobusne postaje - širina je 10 do 10,5 m (1 do 1,5 m pločnik na južni strani, 6 m vozišče, 1,5 m zelenica, 1,5 m pločnik), odsek mimo šole - širina je 14 m (2 m pločnik na južni strani, 5,5 m vozišče, 1,5 m pločnik, 4,5 m prečno parkiranje, 0,5 m zelenica do ograje).

64. člen

Kranjska Gora (KG SK3)

V območju Trgovsko-gostinskega centra (ureditvena enota x) so dozidave dopustne le za potrebe funkcionalnih izboljšav obstoječih objektov; nadzidave in novogradnje niso dopustne.

64.a člen

Na parceli št. 902 k.o. Kranjska Gora se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:

(1) Dopusti se zazidana površina do 390m2. Določba 11. člen, tč. 1. PUP v tem primeru ne velja.

(2) Strehe na dozidanih delih stavbe imajo lahko, poleg določbe tč. 1, 19.b člena tudi enokapno strešino.

(3) Na gradbeni parceli ni dopustno postavljati nezahtevnih objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti.

Določba 9. člena, tč. 1.b, 9 alineja PUP (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru ne velja.

(4) Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade do 15 cm in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta.

65. člen

Kranjska Gora - Čičare (KG S2) in Črtenje (KG S3)

V območju Čičare (KG S2) in Črtenje (KG S3) so dozidave dopustne le za potrebe funkcionalnih izboljšav obstoječih objektov; nadzidave in novogradnje objektov in pomožnih objektov niso dopustne.

66. člen

Kranjska Gora - pod Vitrancem (KG H2/1)

(1) Dopusti se novogradnja objekta za gostinsko dejavnost na parceli št. 557/1 k.o. Kranjska Gora.

Pogoji za oblikovanje so:

·      max. vertikalni gabarit objekta: P+2+M,

·      orientacija slemena je določena v grafičnem prikazu, dopustna odstopanja do 10o,

·      najmanj 50% zelenih površin,

·      parkirišča morajo biti zagotovljena na lastnem zemljišču,

·      dostop do parcele mora biti urejen ob vznožju ježe (nasipa nekdanje železnice), v vzhodnem delu območja in po zemljišču nekdanje struge potoka Rojca v zahodnem delu območja. Popravi se tudi oznaka ureditvene enote iz (v) v (h).

(2) Dopustna je ureditev pešpoti preko ježe, kot je določena v grafičnem prikazu.

67. člen

Kranjska Gora (KG SK3/1)

(1) Trgovine z zunanjimi deponijami niso dopustne.

(2) V ureditveni enoti parkovne in druge zelene površine (p) – staro pokopališče je dopustna:

·      postopna odstranitev nagrobnih spomenikov ter zatravitev površin pokopališča,

·      preureditev obstoječega objekta v severozahodnem vogalu pokopališča za potrebe postavitev obeležij in spomenikov, dopustno je preoblikovanje objekta v loggio (arkade), pri čemer mora biti zagotovljen prehod skozi objekt,

·      spremembe stavbne mase in razmerij niso dopustne.

(3) V ureditveni enoti objekti s svojstvenim oblikovanjem (x) – dvorana je dopustna zazidanost zemljišča do grafično določene gradbene meje, ki je večja od predpisane največje zazidane površine v 11. členu. Oblikovanje dvorane mora biti skladno z obstoječim objektom (občina, knjižnica…). Kletna etaža dvorane ter uvoz in izvoz v klet morajo biti izvedeni tako, da bodo možne kasnejše razširitve podzemnih parkirišč pod trgom pred dvorano.

(4) Na južni strani trga na Kolodvorski ulici (pred dvorano) je dopustna novogradnja objekta le za javne družbene dejavnosti (občina).

(5) Za Hotel Slavec se pri adaptaciji stavbe dopusti nadomestitev obstoječega starega dela v enakih tlorisnih in višinskih gabaritih ter ohranitev severnega dela stavbe s pritličjem, dvema nadstropjema in mansardo s streho, skladno z določbami 19.b člena za oblikovanje strehe.

(6) Na parcelah 73/1, 73/2, 74 in 75, vse k.o. Kranjska Gora, se določijo posebni pogoji za oblikovanje novogradnje objekta:

·      na parc.št. 75, 74 in 73/1, vse k.o. Kranjska Gora, se dopusti izgradnja objekta z višino K+ P+ 1+M z naslednjimi odmiki:

o   odmik vzhodne fasade objekta v nivojih P+1+M od meje parc. št. 73/2 je min. 4m,

o   odmik fasade objekta od Borovške ceste– min 2m, 

o   odmik fasade objekta od ulice Podbreg– min 2m,

o   streha mora biti dvokapnica nad osnovnim tlorisom, naklon strešin od 350 do 450,

o   smer slemena mora biti pribl. vzporedno z Borovško ulico ali ulico Podbreg

o   ganki so dopustni v nivoju 1 etaže  nad ulico Podbreg.

·      na parc.73/1 k.o. Kranjska Gora je dopustna gradnja gostinske terase in kleti z naslednjimi odmiki:

o   odmik terase in kleti od ulice Podbreg mora biti min. 2m,

o   vzhodni rob terase s podkletitvijo mora biti odmaknjen od parc.meje št. 73/2 min. 1,8m,

o   kota urejene terase ne sme presegati nivoja Borovške ceste oz. sme segati največ do zgornjega roba vzhodnega dela obstoječega podpornega zidu Borovške ceste,

o   dostop na teraso (stopnice) s strani Borovške ceste mora biti urejen izven uličnega prostora.

(7) Za obstoječi objekt na zemljišču parc.št. 11/3 k.o. Kranjska Gora se upošteva velikost in zmogljivost objekta na dan sprejetja tega odloka, povečave kapacitet niso dopustne. Objekt leži v območju varstva kulturne dediščine in je zanj potrebna pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in soglasja, rešitve je potrebno uskladiti z varstvom kulturne dediščine.

68. člen

Kranjska Gora - železniška postaja (KG SK3/2)

(1) Dejavnosti za oskrbo in storitve so dopustne v objektih, ki ležijo v bližini Koroške ulice in ob podaljšku Kolodvorske ulice (objekti z zaporedno številko 13, 14, 15, 16 in 17 v grafičnem prikazu). V stanovanjskih objektih so dopustne dejavnosti kot delo na domu za njihove prebivalce in ki niso vezane na dodatni promet v območju.

(2) Oblikovanje:

·      min. odmik od parcelne meje: 4 m, izjemoma 3 m, če je objekt postavljen pod kotom (nad 150) na parcelno mejo,

·      tloris: podolgovat, razmerje stranic min. 1 : 1,5,

·      višina stavbe: P+1+M, dopustna je podkletitev, max. višina kote pritličja 50 cm nad koto raščenega oz. urejenega terena, višina kolenčnega zidu max. 40 cm,

·      naklon vseh strešin 400 - 450, enotna siva kritina (golobje siva, ne temna) za celotno območje, objekti, ki so povezani morajo imeti enak naklon in isto slemensko višino.

·      pogoji so določeni tudi v grafičnem prikazu.

(3) Na stavbnem zemljišču parc. št. 484/3, 482/2, 481/2, 480/4, 891/24, 891/17, 853/8, 891/16, vse k.o. Kranjska Gora (dosedanji dom Slovenskih železnic, oznaka objekta v PUP št. 7) se določijo naslednja merila in pogoji:

Ureditvena enota “h” se spremeni v ureditveno enoto “x” (kopališče).

(3a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·      rekreacija (kopališče, welness, fitness...)

·      trgovina, storitve in kulturne dejavnosti kot dopolnilna dejavnost osnovni rekreacijski namembnosti, locirane so lahko v kleti ali pritličju objekta, vendar po površini ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži,

·      zdravstvene dejavnosti in sicer brez bolnišničnih ali zdraviliških nastanitvenih kapacitet,

·      stanovanja (bivanje), gostinske nastanitvene dejavnosti in druge oblike nastanitve niso dopustne.

(3b) glede oblikovanja:

·      glede odmikov na tej lokaciji izjemoma veljajo naslednja merila:

o  odmik pritlične etaže (na nivoju Koroške ulice) je lahko na severni strani objekta do 4m od parcelne meje

o  odmik objekta pod niveleto Koroške ulice je na vzhodni in zahodni strani objekta lahko do 4m od parcelne meje

o  objekt pod niveleto Koroške ulice na severni lahko sega do parcelne meje

o  objekt pod niveleto Koroške ulice na južni strani objekta lahko sega do 1,5m od parcelne meje javne površine na celotni dolžini parcel 891/17 in 891/17, k.o. Kranjska Gora

o  ureditev klančine za dovoz v kletne etaže lahko sega do parcelne meje.

Določba 36. člena, tč. 3, PUP v tem primeru ne velja.

·      max. vertikalni gabarit objekta (kota slemena ali zg. roba venca) ne sme presegati vertikalnega gabarita (kote slemena) šole (Koroška ulica 12).

·      v prečnem prerezu objekt ne sme biti polne pravokotne oblike temveč mora biti najmanj zgornja polovica prečnega profila posneta, tako da se proti vrhu/slemenu objekta prečni profil zmanjšuje.

·      Vodooskrbo bazenskega objekta mora investitor zagotoviti iz vrtine ali izvesti menjavo vode v bazenih v nočnem času z vsakokratnim soglasjem upravljalca vodooskrbe.

68.a člen

Kranjska Gora – Log (KG SK 6/1)

(1) V območju urejanja Kranjska Gora – Log (KG SK 6/1) se spremenijo oznake obstoječih ureditvenih enot in določijo nove ureditvene enote:

·        dosedanja ureditvena enota x, ki leži severno od pokopališča, se spremeni v ureditveno enoto »dvoranski objekti – d« in v ureditveno enoto »v«,

·        določita se dve novi ureditveni enoti »dvoranski objekti – d«, ki ležita zahodno od pokopališča.

Nove ureditvene enote in spremembe oznak ureditvenih enot so določene v grafičnem prikazu karta 01 v merilu 1:2.000.((6) s in d PUP - Ur.l.RS, št. 111/08).

(2) V ureditvenih enotah dvoranski objekti (d) v območju urejanja KG SK6/1 so dopustne samo naslednje dejavnosti: trgovina, storitve in gostinske storitve prehrane.

68.b člen

Kranjska Gora - hotel Kompas KG H3

(1) V območju urejanja Kranjska Gora – hotel Kompas KG H3 se spremenijo meje ureditvenih enot in določijo nove ureditvene enote, ki so določene v grafičnem prikazu karta 02 v merilu 1:2.000.

(2) Ureditvena enota svojstveno oblikovanje (x)

pogoji za oblikovanje objektov:

·      v območju ureditvene enote »x« je dopustna novogradnja hotela

·      dopustne so dejavnosti: gostinstvo, trgovina in storitve, rekreacija in kulturne dejavnosti kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični oz. gostinski namembnosti hotela, zdravstvene dejavnosti brez bolnišničnih ali zdraviliških nastanitvenih kapacitet, določbe 3. točke 9. člena ne veljajo za to ureditveno enoto

·      oblikovanje:

o   višina ploščatega dela objekta/ov: do K+P, pri čemer višina strešnega venca oz. kapi ne sme presegati 8m nad niveleto Borovške ceste, dopustni pa so vertikalni poudarki z arhitekturnimi elementi, med osnovnimi etažami so dopustne dodatne vmesne etaže z nižjo etažno višino, npr. za poslovne prostore, garderobe in podobne namembnosti, ki ne zahtevajo večje etažne višine

o   višina nadzidanega dela nad ploščatim objektom, je lahko visoka do tri osnovne etaže,

o   odmik od obstoječega hotela Kompas mora biti tolikšen, da se ohrani primerna osvetlitev in osončenje sob obstoječega hotela, dopustna je izvedba tople povezave z obstoječim hotelom

(3) Ureditvena enota parkovne površine (p)

Dopustne vrste posegov:

·      ureditve Borovške ceste s kolesarsko stezo in pločnikom ter parkovne ureditve med Borovško cesto in hotelskimi objekti,

·      ureditve gostinskih teras in drugih javno dostopnih peš površin,

·      gradnja podzemnih parkirišč in drugih kletnih prostorov za potrebe dejavnosti KG H3,

·      posegi, ki bi onemogočali kasnejšo izgradnjo podzemnih parkirišč niso dopustni.

(4) Ureditvena enota parkirišča (pm)

Dopustne vrste posegov:

·      ureditve prometnih ureditev, dovozov in parkirišč, peš površin in parkovnih površin z urbano opremo,

·      gradnja podzemnih parkirišč in drugih kletnih prostorov za potrebe dejavnosti KG H3,

·      posegi, ki bi onemogočali izgradnjo podzemnih parkirišč niso dopustni. 

(5) Pogoji za prometno urejanje v območju KG H3

·      v območju KG H3 je potrebno zagotoviti vsa parkirna mesta, ki jih zahteva obstoječa in nove dejavnosti tega območja urejanja,

·      parkirišča je potrebno zagotoviti v kletnih etažah, ki se jih izvede na še nezazidanih zemljiščih območja (v ureditvenih enotah pm in x),

·      klančina v kletno etažo mora biti izvedena v območju KG H3 in izven uličnega profila Borovške ceste in vstopne ceste v Kranjsko Goro (v smeri S-J), klančina v kletno etažo ne sme biti izvedena vzporedno in neposredno ob Borovški cesti ali vstopni cesti v Kranjsko Goro.

(6) Pogoji za varstvo kulturne dediščine: v območju KG H3 je potrebno zagotoviti urejenost in javno dostopnost do enote kulturne dediščine EŠD 5387 Kranjska gora – Spomenik zadnjim bojem v drugi svetovni vojni.

68.c člen

V območju KG SK 5 se na parcelah 239/5, 242/2, 243, 244/5, 244/7, k.o. Kr. Gora dodatno (poleg skupnih določb) dopusti še ureditev campa. Za oblikovanje objektov veljajo določbe za ureditveno enoto »v«. Na obrobju površine za camp se zasadijo drevesa.

68.d člen

V območju KG SK 5 se za parcelo št. 239/1 k.o. Kranjska Gora izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:

(1) Dopusti se manjši odmik SZ vogala objekta od parcele št. 885/158 v širini 1,70m (merjeno od zunanjega roba fasade objekta v pritlični etaži). Določba 16.a člen PUP (prav tako 19.a člen, 2 alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja.

69. člen

Kranjska Gora - Prisank (KG H4)

(1) Na zemljišču parc. št. 488/1 je dopustna le ureditev javnih površin.

(2) Na zemljišču parc. št. 141/1, 141/7 in 488 južni del, 141/4, 141/21, 141/23, vse k.o. Kranjska Gora je dopustna le postavitev termalnega kopališča kot dozidava h Garni hotelu. Površine med termami in Borovško cesto se namenijo peš dostopu in parkiranju in dovozu v kletne prostore term. Na zemljiščih na južni strani term (zelene parkovne površine) se lahko uredijo odprti bazeni, povezani z urejanjem term.

(3) Na zemljišču s parc.št. 141/43 in 141/42 k.o. Kranjska Gora je omejeno območje določeno v grafičnem prikazu karta 02 v merilu 1:2.000 in označeno s črko (b). Na območju veljajo naslednji ureditveni pogoji:

·      pogoji glede dejavnosti: dopustna je dejavnost turistične agencije.

·      pogoji glede vrste posegov: dopustna je odstranitev in novogradnja objekta

·      pogoji glede oblikovanja:

o  zazidana površina objekta do 80m2,

o  višina objekta K+ P+M, višina kolenčnega zidu do 40cm

o  parkirna mesta za poslovalnico ni potrebno zagotoviti.

(4) za zemljišče s parc.št. 422/2 k.o. Kranjska Gora se določi ureditvena enota »pm«- parkirišča in je določena v grafičnem prikazu karta 02 v merilu 1:2.000.

 

iz (5) sprememb in dopolnitev Odloka o PUP KG (Ur.l.RS, št. 82/05) se doda 3.člen, ki se nanaša na območje urejanja KG/H4, ki se glasi:

Pogoji za posege v prostor v smislu dopustnih namembnosti oziroma dejavnosti v smislu dopustnih vrst posegov in vseh ostalih tovrstnih meril in pogojev se v celoti povzamejo iz določil obstoječega Odloka o PUP, izjema je le odmik objektov od parcelne meje vzhodno in zahodno od objekta Alpskega smučarskega kluba in bančne poslovalnice SKB (parc. št. 489/14), kjer se dopusti gradnja na regulacijsko linijo (parc. št. 489/9, 489/2, 489/11, 489/13 in 489/1, vse k.o. Kranjska Gora).

69.a člen

Za oblikovanje objektov na zemljišču s parc. št. 489/9, 489/2, 489/11 in 489/13, vse k.o. Kranjska Gora, v območju urejanja KG/H4 za oblikovanje vseh vrst objektov velja:

višina: največ P + M, kjer je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom,  višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 170cm.

69.b člen

Na zemljišču s parc. št. 489/1, k.o. Kranjska Gora, je možna le postavitev urbane opreme in izvedba postajališča za izvoščke (konjske vprege za turistične prevoze) v javni namen.

69.c člen

Na funkcionalnih površinah hotela Larix s parc. št. 489/8 in 501/1 so dopustne postavitve pomožnih in začasnih objektov v skladu z namembnostjo osnovnega objekta.

69.d člen

Na zemljišču s parc. št. 499/4, 499/1, 489/8, 501/1, 489/9, 489/2, 489/11 (del) in 489/13 so dopustni posegi oziroma gradnja objektov z minimalno oddaljenostjo od parcelnih meja 2,50 m, indeks zazidanosti ne sme preseči 0,35.

70. člen

Kranjska Gora - Lek (KG H5)

(1) Na zemljiščih parc. št. 153/2, 155/5, 152/1, 150/1, 178/1, 155/1, 154 del, 151 k.o. Kranjska Gora so dopustne še novogradnje objektov.

(2)  Pogoji za oblikovanje so:

·      vertikalni gabarit objekta največ P+1+M,  višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80cm,

·      parkiranje mora biti zagotovljeno na lastnem zemljišču,

·      najmanj 50% zelenih površin.

Jugozahodno od obstoječega hotela je treba pri novogradnji upoštevati grafično določeno gradbeno mejo, prevladujoča stavbna masa naj bo umaknjena v globino stavbne parcele, orientacija osnovnega volumna naj bo vzporedna z osjo peš poti ob Vršiški cesti do vzporedne smeri z brežino pobočja Požar. Dopusten vertikalni gabarit stavbe, ki je umaknjena v globino parcele, znaša K+P+2+M; stavbni volumni, ki se postavijo v bližino Vršiške ceste in gradbene linije obstoječega hotela, ne smejo presegati višine obstoječega hotela. Nakloni strehe lahko odstopajo od predpisanih naklonov strešin v skupnih določbah.

(3) Pri dozidavah obstoječega hotela se dopustijo 4m odmiki od meje gradbene parcele.

70.a člen

Kranjska Gora – Casino (KG H6)

(1) V območju urejanja Kranjska Gora – Casino (KG H6) se ukinejo dosedanje ureditvene enote in določijo nove ureditvene enote: svojstveno oblikovanje (x) in trgi in prometne površine (t).

Ureditvene enote so določene v grafičnem prikazu karta 03 v merilu 1:2.000.

(2) Ureditvena enota svojstveno oblikovanje (x)

pogoji glede vrste posegov: za območje veljajo določbe točke (3b) 9.člena pri čemer velja, da se igralniška dejavnost uvršča v rekreacijske namene (v skladu s klasifikacijo dejavnosti)

pogoji glede dejavnosti: dopustne so gostinske storitve, igralnica, zabaviščni programi, šport in rekreacija.

merila in pogoji glede oblikovanja:

o   vertikalni gabarit obstoječega hotela ob gradbeni meji: tri etaže (nad niveleto glavnega vhoda), višina fasade ne sme presegati višine slemena obstoječe strehe hotela (toleranca 2m)

o   vertikalni gabarit nove stavbe (zahodno od obstoječe stavbe) ob gradbeni meji: K+P+3 (za pritličje se šteje etaža na nivoju obstoječega glavnega vhoda v igralnico)

o   vsi objekti so lahko podkleteni v več etažah

o   južni del objekta, ki je odmaknjen od gradbene linije, je lahko višji za eno etažo od dopustnih višin v prejšnjem odstavku

o   dopustni so arhitekturni elementi, ki segajo preko gradbene meje do največ 5m in v skupni površini 130m2

o   dopustna je gradnja nadstreška nad vhodom, ki presega gradbeno linijo na severni fasadi objekta.

(3) Pogoji za prometno urejanje v območju KG H6

o   v območju KG H6 je potrebno zagotoviti vsa parkirna mesta, ki jih zahteva normalna raba obstoječe in novih dejavnosti tega območja urejanja,

o   parkirišča, ki jih ni možno zagotoviti na nivoju terena, je potrebno zagotoviti v kletnih etažah oz. v objektu.

(4) V območju urejanja se varuje vrtina za pitno vodo Zagmajnica. Pri posegih v prostor je potrebno zagotoviti ustrezne odmike, ki jih določi upravljalec.

70.b člen

(1) Kranjska Gora – Log, območje za obrt (KG M1) z besedilom: Ob gradbeni meji ob regionalni cesti so dopustne postavitve poslovnih stavb ali stavb z mešano dejavnostjo. Postavitev delavnic in drugih večjih objektov ni dopustna neposredno ob regionalni cesti, temveč v globino parcele (proti severu). Prav tako niso dopustne ureditve deponij ali skladiščnih prostorov v pasu ob regionalni cesti. Uvozi v območje so dopustni s severne strani (ne iz regionalne ceste).

(2) V območju urejanja Kranjska Gora KG M1 se določi nova ureditvena enota dvoranski objekti (d), ki je določena v grafičnem prikazu karta 04 v merilu 1:2.000.

(3) ureditvena enota dvoranski objekti (d)

·      posebni pogoji glede dejavnosti: dopustne dejavnosti trgovina, storitve in gostinske storitve prehrane,

·      parkirišča za potrebe dejavnosti v območju ureditvene enote je treba zagotoviti v ureditveni enoti.

71. člen

Jasna (KG W2)

·      za povečave obstoječih objektov poleg določb v 8b. členu tega odloka velja še, da indeks zazidanosti ne sme presegati vrednosti 0,20, na posamični parceli je dopusten po en objekt, ki ne sme presegati 80 m2 zazidane površine in je visok največ K+P+M,

za obstoječe tri objekte na parcelah 808/167, 808/168, 808/169, 808/179, 808/180, 808/181, 808/182, 808/183 k.o. Kranjska Gora se upoštevajo velikosti in zmogljivosti obstoječih objektov na dan sprejetja tega odloka, povečave površin in kapacitet niso dopustne.

72. člen

Jasna - jug (KG H7)

(1) V območju je na parcelah št. 802/1, 802/3, 802/4, 802/8 in 802/9 dopustna gradnja objektov ali sprememba namembnosti obstoječih objektov za potrebe gostinstva, in sicer le penzionov. V sklopu penziona je dopustna ureditev enega stanovanja za lastnika oz. upravljalca objekta in gostinskih storitev prehrane. Ureditev diskoteke, nočnega bara ali prostora za igre na srečo ni dovoljena. Parkirišča je potrebno zagotoviti na lastnem zemljišču.

(2) Za oblikovanje posegov veljajo določbe za ureditveno enoto vas (v), tako da je višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 180cm, če je višina stavbe v skladu z drugimi določbami tega odloka glede dopustnih velikosti stavbnega volumna in razmerij. Dopustna je tudi izraba podstrešnega prostora v dveh etažah, mansarda in izkoriščeno podstrešje, če je višina stavbe v skladu z drugimi določbami tega odloka glede dopustnih velikosti stavbnega volumna in razmerij. V tem primeru je dopustna osvetlitev izkoriščenega podstrešja samo s strešnimi okni.

72.a člen

Kranjska Gora - hotel Erika – KG H7/2

(1) V območju urejanja Kranjska Gora – hotel Erika –KG H7/2 se določita novi ureditveni enoti:

·        ureditvena enota hoteli (h) za obstoječi objekt

·        ureditvena enota igrišča (i) za igrišča in parkovne površine severno od obstoječega objekta.

Nove ureditvene enote so določene v grafičnem prikazu karta 05 v merilu 1:2.000.

Podrobnejša merila in pogoji za urejanje v območju KG H7/2 so:

·      zazidana površina – dopustno povečanje do 20%

·      višina: K+P+1+M, kota pritličja lahko sega do 100cm nad koto urejenega terena

·      streha: 350- 450,

·      ureditev zelenih površin naj obsega pretežno parkovne površine z manjšim deležem igrišč

·      pri urejanju zelenih, parkovnih površin in igrišč naj se v čim večji meri ohranja visokodebelna vegetacija, naravna oblikovanost terena, premoščanje višinskih razlik naj se izvede z naravnimi brežinami, zavarovanja brežin z opornimi zidovi je dopustna le izjemoma, če drugačne rešitve s sonaravnim oblikovanjem niso možne,

·      utrditev pohodnih in voznih površin naj se izvede na tak način in s takšnimi materiali, da se v čim večji meri zagotavlja neposredno pronicanje meteorne vode skozi utrditev površin (op. peščene površine, rušniki...)

·      dotrajana igrišča naj se odstranijo in površine renaturirajo

·      pri zatravitvi površin in zasaditvah naj se uporabljajo avtohtone rastlinske vrste

·      infrastrukturni vodi morajo biti vkopani.

73. člen

Gozd Martuljek - hotel Špik (KG H8)

Na obvodnih zemljiščih (parc. št. 171/3, 163/3 in 163/2) so dopustni le naslednji posegi:

·      parkovne ureditve in igrišča,

·      dozidave za potrebe izboljšanja kakovosti hotelskih kapacitet.

74. člen

Gozd Martuljek (KG SK 7/1, 7/2 in 7/3)

(1) V varovanem območju predvidene rekonstrukcije magistralne ceste v širini 10m obojestransko od osi obstoječe ceste so posegi omejeni. Posegi se lahko dopustijo, če niso v nasprotju s potrjenim idejnim projektom rekonstrukcije magistralne ceste.

(2) Med potjo parc. št. 637 k.o. Gozd in potjo parc. št. 641 k.o. Gozd je določeno varovano območje za ureditev nove povezovalne in napajalne ceste za del območja KG SK 7/1. Nove priključitve posamičnih objektov na magistralno cesto niso dopustne.

75. člen

Gozd Martuljek (KG SK 8)

(1) Na zemljišču parc. št. 681/13 so dopustne le ureditve za rekreacijo ter ureditve zelenih površin.

(2) Preko parcele št. 681/10 k.o. Gozd mora biti zagotovljen dostop za vzdrževanje vodotoka, na severnem delu parcele pa so dovoljeni le posegi, ki ne ovirajo vzdrževanja prometnih površin.

75.a člen

Gozd Martuljek - KG S5

(1) V območju urejanja Gozd Martuljek - KG S5 se določi nova ureditvena enota »parkirišča - pm«, ki leži zahodno od ureditvene enote »bs«. Nova ureditvena enota je določena v grafičnem prikazu karta 06 v merilu 1:2.000.

(2) V ureditveni enoti parkirišča (pm) veljajo naslednja merila in pogoji za urejanje:

Dopustne dejavnosti: parkiranje potovalnih kombijev, osebnih vozil in avtobusov za potrebe dejavnosti v območju urejanja KG R11 in KG H8.

V ureditveni enoti mora biti zagotovljen vsaj 20% delež zelenih površin.

Dopustne vrste posegov:

·      postavitev sanitarnega objekta za potrebe parkiranja in upravljanja potovalnih kombijev

·      postavitve enostavnih objektov

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja,

·      vodnogospodarske ureditve.

76. člen

Gozd Martuljek - apartmajsko naselje - KG R11

(1) V območju urejanja Gozd Martuljek - apartmajsko naselje - KG R11 se določijo nove ureditvene enote:

·      apartmajsko naselje (a),

·      igrišča (i),

·      tržnica (c),

·      parkirišča (pm)

·      parkovne površine (p) in

·      trgi in prometne površine (t).

Nove ureditvene enote so določene v grafičnem prikazu karta 06 v merilu 1:2.000.

(2) Ureditvena enota apartmajsko naselje (a)

Dopustne dejavnosti: gostinske nastanitvene dejavnosti – apartmajsko naselje. Apartmajsko naselje je dopustno postaviti v izključni povezavi z gostinsko nastanitveno dejavnostjo hotela Špik. Stanovanja in sekundarna bivališča niso dopustna. Do postavitve apartmajskega naselja je dopustna raba površin za camping.

Dopustne vrste posegov:

·      za obstoječi objekt na parceli 174/17, k.o. Gozd so dopustna vzdrževalna dela, adaptacija, rekonstrukcija, odstranitev objekta,

·      za obstoječi sanitarni objekt campa na parceli 174/63 k.o. Gozd, so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcija, odstranitev in novogradnja,

·      za druge obstoječe objekte so dopustne odstranitve,

·      spremembe namembnosti objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku; spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v stanovanja ali sekundarna bivališča niso dopustne,

·      novogradnje objektov; novogradnje stanovanj in sekundarnih bivališč niso dopustne,

·      postavitve enostavnih in začasnih objektov,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja vodnogospodarske ureditve,

·      ureditve javnih, parkovnih površin in igrišč,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

Pogoji glede izrabe območja in oblikovanja objektov:

·      25 objektov velikosti do 75m2 BEP in max zazidane površine do 50m2,

·      in 20 objektov velikosti do 140m2 BEP in max zazidalne površine do 75m2,

·      gradbena parcela apartmajskega naselja se določi za celotno apartmajsko naselje in ni dopustna delitev na več manjših gradbenih parcel za posamezne skupine objektov ali posamične apartmajske objekte.«

·      etažnost: P+M, kletna etaža ni dopustna,  višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 180cm, max. višina slemena je 7m nad koto urejenega terena,

·      glede oblikovanja objektov se upošteva 19. člen Odloka o PUP.

(3) Ureditvena enota igrišča (i):

dopustne dejavnosti: dopustne so dejavnosti rekreacije.

dopustne vrste posegov: dopustni so

·      ureditve igrišč, poti, parkovnih površin, postavitve nadstrešnic, vrtnih ut in začasnih objektov,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja vodnogospodarske ureditve,

·      ureditve javnih površin,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

(4) Ureditvena enota tržnica (c):

Dopustne dejavnosti: trgovina za lokalno oskrbo, tržnica, storitve za turizem, gostinske storitve prehrane. Stanovanja, sekundarna bivališča in gostinske nastanitvene dejavnosti niso dopustne.

Dopustne vrste posegov:

·      novogradnje objektov

·      postavitve začasnih objektov,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja vodnogospodarske ureditve,

·      ureditve javnih površin,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

Pogoji za oblikovanje objektov:

·      max zazidana površina trgovskih objektov do 120m2 ter 120m2 nadstrešnice za tržnico

·      max zazidana površina gostinskega objekta do 280m2

·      višina objektov: K+P+IP,  višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80cm

·      streha: naklon strehe 400-450, simetrična strešina, smer slemena v smeri daljše stranice objekta, dopustna je povezava nadstrešnice za tržnico v eno, oblikovno in konstrukcijsko povezano streho skupaj s trgovskim objektom.

(5) Ureditvena enota parkirišča (pm-1):

Dopustne dejavnosti: parkiranje potovalnih kombijev, osebnih vozil in avtobusov za potrebe dejavnosti v območju urejanja KG R11 in KG H8.

V ureditveni enoti mora biti zagotovljen vsaj 20% delež zelenih površin.

Dopustne vrste posegov:

·      postavitve sanitarnih objektov za potrebe parkiranja potovalnih kombijev

·      postavitve enostavnih objektov

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja,

·      vodnogospodarske ureditve.

(6) Ureditvena enota parkirišča (pm-2):

Dopustne dejavnosti: parkiranje osebnih vozil za potrebe stanovalcev stanovanjskega bloka v območju KG S5.

(7) Pogoji za prometno urejanje območja KG R11:

Za potrebe apartmajskega naselja je zagotoviti najmanj 1,1 PM/na en apartma

Cesta po vzhodnem robu območja R11 mora biti javno dostopna (ureditvena enota »t«).

Dopustna je prestavitev dostopne ceste do hotela Špik na traso med ureditvenima enotama »i« in »a«, pri čemer trasa lahko odstopa od shematično prikazane razmejitve ureditvenih enot, trasa ceste se mora prilagajati obstoječim drevesom, ki se jih ohrani.

(8) Pogoji za krajinsko ureditev območja: na celotnem območju urejanja naj se ohranja kakovostna drevesa.

77. člen

Dovje vzhod (DM S2)

Za  oblikovanje objektov na parcelah 753/1, 753/2, 753/3 in 753/4, k. o. Dovje velja:

·      največja dopustna velikost objekta je določena v grafičnem prikazu z gradbeno mejo;

·      višina objektov: kota pritličja sme biti največ 30 cm, višina slemena pa največ 8,5 m nad koto urejene dovozne poti, merjeno pri vhodu v stavbo;

·      naklon strešin mora biti enak, strešine pa so lahko asimetrične;

·      orientacija objekta: daljša stranica objekta in sleme morata biti vzporedna z dovozno potjo ali s slemeni obstoječih višjeležečih objektov

·      niveleta novo urejene dovozne ceste mora biti na isti višini kot obstoječa pot, dopustna odstopanja so +10 cm.

Merila so določena tudi na grafičnem prikazu v merilu 1:500.

78. člen

Dovje - Vatiš (DM SK 7/1)

Nove priključitve posamičnih objektov na magistralno cesto niso dopustne.

79. člen

Na stavbnem zemljišču parc. št. 683/5 in 683/6 del k.o. Dovje so dopustni le posegi za:

·      gostinstvo,

·      šport in rekreacijo,

·      gozdarstvo in lovstvo;

višina objektov ne sme preseči P+1+M, zazidana površina ne sme preseči 350 m2, parkirišča morajo biti urejena na stavbnem zemljišču, in sicer kot utrjena trava ali tlakovana.

80. člen

črtan

81. člen

Mojstrana - levi breg (DM SK 4)

(1) Na zemljiščih, parc. št. 1338, 1317, 1318 k.o. Dovje so dopustne le novogradnje za gostinsko dejavnost. Na parceli št. 1337 je dopustna le ureditev muzeja in spremljajočih gostinskih dejavnosti v stavbi muzeja. V primeru, da se muzej uredi na drugi lokaciji, se lahko na tej parceli s soglasjem občine Kranjska Gora dopusti gostinska dejavnost.

(2) Pogoji za oblikovanje so:

·      vertikalni gabarit največ P+1+M,  višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 140cm,

·      indeks zazidanosti 0,3,

·      delež zelenih površin najmanj 50%,

·      parkirišča morajo biti zagotovljena na lastnem zemljišču.

(3) Na zemljišču s parc.št. 1342, k.o. Dovje (kovačnica v Mojstrani) se dopusti gradnja neprofitnih stanovanj. Izjemoma je dopustni odmik objekta od parcelne meje min. 2m.

82. člen

(1) Mojstrana - novi del (DM S1)

Na zemljiščih parc. št. 1309/3-del in 1309/1-del k.o. Dovje, so dopustne le novogradnje za oskrbo in storitve.

Pogoji za oblikovanje so:

·      vertikalni gabarit največ P+M,  višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 140cm,

·      indeks zazidanosti 0,3,

·      delež zelenih površin najmanj 30%.

(2) meja ureditvene enote »e« se na zahodnem robu območja urejanja popravi tako, da parcela št. 1375/1 k.o. Dovje sodi v ureditveno enoto »e« in je določena v grafičnem prikazu karta 07 v merilu 1:2.000.

·      meje ureditvenih enot bloki in stolpiči (bs) se popravijo v grafičnem prikazu. Nove meje ureditvenih enot so določene v grafičnem prikazu karta 08 v merilu 1:2.000.

83. člen

Mojstrana - Proda (DM R1)

(1) Na zemljiščih, parc. št. 1260/3-del, 1264/2-del, 1264/3-del in 2034-del k.o. Dovje, vzhodno od nove povezovalne peš poti v smeri S-J (v podaljšku mostu čez Savo) so poleg posegov, določenih v 9. členu tega odloka, dopustne le novogradnje za:

·      šport in rekreacijo,

·      specializirano trgovino za športne rekvizite in spominke ter

·      spremljajočo gostinsko storitev prehrane.

(2) Pogoji za oblikovanje so:

·      vertikalni gabarit največ P za športne objekte, P+1+M za gostinsko dejavnost ,

·      indeks zazidanosti 0,3,

·      delež zelenih površin najmanj 30%,

·      parkirišča morajo biti zagotovljena na lastnem zemljišču.

83.a člen

Mojstrana – Mlačca (DM R3): v območju je dopustna postavitev objekta za garderobe, sanitarije, shrambe za orodje in opremo, gostinsko storitev – točenje pijače. Glede oblikovanja veljajo pogoji za ureditveno enoto vas (v), višina največ P+M, lega objekta naj ne bo vidno izpostavljena.

83.b člen

Na parceli s št. 365, k.o. Dovje se dopusti postavitev objekta gostinske storitve prehrane s pogoji ureditvene enote brunarica (bb).

83.c člen

Na delu površin območja urejanja DM-T1 in T1 (del zemljišča s parc.št. 2073/4, k.o. Dovje) se določa ureditvena enota dvorane in ploščati objekti (d). Dopustna je proizvodna dejavnost.

83.d člen

Na zemljišču parc.št. 1859, k.o. Dovje se izjemoma dopusti gradnja apart-hotela s pogoji oblikovanja za ureditveno enoto (v).

84. člen

Območje Triglavskega narodnega parka

(1) Funkcije in vrste posegov, ki niso dopustne, so:

·      graditev novih infrastrukturnih omrežij in naprav razen v primerih potreb za okoljske sanacije,

·      spreminjanje namembnosti objektov v osrednjem območju Triglavskega narodnega parka v stanovanjsko,

·      spremembe namembnosti obstoječih sekundarnih bivališč niso dopustne,

·      graditev novih planinskih koč in širitev kapacitet obstoječih ter spremembe namembnosti planinskih koč,

·      širitev nastanitvenih kapacitet hotela Erika,

·      ravnanje grbinastih travnikov,

·      lociranje trajnih odlagališč odpadkov,

·      ureditve smučarskih prog in drugih športnih in rekreacijskih površin, ki zahtevajo poseg v oblikovanost terena ali krčenje vegetacije,

·      umetno zasneževanje in izgradnja akumulacij za umetno zasneževanje,

·      avtokampi in šotorišča niso dovoljeni,

·      gradnja vodnih zbiralnikov in akumulacij ter MHE,

·      gradnja objektov na hudournikih, z izjemo v primerih nujnega omejevanja erozijskih procesov,

·      odvzem mivke, peska in proda iz vodotokov ter vodnih zemljišč, razen v primerih potreb nujnega urejanja vodnega režima,

·      spreminjanje namembnosti obstoječih sekundarnih bivališč v stanovanjske hiše ali turistično gostinske objekte,

·      povečevanje gabaritov in prenočitvenih zmogljivosti sekundarnih bivališč,

·      spreminjanje namembnosti kmetijskih gospodarskih objektov v bivalne,

·      poseganje v prostor, ki bi razvrednotilo kulturno krajino oziroma površinske geomorfološke posebnosti,

·      gradnja novih planinskih poti.

(2) Prometno urejanje:

·      Za vzdrževanje prometnic v Triglavskem narodnem parku je potrebno material dovažati iz odjemnih mest, ki ležijo izven območja Triglavskega narodnega parka.

·      Parkirišča na Vršiču je dopustno urediti v obstoječih peskokopih na vrhu prelaza, tako da se sanirajo brežine proti eroziji; dopustne so manjše spremembe brežin, tako da se doseže racionalnejša površina za parkiranje in da se preoblikujejo obstoječe nenaravno oblikovane brežine.

(3) Taborni prostori so dopustni le kot začasne lokacije za vzgojno-izobraževalne tabore za mlade planince ali tabornike na zemljiščih parc. št. 585 k.o. Gozd in parc. št. 828/27 k.o. Kranjska Gora; v času tabora morajo biti opremljeni z montažnimi kemičnimi suhimi stranišči”.

(4) Pri postavitvah začasnih objektov v bližini naravne dediščine morajo biti zagotovljeni takšni odmiki, ki ne bodo dopuščali poškodb ali negativnih vplivov na zavarovano območje. Dopustne so postavitve začasnih zavarovanj (ovir) za preprečitev možnih poškodb zavarovanega območja.

(5) Obstoječemu vojaškemu objektu v Tamarju je dopustno spremeniti namembnost v gostinsko le za gostinske storitve prehrane, dopustna je tudi sprememba namembnosti za potrebe gorske reševalne službe. Ureditev gostinskih nastanitvenih kapacitet ali sprememba namembnosti v stanovanjski objekt ni dopustna.

(6) Za vse posege v Triglavskem narodnem parku je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje javnega zavoda Triglavski narodni park in za posege, povezane z objekti kulturne dediščine tudi soglasje pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.

(7) Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in novogradnje kmetijskih gospodarskih objektov so možne samo za potrebe kmetijske funkcije. V postopku pridobivanja dovoljenj za poseg v prostor je potrebno poseg utemeljiti z mnenjem kmetijske svetovalne službe s podatki o velikosti kmetijskega zemljišča v bližini objekta, številu živine in potrebah po kmetijskem gospodarskem objektu. Pri oblikovanju kmetijskih gospodarskih objektov in pomožnih objektov je treba upoštevati razmerja in oblikovanje tradicionalnih kmetijskih gospodarskih objektov.

 

85. člen

Karavanke

(1) V območju Karavank, določenem v grafičnem prikazu v merilu 1:5000, so dopustni le naslednji objekti in spremembe namembnosti:

·      za potrebe kmetijstva, gozdarstva, lova in urejanja voda,

·      ureditev dela kmetijskih objektov na planinah, gozdarskih in lovskih koč in nekdanjih vojaških objektov v planinska zavetišča;

novogradnje objektov in novih komunikacij niso dopustne.

(2) V obstoječi stavbi nekdanje stražnice na parceli št. 1174/2 k.o. Rateče so dopustni posegi za:

·      gostinstvo,

·      šport in rekreacijo ter

·      gozdarstvo in lovstvo.

Dozidave so dopustne do 30% tlorisa nekdanje stražnice. Nadzidave in nove gradnje niso dopustne.

(3) Za obstoječe kmetije na Srednjem vrhu so dopustne tudi novogradnje in ureditve infrastrukture.

IV.a posebni pogoji za sanacijo

85.a člen

Dopušča se sanacija zgrajenega objekta na parceli št. 1/9, k.o. Rateče v obsegu in oblikovanju izvedenega objekta na dan 31.12.2011.

Za objekt na parceli št. 1/9, k.o. Rateče se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:

(1) Izjemoma se dopustijo naslednji odmiki objekta od parcelne meje:

·      od parcele št. 1413 je odmik 2,40m

·      od parcele št. 1/1 je odmik 3,50m

·      enako velja tudi za kletno etažo,

·      dopusti se oporni zid v izvedenem stanju v dolžini 36,96m z max. višino 4,5m z lego ob parcelni meji.

Navedene dimenzije imajo toleranco do dejanske izmere na dan 31.12.2011. Določba 16.a člen (prav tako 38. člen, tč. 1 in 19.a člen, 2 alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja.

Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:

(1) Na obstoječem objektu niso dopustne dodatne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta in nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba 9. člena, tč. 1.b glede dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja.

(2) Na gradbeni parceli ni dopustno postavljati nezahtevnih objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena, tč. 1.b, 9 alineja (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru ne velja.

(3) Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade (pri čemer dodani sloj izolacije ne bo presegel 15cm in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta.

85.b člen

Za sanacijo objekta na parceli št. 121, k.o. Rateče se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:

(1) Dopusti se indeks zazidanosti 0,51 in manjši indeks zelenih površin. Določba 11. člen, tč. 2 v tem primeru ne velja.

(2) Dopustijo se naslednji odmiki objekta od parcelnih mej:

·      S fasada lahko sega do parcelne meje (parcelna št. 120/2, k.o. Rateče) – dopusten odmik 0m,

·      J stran – odmik 0,70 m od parcele št. 117/2, k.o. Rateče,

·      V stran – odmik 0,4m do parcele št. 1403/1, k.o. Rateče, vetrolov lahko sega 0,9m preko parcelne meje

·      Z stran – odmik 2,60 m od parcele št. 120/1, k.o. Rateče

Navedene dimenzije imajo toleranco do dejanske izmere na dan 31.12.2011.

Določba 16.a člen (prav tako 19.a člen, 2 alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja.

(3) Obstoječi vhod v klet na južni strani objekta se odstrani ali sanira tako, da se obodne stene zgradijo do enotne višine 2.20 nad koto praga vhoda v klet in nanje postavi dvokapna streha,

·      odmik vhoda v klet od parcele št. 117/2 je lahko 0,70m

·      višina: pritličje (z enako in konstantno višino fasade),

·      straha: dvokapnica v predpisanem naklonu 35° do 45°, sleme v smeri daljše stranice objekta.

Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:

(4) Na obstoječem objektu niso dopustne dodatne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta in nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba 9. člena, tč. 1.b glede dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja.

(5) Na gradbeni parceli ni dopustno postavljati nezahtevnih objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena, tč. 1.b, 9 alineja (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru ne velja.

(6) Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade (pri čemer dodani sloj izolacije ne bo presegel 15cm) in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta.

85.c člen

Dopušča se sanacija zgrajenih objektov na parcelah št. 26/1 in 26/2 k.o. Podkoren v obsegu in oblikovanju izvedenih objektov na dan 31.12.2011.

Za objekta na parceli št. 26/1 in 26/2 k.o. Podkoren se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:

(1) V obstoječem zahodnem objektu (h.št. 74i) se dopusti pet (5) stanovanj, v obstoječem vzhodnem objektu (h.št. 74j) pa se dopusti štiri (4) stanovanja. Določba 9. člena, tč. 1.b glede števila stanovanj v tem primeru ne velja.

(2) Dopusti se indeks zazidanosti 0,55 (upoštevajoč klet in gradb. parcelo do RL). Določba 11. člena, tč. 2 v tem primeru ne velja.

(3) Dopustijo se naslednji odmiki objekta od parcelne meje:

·      odmik kleti na južni strani od parcele št. 23/1 je lahko min. 2.75 m

·      odmik objekta na severozahodni strani od RL je lahko min. 1.70 m

Navedene dimenzije imajo toleranco do dejanske izmere na dan 31.12.2011. Določba 16.a člen (prav tako 19.a člen, 2 alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja.

(4) Dopusti se razmerje stranic tlorisa objekta, ki je manjše od 1:1,4. Določba 32.b, tč 2, glede razmerja stranic tlorisa v tem primeru ne velja.

(5) Parkirišča je treba zagotoviti v skladu z 9. členom, tč. 1.b. Del parkirišč se lahko začasno uredi na površini dostopne ceste (znotraj RL), dokler ni izvedeno nadaljevanje dovozne ceste do severno ležečih parcel.

Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:

(6) Na zemljišču dveh obstoječih objektov niso dopustne dodatne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta in nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba 9. člena, tč. 1.b glede dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja.

(7) Na gradbeni parceli ni dopustno postavljati nezahtevnih objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena, tč. 1.b, 9 alineja (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru ne velja.

(8) Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade do 15cm in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta.

V grafičnem prikazu se RL za javno dostopno površino – cesto spremeni, tako da ustreza izvedenemu stanju in omogoča dostop do drugih objektov.

85.d člen

Dopušča se sanacija zgrajenega objekta na parcelah št. 26/4 k.o. Podkoren v obsegu in oblikovanju izvedenega objekta na dan 31.12.2011.

Za objekt na parceli št. 26/4 k.o. Podkoren se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:

(1) V obstoječem objektu (h.št. 74h) se dopustijo štiri stanovanja. Določba 9. člena, tč. 1.b PUP glede števila stanovanj v tem primeru ne velja.

(2) Dopusti se indeks zazidanosti 0,37 (upoštevajoč klet in gradb. parcelo do RL). Določba 11. člena, tč. 2 PUP v tem primeru ne velja.

(3) Dopustijo se naslednji odmiki objekta od parcelnih mej:

·      odmik SZ vogala objekta od parc. 26/5 je 2,68m,

·      odmik zah. fasade od parc. 26/5 je 2m,

·      odmik SV vogala objekta od parcele 27/1 je 2,64m

Navedene dimenzije imajo toleranco do dejanske izmere na dan 31.12.2011. Določba 16.a člen PUP (prav tako 19.a člen, 2 alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja.

(4) Dopusti se razmerje stranic tlorisa objekta, ki je manjše od 1:1,4. Določba 32.b, tč. 2 PUP, glede razmerja stranic tlorisa v tem primeru ne velja.

(5) Parkirišča je treba zagotoviti v skladu z 9. členom, tč. 1.b. Del parkirišč se lahko začasno uredi na površini dostopne ceste (znotraj RL), dokler ni izvedeno nadaljevanje dovozne ceste do severno ležečih parcel.

Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:

(6) Na gradbeni parceli obstoječega objekta niso dopustne dodatne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta in nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba 9. člena, tč. 1.b PUP glede dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja.

(7) Na gradbeni parceli ni dopustno postavljati nezahtevnih objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti.Določba 9. člena, tč. 1.b, 9 alineja PUP (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru ne velja.

(8) Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade do 15 cm in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta.

V grafičnem prikazu se RL za javno dostopno površino – cesto spremeni, tako da ustreza izvedenemu stanju in omogoča dostop do drugih objektov.

85.e člen

Dopušča se sanacija zgrajenega objekta na parcelah št. 90 in 91, k.o. Podkoren v obsegu in oblikovanju izvedenega objekta na dan 31.12.2011.

Za objekt na parceli št. 90 in 91 k.o. Podkoren se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:

(1) V obstoječem objektu (h.št. 42) se dopusti 10 stanovanj. Določba 9. člena, tč. 1.b PUP glede števila stanovanj v tem primeru ne velja.

(2) Dopusti se večji indeks zazidanosti. Določba 11. člen, tč. 2 PUP v tem primeru ne velja.

(3) Dopustijo se manjši odmiki objekta od sosednjih parcelnih mej od predpisanih v skupnih določbah PUP. Odmiki se dopustijo v dimenzijah dejanske izmere na dan 31.12.2011.

Določba 16.a člen PUP (prav tako 19.a člen, 2 alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja.

Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:

(4) Na gradbeni parceli obstoječega objekta niso dopustne dodatne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta in nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba 9. člena, tč. 1.b PUP glede dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja.

(5) Na gradbeni parceli ni dopustno postavljati nezahtevnih objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena, tč. 1.b, 9 alineja PUP (torej tudi ne 23. člen, tč. 4) v tem primeru ne velja.

(6) Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade do 15 cm in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta.

85.f člen

Dopušča se sanacija zgrajenega objekta na parcelah št. 803/46 in 803/67, k.o. Kr. Gora v obsegu in oblikovanju izvedenega objekta na dan 31.12.2011.

Za objekt na parceli št. 803/46 in 803/67, k.o. Kr. Gora se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:

(1) V obstoječem objektu se dopustita dve počitniški stanovanji. Določba 9. člena, tč. 1.b PUP glede števila stanovanj v tem primeru ne velja.

(2) Dopusti se indeks zazidanosti Iz=0,58. Določba 11. člen, tč. 2 PUP v tem primeru ne velja.

(3) Dopustijo se manjši odmiki objekta od sosednjih parcelnih mej v naslednjih dimenzijah:

·      na SV strani objekta je najmanjši odmik 1.05 m od parc. št. 803/95 in 0.30 m od parc. št. 803/92,

·      na SZ strani je rob spodnje terase odmaknjen najmanj 1.25 m od parc. št. 808/91,

·      na Z strani je rob spodnje terase odmaknjen najmanj 1.80 m od parc. št. 803/66,

·      na J strani je rob spodnje terase odmaknjen med 0.10 m in 0.28 m od parc. št. 803/49.

Navedene dimenzije imajo toleranco do dejanske izmere na dan 31.12.2011. Določba 16.a člen PUP (prav tako 19.a člen, 2 alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja.

Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:

(4) Na gradbeni parceli obstoječega objekta niso dopustne dodatne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta in nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba 9. člena, tč. 1.b PUP glede dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja.

(5) Na gradbeni parceli ni dopustno postavljati nezahtevnih objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena, tč. 1.b, 9 alineja PUP (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru ne velja.

(6) Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade do 15 cm in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta.

85.g člen

Varianta 1:

Za objekt na delu parcele št. 251/2, k.o. Gozd (na stavbnem zemljišču) se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:

(1) Dozidava objekta se dopusti v mejah, ki so določene v grafičnem prikazu z gradbeno mejo (zunanje mere tlorisa po dozidavi so max. 6,16 x 10,25 m, min. pa 6,16 x 8,60 m).

(2) Dopusti se indeks zazidanosti Iz=0,20. Določba 11. člena, tč. 8 PUP v tem primeru ne velja.

(3) Dopusti se manjši odmik objekta od sosednjih parcelnih mej od predpisanih v PUP v naslednjih dimenzijah:

·      na V strani objekta je najmanjši odmik 3,3 m od parc. št. 250/2 k.o. Gozd,

Odmiki se dopustijo v dimenzijah dejanske izmere na dan 31.12.2011. Določba 16.a člen PUP (prav tako 19.a člen, 2 alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja.

(4) Dopusti se etažnost K+P+1+M.

(5) Določila glede strehe iz 32.b člena ( tč 2, 2.alineja, 2 stavek) za predmetni poseg ne veljajo.

Varianta 2:

Za objekt na delu parcele št. 251/2, k.o. Gozd (na stavbnem zemljišču) se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:

(1) Dozidava objekta se dopusti v mejah, ki so določene v grafičnem prikazu z gradbeno mejo (zunanje mere tlorisa po dozidavi so 6,16 x 11,20 m).

(2) Dopusti se indeks zazidanosti Iz=0,24. Določba 11. člena, tč. 8 PUP v tem primeru ne velja.

(3) Dopusti se manjši odmik objekta od sosednje parcele od predpisanih v PUP v naslednjih dimenzijah: odmik 0 m od parcele št. 250/2 k.o. Gozd (dopusti se lega objekta na parcelni meji 250/2 k.o. Gozd). Določba 16.a člen PUP (prav tako 19.a člen, 2 alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja.

(4) Dopusti se etažnost K+P+1+M.

(5) Določila glede strehe iz 32.b člena (tč 2, 2.alineja, 2 stavek) za predmetni poseg ne veljajo.

85.h člen

Za parcele št. 1394 in 1398/3, k.o. Dovje se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:

(1) Dopusti se indeks zazidanosti 0,23  in zazidana površina osnovnega objekta velikosti 241 m2 (upoštevajoč osnovni objekt z dozidavami vendar brez pomožnih/enostavnih/nezahtevnih objektov). Določba 11. člena, tč. 8 PUP v tem primeru ne velja.

(2) Dopustijo se odmiki objekta od parcelnih mej na dan 31.12.2011. Določba 16.a člen PUP (prav tako 19.a člen, 2 alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja.

(3) Enokapna streha nad prizidkom na SZ strani objekta se sanira tako, da se izvede dvokapna streha s prečnim slemenom v predpisanih naklonih (35° do 45°) v skladu z določbo 19.b člena PUP.

Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:

(4) Na obstoječem objektu niso dopustne dodatne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta in nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba 9. člena, tč. 1.b glede dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja.

(5) Na gradbeni parceli ni dopustno postavljati nezahtevnih objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena, tč. 1.b, 9 alineja (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru ne velja:

(6) Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade (pri čemer dodani sloj izolacije ne bo presegel 15cm) in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta.

V. Končne določbe

86. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati:

·      odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planskih celot J1, J2, J3 in J5 (Ur. list RS, št. 15/91, 30/96 in 70/96), ki se nanašajo na plansko celoto J1, J2 in J3 ter

·      Zazidalni načrt Pišnica, Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/96.

87. člen

Prostorski ureditveni pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje prostora, v krajevnih skupnostih Rateče in Dovje Mojstrana in na Upravni enoti Jesenice.

88. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

89. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Uradnem listu Republike Slovenije.

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 61/99) vsebuje naslednje končne določbe:

III. Končne določbe

17. člen

Sprememba in dopolnitve Prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Kranjska Gora so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje prostora, pri krajevnih skupnostih Rateče in Dovje Mojstrana in na Upravni enoti Jesenice.

18. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

19. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 49/00) vsebuje naslednje končne določbe:

III. Končne določbe

4. člen

Te spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Kranjska Gora so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje prostora, pri krajevnih skupnostih Rateče in Dovje Mojstrana in na Upravni enoti Jesenice.

5. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

6. člen

Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 58/01) vsebuje naslednje končne določbe:

III. Končne določbe

5. člen

Tretje spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Kranjska Gora so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje prostora in na Upravni enoti Jesenice.

6. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

7. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 17/02) vsebuje naslednje končne določbe:

III. Končne določbe

 

31. člen

Tretje A spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Kranjska Gora so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje prostora, v krajevnih skupnostih Rateče – Planica, Dovje - Mojstrana in na Upravni enoti Jesenice.

32. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

33. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 113/02) vsebuje naslednje končne določbe:

III. Končne določbe

5. člen

Te spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Kranjska Gora so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje prostora in na Upravni enoti Jesenice.

6. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

7. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev na območju Občine Kranjska Gora za območje urejanja Kranjska Gora – Prisank, z oznako KG/H4 (Ur.l.RS, št. 82/05) vsebuje naslednje končne določbe:

IV. Končne določbe

5. člen

Spremembe in dopolnitve Prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Kranjska Gora so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje prostora in na Upravni enoti Jesenice.

6. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

7. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 111/08) vsebuje naslednjo prehodno in končne določbe:

III. Prehodna določba

44. člen

Vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so bile vložene na Upravno enoto Jesenice, v času do uveljavitve tega odloka in za katere je bil do uveljavitve tega odloka odmerjen in plačan komunalni prispevek občini, oziroma so bile do uveljavitve tega odloka na občino vložene popolne vloge za odmero komunalnega prispevka, se obravnavajo po določbah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora - uradno prečiščeno besedilo (Ur. list RS, št. 37/02, 113/02, 82/05), ki je veljal pred uveljavitvijo tega odloka.

IV. Končne določbe

45. člen

Šeste spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za občino Kranjska Gora so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje prostora in na Upravni enoti Jesenice.

46. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

47. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (UGSO, št. 12/2013) vsebuje naslednje končne določbe:

III. Končne določbe

40. člen

Sedme spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za občino Kranjska Gora so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje prostora in na Upravni enoti Jesenice.

41. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

42. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

 

Številka: 7-4/2013-1

Občina Kranjska Gora

Kranjska Gora, dne: 19.06.2013

Jure Žerjav, župan

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor