Na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list, št. 33/2007, 70/2008 – ZVO –1B, 108/2009, 80/2010 – ZUPUDPP, 43/2011–ZKZ-C, 57/2012 ZPNačrt_B, 57/2012-ZUPUDPP-A,  109/2012 ZPNačrt-C), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi  (Uradni list RS, št. 97/2007 – UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010) in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09, 7/11 in 2/13)  je Občinski svet Občine Ljutomer na 4. redni seji, dne 15. 4. 2015 potrdil uradno prečiščeno besedilo odloka o Občinskem prostorskem načrtu, ki obsega odlok o Občinskem prostorskem načrtu (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 3/2013) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o Občinskem prostorskem načrtu (Uradno glasilo občine Ljutomer, št. 1/2015)

ODLOK O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE LJUTOMER –

UPB1 (uradno prečiščeno besedilo)

1.         UVODNE DOLOČBE

1. člen

 (predmet odloka)

(1)        S tem odlokom Občina Ljutomer sprejme občinski prostorski načrt Občine Ljutomer.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Občinski prostorski načrt Občine Ljutomer (v nadaljevanju odlok ali OPN) vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2) Strateški del določa:

1.             izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,

2.             zasnovo prostorskega razvoja občine,

3.             zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,

4.             zasnovo poselitve, z območji naselij, razpršene poselitve in razpršene gradnje,

5.             usmeritve za prostorski razvoj občine.

(3) Izvedbeni del določa:

1.             enote urejanja prostora,

2.             območja namenske rabe prostora,

3.             prostorske izvedbene pogoje,

4.             prostorske izvedbene pogoje za območja, za katera je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov.

(4) OPN Ljutomer vsebuje grafični in tekstualni del ter obvezne priloge in je izdelan v digitalni in analogni obliki.

(5) Tekstualni del vsebuje:

1.         besedilo odloka.

(6) Grafični del vsebuje kartografsko gradivo strateškega in izvedbenega dela.

Kartografsko gradivo strateškega dela vsebuje:

1.             zasnova prostorskega razvoja (M 1 : 50.000),

2.             zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 50.000),

3.             usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter območja naselij z območji razpršene gradnje in razpršene poselitve (M 1 : 50.000),

4.             usmeritve za razvoj v krajini (M 1 : 50.000),

5.             usmeritve za namensko rabo prostora (M 1 : 50.000).

Kartografsko gradivo izvedbenega dela vsebuje:

1.             pregledna karta Občine Ljutomer z razdelitvijo na liste (M 1 : 50.000),

2.             pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 50.000),

3.             prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1 : 5.000),

4.             prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 5.000).

(7) Obvezne priloge vsebujejo:

1.             izvleček iz hierarhično višjih aktov (SPRS, PRS),

2.             prikaz stanja prostora,

3.             strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN,

4.             smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

5.             obrazložitev in utemeljitev OPN,

6.             povzetek za javnost,

7.             okoljsko poročilo.

3. člen

(pomen kratic uporabljenih v odloku)

(1) Kratice uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:

BTP     bruto tlorisna površina objekta,

DPA     državni prostorski akt,

DPN     državni prostorski načrt,

DLN     državni lokacijski načrt,

DV       daljnovod,

EPO     ekološko pomembno območje,

EUP     enota urejanja prostora,

Fi         faktor izrabe gradbene parcele je razmerje med BTP objektov nad terenom in površino parcele namenjene gradnji

Fz        faktor zazidanosti gradbene parcele je razmerje med tlorisno površino objektov in površino parcele namenjene gradnji,

GJI      gospodarska javna infrastruktura,

K          klet,

KD       kulturna dediščina,

KS        kulturni spomenik-zavarovan s predpisom,

M         mansarda,

N         nadstropje,

NV       naravna vrednota,

ONRP  osnovna namenska raba prostora,

OPN     občinski prostorski načrt,

OPPN  občinski podrobni prostorski načrt,

OPPNp predviden občinski podrobni prostorski načrt ali OPPN v pripravi,

P          pritličje,

PIP      prostorsko izvedbeni pogoji,

PM       parkirno mesto,

PNRP   podrobnejša namenska raba prostora,

PRS     Prostorski red Slovenije,

Q100   poplavno območje kote stoletnih vod – katastrofalne poplave,

SPRS   Strategija prostorskega razvoja Slovenije,

UN       urbanistični načrt za večja središča (strokovna podlaga po veljavnih predpisih),

VVO     vodovarstveno območje,

(2) Poleg navedenih kratic se v odloku uporabljajo tudi kratice za osnovno in podrobnejšo namensko rabo prostora ter za posamezne varovalne in varstvene prostorske režime, ki so navedeni v prostorskih ali drugih predpisih.

4. člen

(pomen izrazov uporabljenih v odloku)

(1) Strokovni Izrazi, ki so uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot so opredeljeni v predpisih s področja urejanja prostora in graditve objektov ter v drugih predpisih.

2.         STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA

2.1       Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

5. člen

(splošna izhodišča)

(1) Strateški del OPN izhaja iz gospodarskih, družbenih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja Občine Ljutomer in njenega širšega območja.

(2) Strateški del OPN upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz izhodišč SPRS in določb PRS ter drugih evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil.

(3) Pri načrtovanju usmeritev prostorskega razvoja Občine Ljutomer so posebej upoštevana izhodišča SPRS, ki:

1.         naselje Ljutomer opredeljujejo kot središče regionalnega pomena s funkcijami tega središča,

2.         celotno območje občine opredeljujejo kot območje intenzivnega kmetijstva s tem, da sta območji Murskega polja in Ščavniške doline opredeljeni kot območje kmetijstva z omejitvami zaradi varstva pitne vode in pomemben vodonosnik pitne vode,

3.         območje južnega (Jeruzalemske gorice) in zahodnega gričevnatega dela občine (del osrednjih Slovenskih goric opredeljen kot Ljutomerske gorice) opredeljujejo kot območji s prepoznavnimi krajinskimi značilnostmi, pomembnimi na nacionalni ravni,

4.         območje ob reki Muri opredeljujejo kot območje naravnih kakovosti nacionalnega pomena,

5.         območje občine je, kot del Pomurja, opredeljeno kot eno nosilnih področjih razvoja turizma v R Sloveniji (termalni turizem) in jedrno območje združevanja intenzivnega turizma in prostočasnih dejavnosti na območju Pomurja,

6.         območje občine opredeljujejo kot območje preko katerega poteka več pomembnih mednarodnih infrastrukturnih koridorjev v smeri vzhod-zahod: cestno omrežje, železniško omrežje, elektroenergetsko omrežje, plinovodno omrežje.

(4) Strateški del OPN upošteva tudi ostale razvojne dokumente državnega in regionalnega pomena, ki prostorsko vključujejo Občino Ljutomer, kot so Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2006-2013, Regionalni razvojni program Pomurja 2007-2013, Območni razvojni program za območje Prlekije 2007-2013.

(5) Strateški del OPN upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora na državni, regionalni in lokalni ravni.

(6) Enako upošteva varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov, programov in načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave, vojnih grobišč, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine ter območja ogroženosti po naravnih nesrečah na vseh ravneh varovanja, ki so prikazani v prikazu stanja prostora za Občino Ljutomer.

6. člen

(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

(1) Občina Ljutomer je povezana s sosednjimi občinami na naslednjih področjih:

1.         s sosednjimi občinami na področju infrastrukturnih omrežij zlasti prometa, telekomunikacijskimi povezavami, preskrbe z energijo, oskrbe s pitno vodo, ravnanje z odpadno vodo, zaščite podtalnice Murskega polja,

2.         z občinami Prlekije in Prekmurja na področju ravnanja z odpadki,

3.         z Mestno občino Murska Sobota in ostalimi sosednjimi občinami na dopolnjevanju z dejavnostmi, ki jih občina nima ali ne zadovoljujejo potreb občine – sekundarne, terciarne in kvartarne dejavnosti,

4.         z Mestno občino Murska Sobota in ostalimi sosednjimi občinami pri izvedbi projektov gospodarskega regionalnega pomena –turizem, kvartarne dejavnosti zlasti družbene dejavnosti.

7. člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

(1) Ob upoštevanju navedenih izhodišč so splošni cilji prostorskega razvoja Občine Ljutomer enaki ciljem prostorskega razvoja v Republiki Sloveniji in so združeni v naslednje vsebinske skupine:

1.         skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj,

2.         skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi in z optimalno zasnovo poselitve,

3.         optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru,

4.         prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v občini, zlasti občinskega središča in lokalnih oskrbnih središč,

5.         dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih omrežij,

6.         preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora,

7.         prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko ravnovesje,

8.         ohranjanje in varovanje kulturne dediščine, z možnostjo vključevanja teh dobrin v gospodarski razvoj občine,

9.         ohranjanje in izboljševanja prvin okolja.

(2) Zaradi dosedanjega prostorskega razvoja občine ter strategije razvoja posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru je Občina Ljutomer kot prednostne določila naslednje cilje prostorskega razvoja:

1.         zagotovitev prostorskih pogojev za razvoj poselitve za potrebe bivanja v občinskem središču in v strnjenih delih naselij, v katera je usmerjen razvoj poselitve v občini,

2.         zagotovitev prostorskih pogojev za potrebe centralnih dejavnosti v občinskem središču in v ostalih krajevnih središčih z oskrbno funkcijo, kjer so te dejavnosti delno že razvite,

3.         zagotovitev prostorskih pogojev za potrebe sekundarnih in terciarnih-proizvodnih, storitvenih in ostalih poslovnih dejavnosti v občinskem središču – Puhova cona  in območje na severnem robu, širitev obstoječih sekundarnih in terciarnih dejavnosti na južnem robu mesta, v naselju Cven ter zagotovitev prostorskih za ohranjanje manjših obratov obstoječih oskrbnih in storitvenih (servisnih in proizvodnih) dejavnosti v ostalih naseljih z zagotavljanjem manjšega razvoja teh dejavnosti, v kolikor so izpolnjeni prostorski in okoljski pogoji za takšen razvoj, ki ne smejo dopuščati poslabšanja bivalnih in delovnih razmer v neposredni okolici ali dostopnosti do drugih območij oziroma prostorskih pogojev za premestitev teh dejavnosti v opredeljene namenske cone za te dejavnosti,

4.         zagotavljanje prostorskih pogojev za širitev posebnih dejavnosti, kot so npr. Bioterme Mala Nedelja s predvidenim kompleksom poslovno-turistične ponudbe ali umestitev novih manjših posebnih dejavnosti npr. območje Gajševskega jezera in ostale odvodne površine, Jeruzalemske gorice,

5.         zagotavljanje infrastrukturne dostopnosti potencialnih turističnih območij z izgradnjo ustrezne infrastrukture na območjih, primernih za sonaravni, vodni in obvodni turizem ter rekreacijo ob reki Muri, v gramoznicah Babinci in Krapje ter ob Gajševskem jezeru in povezanosti teh območij z območji turizma vinskih cest in termalnih kopališč v občini in izven nje,

6.         zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev primarnih proizvodnih dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah – območje z objekti za kmetijsko proizvodnjo – farme, rastlinjaki, dopolnilne dejavnosti na kmetijah kot turizem, šport in rekreacija (jahanje), ribogojstvo, energija iz biomase (bioplinarne) in drugih alternativnih virov energije, predelava in ponudba pridelkov,

7.         zagotavljanje prostorskih pogojev za izboljševanje in dopolnjevanje infrastrukturnih omrežij v občini – širitev in povezava omrežij za preskrbo s pitno vodo, rekonstrukcija teh omrežji ob izgradnji kanalizacijskega omrežja,

8.         zagotavljanje prostorskih pogojev za izgradnjo obvoznice občinskega središča in rekonstrukcija delov občinskega prometnega omrežja,

9.         zagotavljanje prostorskih pogojev za uvajanje okoljsko sprejemljivejših oblik kmetovanja na območjih varovanja pitne vode in drugih varovanih območjih ter potencialnih območjih vodnih virov,

10.       zagotavljanje prostorskih pogojev za varstvo okolja v občini – dograjevanje kanalizacijskega omrežja s sovlaganjem v centralno čistilno napravo v Ljutomeru ter sistema manjših čistilnih enot v območjih, ki ne bodo priključena na mestno čistilno napravo,

11.       ohranjanje naravnih vrednot, raznovrstnosti narave, habitatov varovanih vrst in podobe kulturne krajine oziroma izboljševanje stanja z za naravo prijazno rabo zemljišč in namenom, ki vrstam in habitatom zagotavlja obstoj (upoštevanje tradicionalnih načinov rabe),

12.       ohranjanje tradicionalne kulturne krajine zavarovanega območja Krajinski park Ljutomerski ribniki in Jeruzalemske gorice s posebnim poudarkom na ohranjanju biodiverzitete in tipičnih krajinskih prvin, kot so ohranjeni topolovi drevoredi, tradicionalni terasasti vinogradi in stavbna dediščina območja.

2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine

8. člen

(vsebina zasnove prostorskega razvoja občine)

(1) V zasnovi prostorskega razvoja občine Ljutomer se na osnovi prepoznavnih naravnih in ustvarjenih sestavin prostora ter razvojnih teženj in možnosti določijo:

1.         prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnost,

2.         omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij,

3.         temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji,

4.         druga za občino pomembna območja, kot so: območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora, površinske vode, območja mineralnih surovin,

5.         urbana središča, za katera je potrebno izdelati urbanistični načrt.

9. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve)

(1) Občina kot prednostna območja, v katera bo usmerjala razvoj poselitve, opredeljuje naselja, ki imajo poleg razvitih primarnih dejavnosti s površinami kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi ter bivanjem in spremljajočimi dejavnostmi, razvite tudi druge dejavnosti, ki jih opravljajo za širše območje – to so občinsko in krajevna središča, v katerih načrtuje intenzivnejši razvoj poselitve. Intenzivnejši razvoj poselitve občina načrtuje tudi v turističnem območju Bioterm Mala Nedelja.

(2) Zmerni razvoj poselitve načrtuje občina, v skladu z demografskimi gibanji in usmerjanjem prostorskih potreb, v vseh strnjenih naseljih ravninskega območja občine ter strjenih dolinskih in slemenskih naseljih v območju gričevnatega dela občine.

(3) V območju razpršene poselitve občina z ustreznimi gospodarskimi ukrepi in prostorsko politiko načrtuje ohranjaje ustrezne strukture in gostote poselitve.

(4) Razvoj sekundarnih in večjih terciarnih dejavnosti predvideva občina v obstoječem občinskem središču. Kot sekundarno proizvodno območje bo občina razvijala obstoječe proizvodno območje na Cvenu, hkrati pa omogočala širitev obstoječih proizvodnih dejavnosti v ostalih naseljih – tudi intenzivnih kmetijskih proizvodnih dejavnosti (farme, rastlinjaki, ribogojnice), če so te širitve prostorsko in okoljsko sprejemljive.

(5) Posebno prednostno območje za razvoj posebnih dejavnosti je območje Bioterm Mala Nedelja, ki jo bo občina usmerjala v razvoj posebnega turističnega naselja.

(6) V prednostna območja za razvoj poselitve bo občina usmerjala tudi urejanje in širitev površin za šport in rekreacijo ter ostalih zelenih površin v vseh naseljih.

10. člen

(prednostna območja za razvoj drugih dejavnosti)

(1) Občina Ljutomer opredeljuje kmetijstvo kot primarno dejavnost za ohranjanje kulturne krajine na celotnem območju občine. Kot prednostno območje za okoljsko prijaznejše kmetovanje v občini pa opredeljuje območje kmetijskih površin na območjih varovanja vodnih virov, na varovanih območjih ohranjanja narave ter v bližini večjih strjenih naselij, ki so prednostna območja za razvoj poselitve.

(2) Občina Ljutomer bo na območjih kakovostne krajine in na drugih, za turizem primernih območjih spodbujala razvoj turizma in povezavo turizma s primarno dejavnostjo kmetijstva.

(3) Prednostno območje za izkoriščanje naravnih surovin v Občini Ljutomer je gramoznica v Babincih, ki bo po izkoriščanja, skupaj z drugimi vodnimi površinami v občini (Mura, obrežje Gajševskega jezera, Ribniki v Podgradju, ostali primerni vodotoki), območje za razvoj vodnega in obvodnega turizma ter rekreacije.

(4) Del območja občine je opredeljen kot raziskovalno območje za področje plina in nafte, del pa kot raziskovalni prostor geotermalnih energetskih virov.

11. člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijo naselij)

(1) Omrežje naselij v Občini Ljutomer tvori štiriinštirideset statističnih naselij.

(2) Osrednje naselje na območju Občine Ljutomer je mesto Ljutomer, ki je po SPRS opredeljeno kot regionalno središče in opravlja z razvitimi terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi vse funkcije občinskega središča, z dobro razvitimi sekundarnimi dejavnostmi pa hkrati funkcije osrednjega zaposlitvenega središča severovzhodnega dela Prlekije. Občina bo usmerjala razvoj dejavnosti v razvoj dejavnosti v občinskem središču v širitev obstoječih dejavnosti in dopolnjevanje z manjkajočimi dejavnostmi regionalnega središča zlasti na področju zagotavljanja družbenih in gospodarskih funkcij za širšo regijo (npr. zdravstvo na sekundarni in terciarni ravni, višje šolstvo).

(3) Kot lokalna središča v občini so opredeljena naselja Cven, Cezanjevci, Mala Nedelja in Stročja vas, s funkcijo krajevnega središča in opravljajo del funkcij občinskega središča in del oskrbnih funkcij za svoje vplivno območje. Lokalno središče Cven ima poleg razvitih terciarnih in kvartarnih dejavnosti, močno razvite tudi sekundarne dejavnosti in je opredeljeno kot drugo zaposlitveno središče na območju občine. Naselji Cezanjevci in Stročja vas imata razvitih del dejavnosti za opravljanje dela funkcij občinskega središča. Naselje Mala Nedelja ima povečan del terciarnih in kvartarnih dejavnosti, ki jih opravlja kot dopolnitev dejavnosti za novo nastajajoče turistično središče Bioterme Mala Nedelja. Občina bo v vseh lokalnih središčih s funkcijo krajevnih središč pospeševala razvoj manjkajočih dejavnosti, ki bi jih po številu prebivalstva in velikosti, ta naselja morala opravljati za svoje vplivno območje in zagotavljala ohranjanje obstoječih dejavnosti za opravljanje delnih funkcij občinskega središča.

(4) Ostala statistična naselja v občini, s strnjeno ali razpršeno poselitvijo, imajo poleg primarnih dejavnosti in bivanja delno razvite samooskrbne dejavnosti za lastne potrebe. V posameznih statističnih naseljih – v strnjeni ali razpršeni poselitvi, so obstoječe površine oskrbnih in storitvenih dejavnosti (obrtnih, servisnih in proizvodnih) ki jih bo občina ohranjala v dosedanjem obsegu, v primeru zagotavljanja prostorskih in okoljskih pogojev pa na tej lokaciji dopuščala tudi njihov nadaljnji razvoj.

(5) Poseben status ima novo nastajajoče turistično središče Bioterm Mala Nedelja v Moravcih, ki ga občina usmerja v razvoj nosilca dejavnosti turizma na vplivnem območju občine.

12. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1) Naselja v Občini Ljutomer se prometno povezujejo med seboj in navezujejo na občinsko središče ter na pomembnejša središča izven občine s cestnim in železniškim prometnim omrežjem.

(2) Temeljna smer cestnega prometnega povezovanja, ki navezuje občino na nacionalno središče regionalnega pomena središče Murska Sobota in nacionalno središče Maribor in medobčinsko središče Ormož so:

1.         prometna os sever jug, ki jo predstavljata regionalna cesta R-I-230 Radenci-Križevci-Ljutomer-Ormož, ki se v Vučji vasi navezuje na AC odsek Pesnica – Pince.

2.         prometna os vzhod zahod predstavljata regionalna cesta R-III-713 Ljutomer-Savci- Ptuj in R-I-231 Ljutomer-Razkrižje-Gibina-Hrvaška, ki navezujeta naselja ob njej na občinsko središče in na regionalno središče nacionalnega pomena Ptuj na zahodu ter sosednjo Hrvaško na vzhodu.

3.         deli pomembnejših prometnih smeri, ki potekajo preko občine, so regionalna cesta R-III-712 Žihlava Rogoznica in del regionalne ceste R-II-726 Renkovci-Črenšovci-Stročja vas-Pavlovci.

(3) Vsa naselja so preko navedenih državnih cest ali preko lokalnih cest in javnih poti dobro povezana z občinskim središčem in drugimi pomembnejšimi središči izven občine.

(4) Pomembna občinska prometna povezava je železniška proga Pragersko-Hodoš z odcepom za Radence, ki osrednji del območja občine navezuje na regionalno središče Murska Sobota in na ostala pomembnejša središča v Sloveniji.

13. člen

(druga za občino pomembna območja)

(1) Druga za občino pomembna območja so:

1.         območje naravnih kvalitet prostora ob reki Muri (ekološko pomembno območje Mura – Radmožanci, posebno varstveno območje Mura (območje Natura 2000)),

2.         območje kvalitetne kulturne krajine Jeruzalemske gorice (krajinski park),

3.         območje za razvoj turističnih dejavnosti ob termalnem kopališču Bioterme Mala Nedelja,

4.         površinske vode reke Mure in druge vodne površine primerne za gospodarsko ali rekreacijsko izrabo v občini z območji izvajanja spremljajočih dejavnosti,

5.         območja izkoriščanja mineralnih surovin v občini,

6.         jedrno območje turizma, v katerega je vključeno celotno območje občine in v katerega so umeščene povezave in spremljajoče turistične dejavnosti med pomembnejšimi turističnimi območji Pomurja.

14. člen

(urbanistični načrt)

(1) Razvoj občinskega središča Ljutomer, razvoj lokalnega središča Cven ter razvoj turističnega območja Bioterm Mala Nedelja so podrobneje opredeljeni v urbanističnih načrtih za ta območja.

(2) Prednostna območja za poselitve in razvoj dejavnosti so prikazana na Karti 1 strateškega dela OPN v merilu 1:50.000.

2.2       Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

15. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Prednostna usmeritev občine za razvoj cestnega omrežja je dobra prometna povezava celotnega območja občine z občinskim središčem Ljutomer, regionalnim središčem nacionalnega pomena Murska Sobota, ostalimi občinskimi središči in večjimi zaposlitvenimi centri ter urejanje in posodabljanje tistih delov omrežja, kjer prometna dejavnost povzroča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v prostoru in vpliva na poslabšanje kvalitete bivanja, kot so prometne zelo obremenjene državne ceste skoz strnjena naselja, priključki cest nižjih kategorij na ceste višjih kategorij, tudi poljskih in gozdnih cest ter manjši ulični priključki in dostopi na zemljišča, ali pa je poslabšana prometna varnost na omrežju občinskih cest.

(2) Občina bo nadaljnji razvoj občinskega središča usmerjala v izgradnjo obvoznice mesta Ljutomer, ki bo prometno razbremenila obstoječo mestno strukturo in povezala območja nastajajočih gospodarskih con ob severni in južni vpadnici v staro mestno središče, po koridorju izven naselja.

(3) Občina bo zaradi izboljšanja železniške prometne povezave podpirala posodobitev železniške proge Pragersko – Hodoš in izboljšanje varnosti v križanjih železniškega prometa z državnim in lokalnim cestnim omrežjem.

(4) Občina bo v povezavi z drugimi občinami Pomurja spodbujala razvoj kolesarskega omrežja, omrežja pešpoti in jahalnih poti kot oblike spremljevalne, ekološko naravnane turistične ponudbe na celotnem območju občine.

(5) Občina bo na svojem območju usmerjala takšen razvoj javnega potniškega prometa, ki bo omogočal navezavo poselitvenega območja občine na lokalna oskrbna središča in na občinsko središče.

16. člen

(telekomunikacije)

(1)        Celotno območje občine je pokrito s telekomunikacijskim omrežjem.

(2)        Občina bo usmerjala razvoj telekomunikacijskega sistema v sodobne tehnično tehnološke in organizacijske tokove ter skrbela za kakovosten pristop do telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju občine.

17. člen

(energetika)

(1) Prenosno omrežje na elektroenergetskem področju predstavlja:

1.         obstoječi DV 2x110 kV Formin-Ormož-Ljutomer s predvideno združitvijo dveh obstoječih enosistemskih 110 kV daljnovodov na relaciji RTP Ormož do RTP Ljutomer v dvosistemski daljnovod,

2.         RTP Ljutomer,

3.         predvideni visokonapetostni daljnovod DV 2x400 kV Cirkovce Pince.

(2) Razvoj distribucijskega elektroenergetskega omrežja bo občina usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječih zmogljivosti, s ciljem zagotavljanja enakih napetostnih razmer na celotnem območju občine.

(3) Prenosno omrežje zemeljskega plina na območju občine Ljutomer predstavlja regionalni plinovod z oznako R15 ter načrtovani vzporedni regionalni plinovod z oznako R15/1 in magistralni plinovod z oznako M9.

(4) Občina bo v preskrbo z zemeljskim plinom kot gospodinjskim energentom usmerjala posamezna območja le v primeru, ko bo preskrba s plinom ekonomsko opravičljiva in sprejemljivejša v primerjavi s stroški porabe drugih energentov na območju občine.

(5) Pri drugih virih energije bo občina podpirala tiste vire energije, ki so prijaznejši okolju (biomasa – tudi bioplin, eko-derivati, sončna energija zlasti na večjih obstoječih objektih ali kot dopolnilna dejavnost na kmetijah, energija vetra, geotermalna energija).

18. člen

(oskrba z vodo)

(1) Občina bo preskrbo z vodo usmerjala v priključitev vse enot poselitve na javno vodovodno omrežje.

(2) Razvoj obstoječega omrežja za preskrbo s pitno vodo bo občina usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječega omrežja, s ciljem zagotavljanja zadostnih količin zdrave pitne vode za vsako gospodinjstvo, zlasti v tistih delih občine, kjer oskrbo s pitno vodo zagotavljajo nepovezana vaška vodovodna omrežja ali posamezni vodni viri.

(3) Na območju občine je, kot prioriteta pri obnavljanju omrežja, predvidena zamenjava in povezovanje primarnih vodovodnih cevovodov naslednjih vodovodnih omrežij:

1.         vodovodno omrežje Ljutomer – Slovenske gorice – Robadje,

2.         vodovodno omrežje Šalinci – Krištanci – Grlava,

3.         vodovodno omrežje Stročja vas – Pristava,

4.         vodovodno omrežje Godemarci – Moravci,

5.         vodovodno omrežje Cezanjevci – Branoslavci – Branek,

6.         vodovodno omrežje Ljutomer – Cven.

19. člen

(čiščenje in odvajanje odpadnih voda)

(1) Občina bo področje čiščenja in odvajanja odpadnih voda usmerjala v pospešeno dograjevanje omrežja za zbiranje in odvajanje odpadnih voda v območjih naselij (na območjih strnjenih površin) in na območjih proizvodnih površin, v skladu z izhodišči SPRS in Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Ljutomer. Poleg prenove obstoječega omrežja, objektov in naprav za zbiranje in čiščenje odpadnih voda, je predvidena izgradnja kanalizacijskih omrežij v naslednjih naseljih oziroma smereh:

1.         kanalizacijsko omrežje Zgornji in Spodnji Kamenščak ter Ljutomer s priključkom na CČN v Ljutomeru,

2.         kanalizacijsko omrežje Cven, Krapje in Mota s priključkom na CČN v Ljutomeru,

3.         kanalizacijsko omrežje Noršinci, Babinci s priključkom na CČN v Ljutomeru,

4.         kanalizacijsko omrežje Stročja vas, Pristava in Podgradje s priključkom na CČN v Ljutomeru,

5.         kanalizacijsko omrežje Radomerje,

6.         kanalizacijsko omrežje Branoslavci in Cezanjevci.

(2) Razvoj področja zajemanja in čiščenja odpadnih voda bo občina usmerjala v širitev in posodobitev centralne čistilne naprave Ljutomer in izgradnjo manjših čistilnih naprav v naseljih, ki jih ni možno priključevati na CČN v Ljutomeru.

(3) Občina bo v območju manjšega pojava razpršene poselitve dopuščala zbiranje odpadne vode v individualnih sistemih ali skupinskih sistemih z odvozom greznične blatenice na ustrezno čistilno napravo ali čiščenje z malo čistilno napravo z okoljsko sprejemljivo tehnologijo čiščenja. Vsi individualni sistemi ali skupinski sistemi na območju občine bodo evidentirani in vključeni v sistem nadzora.

20. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Občina bo ravnanje z odpadki usmerjala v ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na celotnem območju občine, dodatno ločevanje v občinskem zbirnem centru in odlaganje odpadkov na urejenem regijskem odlagališču v Puconcih.

21. člen

(vodno gospodarske ureditve)

(1) Na področju vodno gospodarskih ureditev občina ne načrtuje večjih posegov, razen posegov, ki so določeni v vodnogospodarskih ureditvah državnega pomena (protipoplavni) visoko vodni nasip ob reki Muri.

(2) Umestitev predvidene obvozne ceste naselja Ljutomer bo občina usmerjala tako, da bo v najmanjšem obsegu posegala v vodotoke in obrežno vegetacijo. Morebitno poseganje v struge in posledične ureditve strug pa usmerjala v sonaravne ureditve z obnovo poškodovane obvodne avtohtone zarasti.

(3) Zasnova razvoja gospodarske javne infrastrukture je prikazana na Karti 2 strateškega dela OPN v merilu 1:50.000.

2.4 Zasnova poselitve z določitvijo območij naselij in območij razpršene poselitve

22. člen

(določitev območij naselij)

(1) Kot območja naselij, ki zajemajo območja strjeno zgrajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, so opredeljeni strnjeni deli naslednjih statističnih naselij v občini: Babinci, Bodislavci, Branoslavci, Bučkovci, Cezanjevci, Cven, Desnjak, Drakovci, Godemarci, Grlava, Spodnji in Zgornji Kamenščak, Krapje, Krištanci, Kuršinci, Ljutomer, Mala Nedelja, Mekotnjak Moravci, Mota, Noršinci, Podgradje, Precetinci, Pristava, Radomerje, Radoslavci, Stara Cesta, Stročja vas, Šalinci. V območje naselij je občina zajela vse obstoječe objekte strnjene pozidave z ohišnicami po uradnih evidencah, prometne površine v naseljih, zelene in druge nezazidljive površine ter zazidljive površine namenjene notranjemu razvoju naselij. V območje naselij so vključene tudi usklajene širitvene površine in manjše zaokrožitve na njenih robovih. Naselja imajo eno ali več enot urejanja prostora.

23. člen

(določitev območij razpršene poselitve)

(1) Na območju občine se razpršena poselitev pojavlja:

1.         v južnem delu občine, v območju Jeruzalemskih goric kot poselitveni vzorec z nizko gostoto poselitve, ki se po dolinskih dneh meša s pojavom samotnih kmetij, po slemenih pa prevladuje razdrobljena in razpršena poselitev z velikim številom vinogradniških objektov,

2.         v zahodnem delu Ljutomersko ormoških goric, kot poselitveni vzorec s pojavom samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih ter drugih oblik strnjenih manjših zaselkov na slemenih in v dolini Ščavnice in njenih pritokov, z velikim številom vinogradniških objektov,

3.         kot zelo redek dopolnilni pojav med ravninskimi strnjenimi naselji v območju Murskega polja.

(2) Odprti prostor občine je po poselitvenem vzorcu, naravnih sestavinah prostora in pojavnosti razpršene poselitve, občina razdelila v tri večje krajinske celote: Mursko polje, Jeruzalemske gorice in Ljutomerske gorice. Razpršena poselitev je zajeta v posamezna območja odprtega prostora kot del značilne kulturne krajine.

(3) Kot območje demografske ogroženosti je opredeljen skrajni zahodni del območja občine s statističnimi naselji Bodislavci, Bučkovci, Drakovci, Godemarci, Mala Nedelja, Moravci in Precetinci.

24. člen

(določitev območij razpršene gradnje in sanacija)

(1) V občini ni območij razpršene gradnje. Razpršena gradnja, ki se je v povojnih letih pojavila v bližini občinskega središča zaradi bližine delovnih mest, je bila z vključitvijo v primestna naselja že sanirana in je del naselij Babinci, Cven, Noršinci, Podgradje, Stročja vas in Zgornji Kamenščak. Posamezne poznejše pojave individualne gradnje izven območij naselij, ki so s prevzemanjem funkcije vzdrževanja krajine, priključevanjem na omrežja GJI ter ohranjanjem poselitve v območju demografske ogroženosti ali prebivalstvenega praznjenja posameznih predelov občine, občina opredeljuje kot razpršeno poselitev.

2.5 Usmeritve za prostorski razvoj občine

2.5.1    Usmeritve za razvoj poselitve

25. člen

(razvoj naselij)

(1) Občina bo usmerjala razvoj naselij tako, da bo omogočal:

     1.  razvoj predvidenih dejavnosti v posameznih naseljih v skladu z vlogo in funkcijo naselij,

     2.  izboljšanje kakovosti bivanja,

     3.  izboljšanje pogojev za zdravje ljudi,

     4.  ohranjanje tipologije urbanistično arhitektonske oblikovanosti naselij,

     5.  razvoj obstoječega morfološkega vzorca naselja,

     6. upoštevanje naravnih in varstvenih omejitev.

(2) Razvoj naselij bo občina zaradi prostorskih omejitev, ki izhajajo iz varovanja naravnih virov (kmetijskih zemljišč) in prostorskih omejitev oblikovanosti terena v gričevnatem svetu, prednostno usmerjala v notranji razvoj naselij s pozidavo nepozidanih površin ter boljšim izkoriščanjem in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zazidljivih in zazidanih površin v obstoječih naseljih.

(3) Občina načrtuje v vseh opredeljenih naseljih manjše širitve naselij zaradi funkcionalnega ali oblikovnega zaokroževanja naselij ali manjših širitev obstoječih dejavnosti.

(4) Večje širitve naselij občina načrtuje v občinskem središču, vseh krajevnih središčih, ki so opredeljena kot lokalna središča in v turističnem območju Bioterm Mala Nedelja.

(5) V občini ni načrtovanih celovitih prenov naselij. Prenova s spremembo namembnosti območja za sprejemljive dejavnosti občina dolgoročno načrtuje v starejših proizvodnih območjih Konusa, Imgrada in Farme v Ljutomeru, ob katerih so se v razvoju naselja umestile površine drugih namembnosti. Delno prenovo javnega prostora z izboljšanjem prometne varnosti in dostopnosti ter ureditvijo javnih zelenih površin in druge GJI, načrtuje občina v ostalih naseljih.

26. člen

(razvoj dejavnosti v naseljih)

(1) Razvoj obstoječih dejavnosti in nove dejavnosti bo občina usmerjala v območja prostorsko združljivih dejavnosti po načelu notranjega razvoja ali širitve posameznih enot urejanja.

(2) V naselja podeželskega tipa bo občina usmerjala bivanje s kmetijami za izvajanje primarnih dejavnosti kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi ter spremljajoče dejavnosti za zadovoljevanje potreb prebivalstva. Zaradi težnje po prestrukturiranju kmetijske dejavnosti in opuščanju kmetovanja, bo na proste površine v naseljih usmerjala stanovanjsko gradnjo pod pogojem, da s tem ne ustvarja prostorskih navzkrižij. V vsa krajevna središča bo občina poleg teh dejavnosti usmerjala še druge spremljajoče dejavnosti, ki jih mora za svoje prebivalstvo zagotavljati občina v krajevnih središčih ter zaposlitvene dejavnosti kot širitev obstoječih obrtnih, obrti podobnim in drugih storitvenih dejavnosti.

(3) V občinskem središču bo občina zagotavljala površine za čisto stanovanjsko gradnjo družinskih hiš, večstanovanjskih stavb in stavb z večjo gostoto poselitve (vrstne hiše, dvojčki in podobne manjše stanovanjske enote).

(4) Razvoj centralnih dejavnosti bo občina usmerjala v občinsko središče in krajevna središča. Zaradi lokacijske ugodnosti ob prometnicah regionalnega pomena, pa bo občina te dejavnosti dopuščala tudi v območjih večjih naselij, ki ležijo ob vpadnicah in niso opredeljena kot krajevna središča, opravljajo pa funkcijo oskrbnega središča za širše vplivno območje, v kolikor so združljive z obstoječimi dejavnostmi ali so del spremljajočih dejavnosti v podeželskih naseljih. Kot dolgoročno območje za širitev centralnih dejavnosti za potrebe občine je opredeljena površina med vzhodnim robom naselja Ljutomer in predvideno obvoznico.

(5) Razvoj proizvodnih dejavnosti bo občina usmerjala v proizvodna območja v občinskem središču in v manjše proizvodno območje na Cvenu. Manjši obseg obstoječih obrtnih proizvodnih dejavnosti izven teh središč, ki so nastale z razvojem nekdanjih obrtnih (storitvenih in servisnih) dejavnosti in so zajete v pretežno rabo podeželskih naselij, bo občina usmerjala v ohranjaje dejavnosti v dosedanjem obsegu. Manjše širitve teh dejavnosti bo dopuščala le v primerih, ko bodo za takšno širitev izpolnjeni prostorski in okoljski pogoji. Večje širitve teh dejavnosti bo usmerjala v proizvodna območja.

(6) V naselja, v katerih so površine s kmetijskimi stavbami za intenzivno pridelavo rastlin in vzrejo živali, bo občina usmerjala širitev teh dejavnosti le v primerih, kjer so za širitev izpolnjeni prostorski in okoljski pogoji. V nasprotnih primerih bo predlagala premestitev kmetije ali dela dejavnosti na kmetiji na rob naselja ali v območja z objekti za kmetijsko proizvodnjo, v katerih bodo zagotovljene dolgoročne površine za širitev kmetij in za objekte za intenzivno kmetijsko proizvodnjo

(7) Posebne dejavnosti termalnega kopališkega turizma s spremljajočimi dejavnostmi bo občina usmerjala v obstoječe območje Bioterm Mala Nedelja in v območje predvidene širitve. Ostale turistične dejavnosti zlasti v območju Krajinskega parka Ljutomerske gorice in v ostalih območjih ter naseljih, kjer se turizem pojavlja kot spremljajoča dejavnost ali je predviden kot samostojna dejavnost (območje ob Gajševskem jezeru), bo usmerjala na površine ustrezne namenske rabe prostora.

27. člen

(ohranjanje območij razpršene poselitve)

(1) Občina bo usmerjala prostorski razvoj poselitve v ohranjanje razpršene poselitve kot nosilca ohranjanja in vzdrževanja kulturne krajine.

(2) Ohranjanje poselitve v teh območjih razpršene poselitve bo občina usmerjala v obnovo, prenovo in spremembo namembnosti zakonito zgrajenih objektov, nadomestno gradnjo in novogradnjo na površinah funkcionalnih zapolnitev in oblikovnih zaokrožitev obstoječe pozidave za obstoječe in podobne dejavnosti, dejavnosti, ki jih je potrebno izločevati iz območij naselij, dejavnosti vezanih na izrabo naravnih virov in dejavnosti, ki jih predpisi s področja urejanja prostora dopuščajo v odprtem prostoru kot so kmetijska, gozdarska, turistična dejavnost, okoljske dejavnosti, dejavnosti za posamezno GJI, objekti v splošni rabi za sprejemljive namene ter gradnjo vinogradniških objektov kot posebnega tradicionalnega vzorca avtohtone poselitve ob izpolnjevanju zahtevanih pogojev za ta namen gradnje.

(3) V območja razpršene poselitve bo občina usmerjala tudi umestitev športno rekreacijskih območij, če:

1.         v območjih naselij ni mogoče zagotoviti površin za umestitev teh dejavnosti,

2.         so za ureditev območja potrebni posebni naravni pogoji (voda, teren z nagibom, ipd.),

3.         je predvidena površina komunalno že opremljena ali jo je mogoče priključiti na potrebna omrežja, ki zagotavljajo zdravje ljudi.

28. člen

(urbanistično oblikovanje naselij)

(1) Občina bo usmerjala urbanistično oblikovanje naselij v ohranjanje tradicionalnega vzorca poselitve, ki ga razdelimo v štiri značilne tipe poselitve:

1.         strnjena obcestna in krakasto razrasla naselja z zanemarljivim vzorcem razpršene poselitve izven območja naselij, nastala ob prometnicah na ravnini Murskega polja, od roba nepoplavne Murske terase do reliefnega dviga Slovenskih goric, z značilnimi ohranjenimi tlorisi kmečkih domov in razporeditvijo tik ob glavni prometnici skozi naselje v starejših delih naselij ter sodobnejšo od prometnice odmaknjeno postavitvijo novejših domačij v novejših delih naselij,

2.         gručasta naselja dolinskega dna Ščavniške doline – tudi ob reliefnem dvigu severnega roba Slovenskih goric, ki so površinsko manjša in prostorsko manj razvejana, ter brez značilnega strnjenega vzorca razporeditve kmečkih domov in sodobnejšo od prometnice odmaknjeno postavitvijo novejših domačij, ob njih pa se pojavljajo večje ali manjše enote razpršene poselitve,

3.         izrazita slemenska povezana naselja zahodnega dela Ljutomerskih goric, ki so nastala z zgostitvijo nekdanjih viničarskih domačij in kleti ter novejših vinogradniških objektov, z značilno lego objektov tik ob slemenski prometnici in usmerjenostjo slemen vzporedno s slemensko prometnico ter sodobnejšo od prometnice odmaknjeno postavitvijo novejših domačij in srednje močnim pojavom razpršene poselitve v preostalem območju statističnega naselja, z značilno drobljeno vinogradniško posestno strukturo,

4.         nepovezana slemenska razpršena poselitev Jeruzalemskega dela Ljutomersko Ormoških goric, z močnim pojavom razpršene poselitve kot tipičnim vzorcem poselitve in velikimi vinogradniškimi površinami.

(2) Razvoj naselij bo občina usmerjala v nadaljevanje dosedanjega tipa urbanizacije naselja. V območjih, kjer funkcija in dejavnosti preraščajo tradicionalno dejavnost naselja, pa v kakovostno strukturno nadgradnjo tipa urbanizacije ter lege in oblikovanja objektov. Enake usmeritve veljajo tudi za večje širitve naselij, razen pri posebnih namenskih širitvah, kjer je poleg oblikovalskih izhodišč potrebno upoštevati načrtovani namen objektov in ureditev ter prilagoditev tega namena sodobnim zahtevam funkcije objektov.

(3) Občina bo orientacijo in oblikovanje novih objektov, postavitev prostorskih dominant in ureditev javnih površin v naseljih usmerjala s pogoji, ki bodo izhajali iz značilnosti arhitekturne regije in krajine ter jih prostorsko nadgrajevali.

(5) Razvoj naselij bo občina usmerjala v ohranjanje obstoječih zelenih naselbinskih robov in njihovo kakovostno nadomeščanje pri večjih širitvah.

(6) Občina bo prostorski razvoj usmerjala v ohranjanje zelenih cezur med naselji in v preprečevanje neutemeljenega zraščanja naselij.

(7) Posamezne faze razvoja naselij morajo predstavljati oblikovalsko in funkcijsko zaključene celote.

29. člen

(usmeritve za razvoj naselja Ljutomer

(1) Naselje Ljutomer, ki je po funkciji naselij občinsko središče, bo občina usmerjala v zasnovo prostorskega razvoja, ki bo upoštevala:

1.         nadaljevanje krepitve funkcij občinskega središča na področjih dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnostih ter področij, ki jih mora

zagotavljati regionalno središče za svoje vplivno območje – zdravstvo, socialne ustanove, šolstvo na višji stopnji itd.,

2.         zagotavljanje prostorskih pogojev za nadaljnji razvoj mestotvornih dejavnosti – proizvodno območje sever, širitev površin do obvoznice, vzpostavitev t.i. gospodarske cone na severu in jugu naselja,

3.         zagotavljanje prostorskih pogojev za razvoj mestoslužnih dejavnosti – površine za ureditev prometa (obvoznica z ureditvijo novih mestnih vpadnic, železniška proga z objekti posodobitve in varovanja prehodov), površin za mirujoči promet, površine za zeleni sistem mesta (zelene cezure, športno rekreacijski center, park), površine za energetske in komunalne dejavnosti.

(2) Zasnova razvoja prometnega omrežja naselja Ljutomer bo usmerjena v:

1.         izgradnjo mestne obvoznice z omrežjem navezave na obstoječe in morebitne nove centre dejavnosti – nove vpadnice,

2.         izgradnjo dopolnilnega cestnega omrežja, ki ga bo povzročila izgradnja in spremembe primarnega cestnega omrežja in modernizacija železnice,

3.         izgradnjo dodatnega prometnega omrežja v območjih zgoščevanja in v območjih novih pozidav še nepozidanih razvojnih površin,

4.         varnost in prepustnost omrežja v mestu in prometnih navezavah na ostala naselja, ki se ne bodo priključevala na obvoznico,

5.         rekonstrukcijo mestnih cest z ureditvijo varnih pešpoti in kolesarskih koridorjev ob pomembnejših prometnicah,

6.         zadostne površine za mirujoči promet ob centrih posameznih dejavnosti,

7.         modernizacijo železniškega omrežja s prilagoditvijo obstoječega cestnega omrežja.

(3) Zasnova urbanističnega in arhitektonskega oblikovanja naselja Ljutomer bo usmerjena v:

1.         kakovostno oblikovanje in razmeščanje osnovnih urbanih območij, ki opredeljuje obstoječe stanje in pogojujejo nadaljnji razvoj naselja,

2.         kakovostno oblikovanje osnovnih naselbinskih celot, ki tvorijo mestno strukturo (mesto Ljutomer, obrtna cona, industrijska cona, športno rekreacijski center, Jurševka, Kamenščak),

3.         določanje izhodišč za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje kakovostnega urbanega prostora v starem mestnem jedru, kakovostnega prostora in posameznih objektov izven starega mestnega jedra zlasti v razširjenem mestnem središču,

4.         kakovostno oblikovanje izpostavljenega mestnega prostora ob obstoječih in predvidenih mestnih vpadnicah (npr. Ormoška in Prešernova cesta),

5.         vzpostavitev in kakovostno oblikovanje zelenih površin in zelenih cezur skozi mesto,

6.         sanacijo in prenovo starejših proizvodnih površin ob Ormoški cesti in na starem odlagališču, ter v sanacijo prostorskih ali okoljskih navzkrižij v samem mestu,

7.         kakovostno oblikovanje območji notranjega razvoja – ob severnem in južnem delu Ormoške ceste, kot območju ob sedanjih in novih vpadnicah ter v ostalih območjih z ekstenzivno urbano izrabo (območje ob OŠ, ob cesti na Kamenščak, ob cesti v Cezanjevce),

8.         kakovostno oblikovanje in funkcionalno dopolnjevanje dejavnosti območji dolgoročnih širitev med železniško progo in predvideno obvoznico,

9.         v kakovostno urbanistično ter arhitektonsko oblikovanje proizvodnih območij in vzpostavitev gospodarske cone s trgovskimi centri in ostalimi storitvenimi dejavnostmi v delu industrijske cone,

10.       v kakovostno oblikovanje in funkcionalno zaključeno pozidavo obstoječih nepozidanih stavbnih površin za stanovanjsko širitev v območju Jurševke, Kamenščaka,

11.       ohranjanje arhitekturnih značilnosti, ki izhajajo iz pomurske arhitekturne regije in arhitekturne krajine Ormož – Ljutomer, z ohranjanjem posebnih kvalitet naselja Ljutomer in njihovo kakovostno nadgradnjo, ki poudarja mestne poteze naselja,

12.       v delno prenovo naselja na območju proizvodne cone starega Imgrada in saniranega odlagališča smeti s primerno spremembo namenske rabe območja,

13.       v delno prenovo naselja na območju proizvodne cone starega Konusa s primerno spremembo namenske rabe območja,

14.       v dolgoročno premestitev intenzivne kmetijske proizvodnje vzreje živali (Farma) iz območja mesta.

(4) Zasnova zelenega sistema naselja Ljutomer bo usmerjena v:

1.         ohranjanje in izboljševanje stanja že opredeljenih zelenih površin v javni rabi,

2.         širitev zelenih javnih površin za potrebe mestoslužnih dejavnosti – širitev pokopališča, parkovnih in površin za šport in rekreacijo,

3.         vzpostavitev zelenih ločevalnih pasov, z namenom členitve urbane strukture in zagotavljanju njihove prehodnosti – pasovi ob vodotokih, zeleni pas od pokopališča preko odlagališča do gozda nad Jurševko,

4.         ohranjanje in vzpostavitev novih identifikacijskih potez mesta (obstoječi drevoredi, predvideni drevoredi kot ozelenitev obstoječih in predvidenih vpadnic, nove javne mestne zelenice),

5.         vzpostavljanje zelenih robov naselja kot mehkih prehodov v kmetijsko krajino ter oblikovanje gozdnega roba kot roba naselja,

6.         funkcionalno vključevanje naravnih zelenih struktur v mestu v javno rabo – gozdne površine ob šoli (novi krajinski park mesta), zatok Murice med naseljem Babinci in mestom, gozd ob predvideni vpadnici iz smeri Cvena skozi Industrijsko cono v mesto,

7.         strukturiranje urbanih površin (funkcionalnih zemljišč in gradbenih parcel) z zelenimi ureditvami.

(5) Zasnova gospodarske javne infrastrukture naselja Ljutomer bo usmerjena v:

1.         dograjevanje plinovodnega omrežja v območja notranjega razvoja in širitev z novimi pozidavami,

2.         možnost izrabe energije, pridobljene iz bioplina na farmi Ljutomer,

3.         uporabo drugih alternativnih ekološko sprejemljivejših obnovljivih virov energije – sončna in zemeljska energija, energija iz biomase, kot dopolnitev energetske izrabe posameznih dejavnosti, pod pogoji, ki so sprejemljivi za urbano okolje,

4.         energetsko varčnejšo gradnjo in energetsko sanacijo že zgrajenih objektov,

5.         enake pogoje dostopa do komunikacijskih tehnologij na celotnem območju mesta,

6.         tehnološki razvoj telekomunikacij, ki bodo omogočale kakovosten pristop do sodobnih tehnologij,

7.         dograjevanje telekomunikacijskega omrežja v območja notranjega razvoja, širitev in novih pozidav,

8.         nemoteno oskrbo naselja s pitno vodo,

9.         dograjevanje vodovodnega omrežja z v območja notranjega razvoja in širitev z novimi pozidavami,

10.       vzpostavitev sistema stalne kontrole kakovosti pitne vode v naselju,

11.       dograjevanje sistema ravnanja z odpadno vodo s širitvijo tega sistema v območja širitev naselja,

12.       v ohranjanje sistema ravnanja s komunalnimi odpadki s širitvijo tega sistema v območja širitev naselja ter ustrezno ravnanje s posebnimi odpadki.

(6) Zasnova namenske rabe površin naselja Ljutomer bo usmerjena v:

1.         območje centralnih dejavnosti v središču naselja, na površinah ob obstoječi glavni napajalni in zbirni cesti skozi naselje in v širitvah do obvoznice v osrednjem delu naselja,

2.         stanovanjske površine namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi v starejšem, vzhodnem in v južnem delu naselja ter v širitvah do obvoznice v južnem delu naselja, spremljajoče dejavnosti obrtno storitvenega tipa je dolgoročno potrebno preseliti iz čistih stanovanjskih območij, enako hrupnejše storitveno servisne dejavnosti,

3.         proizvodne površine in površine z obrtnimi dejavnostmi ter površine gospodarskih con v severnem delu naselja (industrijska cona, obrtna cona) ter v širitvah do obvoznice, z ohranjanjem obstoječih proizvodnih površin in manjšimi širitvami v južnem delu naselja, ki so delno namenjene prestrukturiranju dejavnosti,

4.         izvzem dela razvojnih površin na severnem in južnem delu naselja in vzpostavitev zelenega ločilnega pasu do primestnih naseljih v zaledju mesta na severnem in zahodnem robu,

5.         športno rekreacijsko območje med stanovanjskim in proizvodnim območjem v zahodnem delu naselja,

6.         urejene zelene površine parkov v severnem vmesnem pasu med stanovanjskim območjem in območjem centralnih in proizvodnih dejavnosti ter pokopališča in zelenih površin ob kleti v južnem delu naselja,

7.         druge zelene površine namenjene dolgoročnim rekreacijskim in razbremenilnim zelenim površinam mesta, ki so po sedanji rabi opredeljene kot gozd ali druge površine v posameznih delih naselja,

8.         prometne površine državnih cest in večjih površin za mirujoči promet in železniškega koridorja,

9.         vodne površine vodotoka Ščavnice z razbremenilnikom.

30. člen

(usmeritve za razvoj naselja Cven)

(1) Razvoj naselja Cven bo občina usmerjala v zagotavljaje:

1.         prostorskih pogojev za razvoj obstoječih dejavnosti v naselju,

2.         prostorskih pogojev za umestitev manjkajočih dejavnosti lokalnega središča s funkcijo krajevnega središča,

3.         prostorskih pogojev za razvoj kmetij za potrebe dopolnilnih in gospodarskih dejavnosti na kmetijah,

4.         prostorskih pogojev za dejavnosti samozaposlitve in zaposlitve v samem naselju,

5.         novih razvojnih površin za dolgoročno širitev naselja.

(2) Zasnova razvoja prometnega omrežja naselja Cven bo usmerjena v:

1.         izgradnjo dopolnilnega cestnega omrežja v območjih notranjega razvoja na vzhodnem in južnem robu naselja z zagotavljanjem pretočnosti cestnega omrežja zlasti v območju dejavnosti novega Cvena,

2.         zagotavljanje prepustnosti omrežja pri navezavi na občinsko središče (priključek na obvoznico),

3.         ureditev varnih peš in kolesarskih koridorjev ob glavnih vpadnicah in zbirnih prometnicah v naselju.

(3) Zasnova urbanističnega in arhitektonskega oblikovanja naselja Cven bo usmerjena v:

1.         razvoj gručastega jedra na južnem delu vaškega jedra, izven območja naselbinske zaščite), kot omilitev širitve v dolgih linijskih obcestnih pozidavah,

2.         v notranji razvoj naselja, ki ga predstavlja zapolnjevanje nepozidanih vrzeli v obcestnih pozidavah,

3.         v zagotavljanje prostorskih pogojev za razvoj kmetij in za potrebe dopolnilnih dejavnosti na kmetijah – preprečevanje drugovrstne pozidave za površinami kmetij,

4.         v zaokrožitev novih razvojnih površin na južni strani naselja, s ciljem ustreznega prerazporejanja namenske rabe površin za čiste proizvodne dejavnosti in površin za obrtne dejavnosti z bivanjem in vmesnim ločilnim pasom,

5.         usmerjanje individualne stanovanjske gradnje v manjša območja stanovanjske gradnje, ki se bodo dolgoročno razvila med obema centroma dejavnosti starega in Novega Cvena,

6.         oblikovanje območja javnih zelenih površin, ki se bodo razvile ob vzhodnem robu naselja, med funkcijskimi površinami ob gasilskem domu in turistično kmetijo na skrajnem vzhodnem robu naselja,

7.         varovanje historične strukture naselbinske dediščine vaškega jedra in posameznih spomenikov ter kakovostnim oblikovanjem osrednjega vaškega trga s prometnico,

8.         kakovostno in funkcijsko oblikovanje osrednjega prostora ob javnih dejavnostih v vozlišču v severnem delu naselja,

9.         naselju prilagojeno urbanistično in arhitekturno oblikovanje stanovanjsko-obrtno proizvodnega območja Novi Cven (nekdanja obrtna cona),

10.       ohranjanje arhitekturnih značilnosti, ki izhajajo iz pomurske arhitekturne regije in arhitekturne krajine Ormož-Ljutomer, z ohranjanjem kakovostnih posebnosti naselja Cven in njihovo nadgradnjo.

(4) Zasnova zelenega sistema naselja Cven bo usmerjena v:

1.         ohranjanje in dopolnjevanje obstoječega zelenega sistema naselja še posebej pa vaškega roba kot mehkega prehoda iz pozidanih površin v intenzivne kmetijske površine, z nadomeščanjem vaškega roba pri širitvah, ki posegajo čez ta rob naselja.

2.         oblikovanje izrazitejšega vaškega roba na stiku kmetijskih in poselitvenih površin v novejših delih pozidave – zasaditve z višjo vegetacijo ob stičnih delih parcel ali vzpostavitev ločilnega pasu nižjih drevoredov ali višjih živih mej ob ločevalni poljski poti,

3.         ohranjanje obvodnih zarasti ob rokavih potoka Murice, s funkcionalnim vključevanjem obvodnih površin v zeleni sistem naselja (sprehajalne poti ob vodi),

4.         ozelenitev proizvodnega območja Novega Cvena zlasti ob južnem in zahodnem robu, ki bi ločeval poselitev od kmetijskega prostora in izboljševal (omilil) vstopno veduto v naselje z južne strani.

(5) Zasnova gospodarske javne infrastrukture naselja Cven bo usmerjena v:

1.         izgradnjo plinovodnega omrežja z merilno regulacijsko postajo za preskrbo z zemeljskim plinom na celotnem območju strnjenega naselja,

2.         možnost izrabe energije, pridobljene iz bioplina na farmi Cven,

3.         uporabo drugih alternativnih ekološko sprejemljivejših obnovljivih virov energije – sončna in zemeljska energija, energija iz biomase, kot dopolnitev energetske izrabe posameznih gospodinjstev, storitvenih dejavnosti in kmečkih gospodarstev,

4.         energetsko varčnejšo gradnjo in energetsko sanacijo že zgrajenih objektov,

5.         zagotavljanje tehnološkega razvoja telekomunikacij in dostopa do telekomunikacijskih tehnologij pod enakimi pogoji na celotnem območju naselja,

6.         ohranjanje omrežij in storitev oskrbe s pitno vodo, ravnanja z odpadno vodo in ravnanja z odpadki, s tehnološkim posodabljanjem sistemov in širitvijo sistemov v območja širitve naselja.

(6) Zasnova namenske rabe površin naselja Cven bo usmerjena v:

1.         stanovanjske površine s kmetijami in bivanjem v starejšem delu naselja (vaško jedro) in krakastih širitvah,

2.         stanovanjske površine z dopolnilnim kmetovanjem ob severnem centru dejavnosti (šola), v vzhodnem delu naselja ob gasilskem domu in na površinah med starim in Novim Cvenom,

3.         območje centralnih dejavnosti ob severnem centru dejavnosti v naselju,

4.         proizvodne površine in površine z obrtnimi dejavnostmi v južnem delu naselja (Novi Cven),

5.         nove razvojne površine naselja namenjene stanovanjskim površinam z dopolnilnim kmetovanjem v vzhodnem delu naselja,

6.         športno rekreacijsko območje severno od centralnih dejavnosti na severnem robu naselja.

31. člen

(usmeritve za razvoj turističnega območja Bioterme Mala Nedelja)

(1) Razvoj turističnega območja Bioterme Mala Nedelja bo občina usmerjala v:

1.         izboljšanje delovanja posameznih funkcij območja in bivalnega okolja,

2.         zagotavljanje prostorskih pogojev za širitev dejavnosti in zagotavljanje funkcij turističnega območja (delno tudi v krajevnem središču Mala Nedelja),

3.         smotrno razporeditev dopolnilnih dejavnosti, ki so potrebne za obogatitev ponudbe turističnega območja, pa jih zaradi omejitvenih faktorjev-relief, obstoječe kmetije, zagotovitev zelenega (»bio«) pasu samega kompleksa ni mogoče umestiti v neposredno bližino obstoječega kopališkega območja,

4.         zagotavljanje pogojev za šport in rekreacijo ter pogojev za ločeno bivanje v vplivnem območju turističnega naselja.

(2) Zasnova razvoja prometnega omrežja bo usmerjena v:

1.         rekonstrukcijo obstoječega cestnega omrežja, ki bo zagotavljal večjo pretočnost zlasti v območju Bioterm,

2.         izgradnjo dopolnilnega cestnega omrežja v območjih izgradnje dopolnilnih nočitvenih kapacitet in dopolnilnih dejavnosti,

3.         ureditev varnih peš in kolesarskih povezovalnih koridorjev med centrom dejavnosti in zalednimi površinami z dopolnilnimi dejavnostmi (dodatna ponudba, nočitvene zmogljivosti),

4.         ureditev peš in kolesarskih povezav in drugih oblik rekreacije kot dodatne rekreacijske ponudbe,

5.         zagotavljanju potrebnih površin za mirujoči promet v za potrebe izvajanja dejavnosti.

(3) Zasnova urbanističnega in arhitektonskega oblikovanja, ki bo usmerjena v:

1.         razvoj dejavnosti na razvojnih površinah območja z dodatno ponudbo in manjšimi nočitvenimi zmogljivostmi ter nočitvenimi zmogljivostmi in gostinsko ponudbo na ločenih manjših površinah v neposredni bližini ter na površinah možnih dolgoročnih širitev območja,

2.         oblikovanje centralnega in manjših ločenih območij, ki izhaja iz značilnosti pomurske arhitekturne regije in arhitekturne krajine Ormož-Ljutomer in jih kakovostno nadgrajujejo, za potrebe sodobne kopališke, turistične in zdraviliške dejavnosti, s ciljem zagotavljanja privlačnega, prijetnega in doživljajsko-kakovostnega okolja za izvajanje te dejavnosti.

(4) Zasnova zelenega sistema bo usmerjena v:

1.         kakovostno oblikovanje zelenega sistema v osrednjem delu turističnega območja,

2.         kakovostno oblikovanje podaljšanja zelenega sistema do ločenih območij izvajanja dodatnih in dopolnilnih dejavnosti v ožjem območju izvajanja dejavnosti,

3.         kakovostno oblikovanje zelenega sistema v širšem območju izvajanja dejavnosti, v katerem se bo izvajala dodatna rekreacijska dejavnost,

4.         vzpostavitev ter kakovostno izboljševanje in dopolnjevanje zelenega roba območja kot ločilnega pasu med območjem turizma in ostalimi površinami s kmetijsko ali drugo rabo,

5.         oblikovanje kvalitetnih rekreacijskih površin med potokom Bukovnico in lokalno cesto s sonaravnimi ureditvami potoka in vključevanjem potoka kot doživljajske kvalitete v območje.

(5) Zasnova gospodarske javne infrastrukture in varstvo okolja bo usmerjena v:

1.         izboljšanje dostopnosti iz območij pritoka obiskovalcev ter dosegljivosti območja z javnim potniškim prometom iz večjih izhodiščnih središč,

2.         zagotavljanje tehnološkega razvoja telekomunikacij in dostopa do telekomunikacijskih tehnologij pod enakimi pogoji na celotnem območju izvajanja dejavnosti,

3.         energetsko preskrbo ali samopreskrbo območja, temelječo na uporabi električne energije iz alternativnih virov energije in uporabo termalne energije,

4.         preskrbo zadostnih količin pitne vode za potrebe nemotenega obratovanja dejavnosti.

5.         odvajanje in čiščenja odpadnih vod na manjši čistilni napravi. V primeru preobremenitve sedanje čistilne naprave pa gradnjo večje naprave ali večjega števila manjših naprav,

6.         ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov z odlaganjem na regijskem odlagališču,

7.         varstvo pred hrupom, varstvo zraka in varstvo drugih sestavin varstva okolja v območju Bioterm ter ustrezne omilitvene ukrepe za zmanjšanje motečih emisij v okolje in iz okolja,

(6) Zasnova namenske rabe površin bo usmerjena v:

1.         podrobnejše strukturiranje namenske rabe v območju Bioterm s prilagajanjem deleža potrebnih zazidljivih površin za posamezne dejavnosti znotraj območja in usklajenemu razvoju teh dejavnosti,

2.         pretežno rabo za prevladujoče posebne dejavnosti turizma z rekreacijskimi, nočitvenimi in gostinskimi funkcijami ter spremljajočimi dejavnostmi v območju,

3.         območje urejeno za mirujoči promet kot prometno površino.

2.5.2    Usmeritve za razvoj v krajini

32. člen

(razvojna območja za dejavnosti v krajini)

(1) Razvojna območja za dejavnosti v krajini in z njimi povezana izraba ali varovanje naravnih virov v občini, so razdeljena v tri tipe značilne krajine odprtega prostora, ki so pogojene z reliefnimi danostmi prostora in nanje vezane dejavnosti v prostoru. To so:

1.         ravnina Murskega polja s prevladujočim poljedelstvom, v katerem bo občina usmerjala dejavnosti za ohranjanje kmetijskih zemljišč, izboljšanje pridelovalnega potenciala z agromelioracijskimi ukrepi ter vzdrževanje in ohranjanje tipa kulturne krajine z značilno obliko poselitve in vodnimi površinami reke Mure in pritokov,

2.         gričevnati del vzhodnega dela Slovenskih goric ali Jeruzalemske gorice s prevladujočim vinogradništvom, v katerega bo občina usmerjala ohranjanje obdelave vinogradniških površin kot prednostne kmetijske dejavnosti in nanje vezanih dopolnilnih dejavnosti turizma vinskih cest ter ostale turistične ponudbe, ki jo je potrebno umestiti v to območje zaradi ohranja poselitve in nanjo vezanega vzdrževanja kulturne krajine,

3.         gričevnati del jugozahodnega dela občine z mešano kmetijsko dejavnostjo in z večjim deležem živinoreje, v katerem bo občina usmerjala prostorski razvoj v tiste dejavnosti, ki zagotavljajo ohranjanje pestrosti kulturne krajine z mozaično strukturo pokrajine, z ohranjanjem poselitve kot predpogoja za vzdrževanje kulturne krajine.

(2) Na območjih varovanja vodnih virov in na kmetijskih površinah v širšem vplivnem območju turističnega območja Bioterm Mala Nedelja v zahodnem gričevnatem svetu občine ter v vplivnem pasu strnjene poselitve, bo občina usmerjala kmetijsko proizvodnjo v okoljsko prijaznejšo kmetijsko proizvodnjo. Na ostalih površinah bo občina usmerjala kmetijsko proizvodnjo v zmanjšanje nastajanja navzkrižij med različnimi dejavnostmi v prostoru in v zmanjšanje emisij iz kmetijstva v naseljih in v odprtem prostoru.

(3) Na področju gozdarstva bo občina usmerjala dejavnosti v ohranjanje gospodarskih in ekoloških funkcij gozda ter v varovanje gozdov, zavarovanih po predpisih o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, s katerimi so razglašeni varovalni gozdovi in gozdni rezervati.

(4) Na vseh primernih vodnih površinah bo občina usmerjala dejavnosti v gospodarsko rabo vodnih površin za turistično rekreacijski namen in druge gospodarske namene, če so zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji za izvajanje takšnih dejavnosti.

(5) Na območja s podeljeno rudarsko pravico za izkoriščanja mineralnih surovin bo občina usmerjala dejavnosti za zagotavljanje mineralnih surovin.

(6) Večja potencialna območja turizma bo Občina Ljutomer usmerjala v razvoj vodnega, obvodnega in sonaravnega turizma ob obstoječih vodnih površinah ter v razvoj turizma vinskih cest z vsemi spremljajočimi dejavnostmi v območjih vinogradniškega dela občine. Kot spremljajoče dejavnosti bo podpirala dejavnosti gostiteljskega in stacionarnega ter rekreacijskega turizma v širšem območju turističnega območja Bioterm Mala Nedelja.

(7) V območje krajine bo občina usmerjala tudi urejanje športno rekreacijskih površin, če te niso urejene v območjih naselij in razvoj gospodarske javne infrastrukture za povezovanje in preskrbo naselij.

33. člen

(območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščite in reševanja ter obrambe)

(1) Poplavna območja v Občini Ljutomer so v severnem delu občine ob reki Muri, v katera občina ne bo usmerjala dejavnosti, ki bi imele ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali bi povečevale poplavno ogroženost območja, hkrati pa si prizadevala za izvedbo predvidenih ukrepov visokovodnega nasipa za zmanjšanje nevarnosti poplav reke Mure.

(2) Erozijska in plazovita območja v Občini Ljutomer se pojavljajo v južnem gričevnatem območju občine. V ta območja bo občina usmerjala le posege, ki ne bodo imeli negativnih vplivov v območjih erozije ali povzročali dodatnega drsenja zemljin na pobočjih.

(3) V Občini Ljutomer ni posebnih požarno ogroženih območij in drugih posebnih območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(4) Območja zaščite in reševanja določa občinski načrt zaščite in reševanja. Na teh območjih, ki so primarno namenjena za druge potrebe, bo občina v primeru izrednih razmer zagotavljala izključno rabo teh površin za namene zaščite in reševanja. Kot posebno območje zaščite in reševanja v Občini Ljutomer je opredeljeno območje v Bodislavcih.

(5) V občini ni območij in objektov, namenjenih potrebam obrambe.

2.5.3    Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

34. člen

(stavbna zemljišča)

(1) Občina bo opredelila kot stavbna zemljišča v namenski rabi prostora na svojem območju vse pozidane in nepozidane površine v naseljih, v prostorsko ločenih poselitvenih enotah dejavnosti, vezanih na poselitev in v enotah razpršene poselitve. Posebna kategorija stavbnih zemljišč, ki so del naselij ali samostojne enote izven naselij, pa niso namenjena pozidavi, so zelene površine in nekatere površine gospodarske javne infrastrukture.

(2) Kot stavbna zemljišča so opredeljena tudi zemljišča, za katera je bil na osnovi predhodnih prostorskih aktov izdan upravni dokument, ki gradnjo objektov še dovoljuje in ohranja tiste nepozidane površine v odprtem prostoru, kjer pozidava ne zmanjšuje možnosti izkoriščanja naravnih virov, hkrati pa prispeva k obdelanosti zemljišč in s tem vzdrževanje kulturne krajine.

35. člen

(kmetijska zemljišča)

(1) Občina opredeljuje kot kmetijska zemljišča na svojem območju površine, na katerih se izvaja dejavnost kmetijstva.

(2) Po proizvodnem potencialu za kmetijsko dejavnost, ki je odvisen od naravnih lastnosti tal, lege, oblike, velikosti, nagiba, osončenja in reliefne oblikovanosti, bo občina zemljišča opredelila kot najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča.

(3) Med najboljša kmetijska zemljišča uvršča površine, ki imajo visok ali dober proizvodni potencial na ravninskih, dobro odcednih tleh Murskega polja in v dolinskih tleh potokov ter izrazitih vinogradniških in sadjarskih legah v gričevnatem delu občine.

(4) Med kmetijska zemljišča s slabšim proizvodnim potencialom uvršča površine, ki so deli zamočvirjenih travnikov v dolinskih dneh ter na poplavnih površinah ob reki Muri, v vinogradniško in sadjarsko manj primernih območjih gričevnatega dela občine in na manjših zalednih površinah naselij.

(5) V pretežno kmetijsko rabo zemljišč v odprtem prostoru bo občina opredelila tudi ostale manjše dejanske rabe zemljišč, kot so:

1.         vodna zemljišča manjših vodotokov v območju kmetijske krajine,

2.         površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v območju kmetijske krajine,

3.         funkcionalna zemljišča s pomožnimi objekti in napravami v območju kmetijske krajine.

(6) Poseben status imajo kmetijska zemljišča, ki so v območju urbanističnih načrtov predvidena za dolgoročno širitev poselitve, trenutna kmetijska raba pa je prilagojena obstoječi poselitvi.

36. člen

(gozdna zemljišča)

(1) Kot gozdna zemljišča na območju so opredeljena zemljišča ravninskih gozdov Murskega polja ob reki Muri, ostanki obmurskih poplavnih logov, večje gozdne površine v južnem gričevnatem svetu občine ter površine v zaraščanju, ki so dobile status gozda.

(2) V pretežno rabo gozdnih zemljišč v odprtem prostoru bo občina opredelila tudi ostale manjše dejanske rabe zemljišč, kot so:

1.         vodna zemljišča manjših vodotokov v gozdnih območjih občine,

2.         površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v gozdnih območjih občine,

3.         funkcionalna zemljišča s pomožnimi objekti in napravami v gozdnih območjih občine.

37. člen

(vodna zemljišča)

(1) Kot vodna zemljišča površinskih celinskih voda bo občina opredelila zemljišča, na katerih je voda trajno ali občasno prisotna, tudi opuščene in občasno suhe struge, prodišča, močvirja, zemljišča, ki jih je zalila voda zaradi poseganja v naravo, umetno ustvarjene vodne površine in površine predvidenih visokovodnih nasipov pa kot območja vodne infrastrukture.

38. člen

(druga zemljišča)

(1) Kot druga zemljišča bo občina opredelila zemljišča, namenjena pridobivanju mineralnih surovin ter območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

2.5.4    Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

39. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1) Občina bo usmerjala določanje prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v prostor tako, da bo v vsaki enoti urejanja, ki so določene z upoštevanjem osnovne in podrobnejše namenske rabe ter ostalih značilnosti prostora, nedvoumno določena:

1.         namembnost in vrsta posegov v prostor,

2.         lega objektov in ureditev v prostoru,

3.         velikost objektov in ureditev v prostoru,

4.         oblikovanje objektov in ureditev v prostoru,

5.         parcelacija objektov in ureditev v prostoru,

6.         priključevanje objektov in ureditev na gospodarsko javno infrastrukturo,

7.         upoštevanje varstvenih in varovalnih režimov v prostoru,

8.         upoštevanje varovanja zdravja pri gradnji objektov in ureditev v prostoru.

(2) Pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v prostor bo občina upoštevala izhodiščno stanje ter usmeritve, ki izhajajo iz strateškega dela OPN Občine Ljutomer in opredeljujejo prostorski razvoj občine.

3.         IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA

3.1       OBMOČJA NAMENSKE RABE PROSTORA

40. člen

(enote urejanja prostora)

(1) Območje občine se po značilnostih prostora, omejitvah iz veljavnih pravnih režimov, strateških usmeritvah ter načrtovanih prostorskih ureditvah, deli na enote urejanja prostora (v nadaljevanju tudi enote urejanja ali EUP).

(2) Naselja v Občini Ljutomer so razdeljena na naslednje EUP.

(3) Območje naselij z Urbanističnimi načrti v občini so razdeljena na naslednje enote urejanja

1.         Mesto LJUTOMER

2.         Naselje CVEN

3.         Turistično naselje BIOTERME

(4) Območje izven naselij v občini je po krajinskih celotah razdeljena na naslednje EUP.

1.         MURSKO POLJE

2.         JERUZALEMSKE GORICE

3.         LJUTOMERSKE GORICE

(5) Delitev območja občine na enote urejanja je prikazana v kartografskem delu izvedbenega dela odloka na Karti 3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev ter na Karti 4. Prikaz območij enot urejanja prostora, gospodarske javne infrastrukture, v merilu 1:5000.

41. člen

(območja namenske rabe prostora)

(1) Za celotno območje občine je v skladu z veljavnimi predpisi in smernicami iz strateškega dela prostorskega načrta določena osnovna namenska raba prostora.

(2) V območjih, kjer je v skladu s predpisi določena podrobnejša namenska raba prostora, je ta izhodišče za določitev prostorskih izvedbenih pogojev v enotah urejanja prostora.

(3) Manjše površine podrobnejše namenske rabe, ki so evidentirane ob pretežni namenski rabi znotraj posamezne enote urejanja, zlasti prometne površine, so zajete v prostorske izvedbene pogoje (v nadaljevanju: PIP) pretežne dejavnosti znotraj posamezne enote.

(4) Občina opredeljuje dodatno podrobnejšo namensko rabo Av za potrebe gradnje vinogradniških objektov v skladu z veljavnimi predpisi, ki je opredeljena kot površina razpršene poselitve z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini, namenjena gradnji vinogradniških objektov (z ali brez dopolnilnih bivalnih prostorov) za potrebe obdelave vinogradov, sadovnjakov ali drugih nasadov.

(5) Prostorska opredelitev območij namenske rabe prostora je prikazana v kartografskem delu izvedbenega dela odloka na karti 3. Prikaz območij enot urejanja, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev.

3.2 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI

3.2.1    Prostorski izvedbeni pogoji za EUP v naseljih

42. člen

(podeželska naselja s kmetijami in bivanjem) MP, JG in LG

(1) S PIP-i za EUP podeželskih naselij s kmetijami in bivanjem se urejajo:

1.         tip S1 – ravninska naselja z EUP BA01, BA02, BA03 v naselju Babinci, BR02, BR03 v naselju Branoslavci, CE01 v naselju Cezanjevci, GR01, GR02 v naselju Grlava, KR01, KR02, KR03 v naselju Krapje, KŠ 01 v naselju Krištanci, MT01 v naselju Mota, NO01, NO02 v naselju Noršinci, PR01 v naselju Pristava, SV01, SV02, SV03, SV05 v naselju Stročja vas, ŠA01 v naselju Šalinci ter CV01, CV04, CV05, CV06, CV07 v naselju Cven, in LJ06 v naselju Ljutomer,

2.         tip S2 – dolinska naselja in naselja ob reliefnem dvigu z EUP ME01 v naselju Mekotnjak,, PO01 v naselju Podgradje, PC01 v naselju Precetinci, RA01 v naselju Radomerje, RS01 v naselju Radoslavci,

3.         tip S3 – slemenska naselja z EUP BO01, BO02, BO03 v naselju Bodislavci, BU01 v naselju Bučkovci, DE01 v naselju Desnjak, DR01, DR02, DR03 v naselju Drakovci, GO01, GO02 v naselju Godemarci, KU01 v naselji Kuršinci, ME02 v naselju Mekotnjak, MN01 v naselju Mala Nedelja, MO01, MO02, MNO03, MO04 v naselju Moravci, SK01, SK02 v naselju Kamenščak, SC01, SC02, SC03, SC04 v naselju Stara Cesta, ZK01 v naselju Zgornji Kamenščak.

Namenska raba v EUP

(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje stanovanj, znotraj območij stanovanj pa kot površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem (SK) ter spremljajočimi dejavnostmi podeželskih naselij. Prometne površine so zajete v pretežno osnovno in podrobnejšo namensko rabo prostora v EUP.

Namembnost in vrste objektov

(3) V EUP je dopustno graditi objekte z namembnostjo, kot so opredeljeni v PRILOGI 1 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so opredeljeni v PRILOGI 2 tega odloka.

Dopustne dejavnosti

(4) Dopustno je prepletanje, kmetij, bivanja in spremljajočih dejavnosti. Med dopustnimi spremljajočimi dejavnostmi s dejavnosti osnovnega šolstva, zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok, trgovske, poslovne, uslužno obrtne, turistične, upravne, dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo k bolj racionalni rabi površin, utemeljene pa so potrebami naselja in njegovega vplivnega območja, dostopnostjo posameznih storitev in uslug okoliškemu prebivalstvu ter pragom donosnosti (rentabilnosti) posamezne dejavnosti, prednost pa imajo dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom (dopolnilne dejavnosti na kmetiji). Strehe in proste nezazidane površine parcel, na kateri stojijo objekti, je dopustno izkoristiti za namestitev naprav za izkoriščanje sončne energije za lastne potrebe ali za oddajo tržnih viškov v omrežje. Objekti in naprave energetskih sistemov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov za lastno uporabo ali dopolnilno dejavnost na kmetiji ne smejo presegati skupne površine objekta oz. objektov, ob katere se umeščajo. Nove objekte in naprave energetskih sistemov za proizvodnjo električne energije v tržne namene pa je dopustno umeščati le na namensko rabo opredeljeno kot območja energetske infrastrukture. Dopustno je ohranjanje obstoječih dejavnosti v EUP, ki niso opredeljene v osnovnih in spremljajočih dejavnostih podeželskih naselij, ki pa se morajo pri prestrukturiranju uskladiti z dopustnimi dejavnostmi v območju. Dopustna je gradnja počitniških stanovanjskih objektov in sprememba namembnosti opuščenih objektov v počitniške objekte namenjene občasnemu bivanju, če ti niso vir novih navzkrižij z obstoječimi dejavnostmi.

Vrste gradenj

(5) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj oz. posegov: gradnja novih objektov, rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava, nadzidava obstoječih objektov, dopolnilna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti, odstranitev objektov in dela za ureditev okolice objektov znotraj parcele, namenjene gradnji ter gradnja, vzdrževanje in rekonstrukcija objektov ter naprav gospodarske javne infrastrukture.

Lega objektov

(6) Objekti morajo biti oddaljeni od parcelne meje vsaj 4 m – upoštevan je odmik od parcelne meje sosednjega zemljišča do tej meji najbližjega elementa na fasadi ali strehi objekta. Dopustni so manjši odmiki, če se strinja lastnik sosednje nepremičnine (overjena pisna izjava) in so zagotovljeni požarni, zdravstveni in sanitarni pogoji. Pri umeščanju novih objektov, tudi novih objektov, ki nadomeščajo odstranjene objekte, je dopustno upoštevati odmike obstoječih objektov od posestne meje oziroma nadaljevati vzorec postavitve obstoječih objektov v EUP (naselju, ulici). Odmiki morajo biti načrtovani tako, da kap in drugi fasadni elementi ne segajo na sosednje zemljišče in je zagotovljeno vzdrževanje objekta brez motenja sosednje posesti. Odmiki iz predhodnih določb ne veljajo za objekte gospodarske javne infrastrukture ter za nezahtevne in enostavne objekte

(7) Odmiki od javnih cest morajo biti pri novih objektih v skladu z veljavnimi predpisi, odmiki od nekategoriziranih cest pa najmanj 5 m, razen v EUP v ravninskih naseljih tipa S1, kjer je potrebno upoštevati obstoječe in predvidene regulacijske linije-čelo stanovanjskega dela kmečkega doma je identično z regulacijsko linijo, ki razmejuje javno dobro in območje kmetije in v EUP slemenskih naselij tipa S3, kjer daljša stranica objekta poteka po regulacijski liniji oziroma je od nje odmaknjena za odmik, ki je manjši od odmika v naseljih novejše pozidave. Če regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju (po geodetskem posnetku), nova postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice.

(8) Z odmikom od cest je potrebno zagotoviti tudi prostor za načrtovano rekonstrukcijo ceste ali izgradnjo hodnika za pešce.

Velikost objektov:

(9) Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe:

1.         dopustna je višina stanovanjskega dela objektov na kmetiji in samostojnih stanovanjskih objektov v višini (K)+P+(M) ter višini (K)+P pri ostalih nestanovanjskih objektih,

2.         za stanovanjske objekte na kmetijah je dopustna etažnost (K)+P+1N (brez izkoriščenega podstrešja), če je to prevladujoči vzorec v ravninskih naseljih (EUP, območje ulice ali dela naselja, ki ni EUP), kar je potrebno ugotoviti iz geodetskega posnetka,

3.         dopustno je odstopanje novih stanovanjskih objektov od višine sosednjih objektov je do +/-10%,

4.         višina kolenčnega zida pri višini objektov (K) + P + (M) ali nižjih je največ 1,4 m, pri višini objektov (K)+P+1N pa enak ali manjši kot je širina kapa pri izvedbi strehe,

5.         kota pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je največ 1 m nad obstoječim terenom pri stanovanjskih objektih in 0,3 m pri ostalih objektih,

6.         pri gradnji na nagnjenem terenu je dopustno zadnjo steno kleti (to je steno na višjem nivoju terena) v celoti vkopati v teren, prednjo steno kleti (to je steno na nižjem nivoju terena) pa v odvisnosti od strmine terena, čim bolj vkopati v teren – pri zelo strmem terenu je dopustna zidava prednje stene kleti v celoti nad terenom, vendar je potrebno vse zunanje stene kleti (tudi prednjo), ki so več kot tretjino višine stene nad obstoječim terenom, ozeleniti z vzpenjalkami ali grmičevjem, jih zasipati ali jih drugače primerno zakriti.

(10) Faktor zazidanosti parcele je do vrednosti Fz=0,4 (v tipu S3 tudi do Fz=0,6), faktor izrabe stavbne parcele (upoštevani le nadzemni deli stavbe) je največ vrednosti Fi=1,2 (pri objektih (K)+P+1N do 1,4).

Oblikovanje objektov:

(11) Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine Ormož-Ljutomer, jih kvalitetno nadgrajevati ter upoštevati naslednje določbe:

1.         vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, nagibu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora,

2.         tlorisna razmerje razvitega horizontalnega gabarita morajo ohranjati razmerja, značilna za arhitekturno krajino (od 1:2 ali manjše, do zasnove 1:1,2), smer slemena mora potekati vzdolž daljše stranice objekta,

3.         stanovanjski objekti na kmetijah morajo biti ob javnem prostoru, ostali objekti pa v nizu ali ob obzidanem dvorišču umaknjeni v notranjost parcele,

4.         obliko, nagib, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi prevladujoči kakovostni podobi v EUP. Dopustne so kritine opečne strukture, temnih barv, od rjave do opečno rdeče oziroma kritine v skladu z obstoječim vzorcem kritin, dopusten nagib streh 35-45° (tip S2 in S3) oziroma 25-45° (tip S1), strehe pa dvokapnice s čopi ali brez, zložene strehe pri tlorisno razviti zasnovi stavbe, šotoraste strehe s skrajšanim slemenom, enokapne ali ravne strehe so dopustne v primeru gradnje stavb, grajenih po načelu nizkoenergetskih ali pasivnih hiš ali v primeru, da gre za nov niz objektov z istim tipom strehe v liniji – več (vsaj trije) novih objektov,

5.         če so v EUP sprejemljivi objekti za industrijsko kmetijsko proizvodnjo prireje živali in vzgoje rastlin (izpolnjeni prostorski okoljski pogoji), je dopustno odstopanje teh objektov od tlorisne in višinske zasnove določene v tem členu odloka – izrazito podolgovati objekti z nizkim nagibom streh (tudi 10°in manj), enokapnimi in ravnimi strehami (skladišča, hladilnice) ali polokroglimi valjastimi in ravnimi strehami pri rastlinski proizvodnji, ne pa v arhitekturni usklajenosti kmetije (struktura strehe, barva fasade),

6.         osvetlitev podstrešnih prostorov je dopustna z nadstrešnicami (frčadami) in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in po posamezni strehi enotno oblikovane ter enakega nagiba kot je osnovna strešina, razen pri trapeznih frčadah, kjer naklon ne sme biti manjši od 10°,

7.         dopustna je tlorisna površina frčad, ki ne presega ene polovice površine strehe,

8.         solarni zbiralniki in sončne celice na strehi ne smejo presegati višine slemena,

9.         v terenu z nagibom mora biti smer slemena vzporedna s plastnicami terena, drugačna usmeritev slemen je dopustna, če prevladujoč vzorec v EUP odstopa od te usmeritve,

10.       barve fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih, prepovedane pa so izstopajoče modre, rdeče, vijoličaste, zelene, rjave, sive, rumene, marelične in podobne barve, enako trajno sijoči odtenki kritin,

11.       pri spremljajočih objektih družbene infrastrukture (vrtci, šole, cerkve, športne dvorane, kulturni domovi, večnamenski objekti za prireditve in druženje in podobno) in drugih javnih objektih (pošte, trgovine, gostinski lokali in pri dopustnih objektih za izvajanje drugih uslužnostnih in obrtnih dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in podobno), ki so dopustni v posamezni EUP, so dopustna odstopanja od navedenih določb; oblikovanje, velikost, lega in funkcionalno zemljišče morajo biti prilagojeni funkciji in namenu objekta ter gradivom in predizdelanim gradbenim elementom (npr. tipske šole, vrtci, športni objekti, delavnice ipd), ki bodo uporabljeni pri gradnji teh objektov,

odstopanje od navedenih pogojev in meril za oblikovanje objektov je zaradi funkcionalnosti in enotnega arhitektonskega videza objekta dopustno tudi pri dozidavi obstoječih objektov drugih namembnosti, če objekti, ki se povečujejo z dozidavo, odstopajo od splošnih določil za oblikovanje novih objektov (npr. vrtci, šole, gostinski objekti, trgovine, farme, delavnice, hladilnice ipd.), zgrajeni pa so bili v skladu z določbami predhodno veljavnih prostorskih aktov, s katerimi je občina urejala posege v podeželska naselja ali razpršeno poselitev.

(12) Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z obstoječim vzorcem oblikovanja v EUP, hkrati pa mora oblikovno in funkcionalno dopolnjevati povezavo objekta z urbanim prostorom ali z odprtim prostorom, če je objekt grajen na stiku urbanega in odprtega prostora.

Parcelacija

(13) Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe:

1.         oblika in velikost parcel morata nadaljevati začeti vzorec parcelacije, če se nadaljuje enaka vrsta zidave po namenu,

2.         oblika parcel mora slediti terenskim zahtevam – nagibu terena, dostopu do parcele in možnostim priključevanja na javno infrastrukturo,

3.         osnovni princip delitve parcel je zagotovitev priključka na javno kategorizirano cestno omrežje za dostop in gradnjo infrastrukture, stanovanjska gradnja v drugi vrsti ni dopustna, če ni zagotovljen dostop iz javnega dobra, razen pri gradnji za naslednika kmetije ali za druge potrebe kmetije, ali pa je dostop na zemljišče že pred postopkom za poseganje v prostor urejala služnostna pravica,

4.         velikost mora zagotavljati ustrezno število parkirnih mest v območju parcele, namenjene gradnji, razen v primeru, ko je mirujoči promet urejen z drugim režimom,

5.         velikost parcel za stanovanjsko gradnjo v podeželskih naseljih na ravnem terenu mora biti najmanj 400 m², na terenu z nagibom nad 25 % pa 500 m² in obcestna širina parcele najmanj 14 m; manjše parcele od teh površin so dopustne v slemenskih naseljih tipa S3, vendar ne manjše od skupne površine tlorisa stavbe in 1,5 kratnika površine stavbe za funkcionalno zemljišče, širina pa je lahko ožja v tipu naselij z vzorcem postavitve ene stranice na posestno mejo ali drug manjši odmik od predpisanega,

6.         velikost parcele za ostale objekte za dopolnilne dejavnosti na parceli je potrebno ustrezno povečati v skladu s predvideno namembnostjo objektov,

7.         ob robovih EUP so parcele lahko večje zaradi zaokroževanja meje gradbenih parcel po objektih v naravi.

Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(14) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:

1.         vsi objekti razen tistih, ki jih določajo drugi predpisi, morajo biti priključeni na gospodarsko javno infrastrukturo (prometno omrežje, preskrba z vodo, oskrba z električno energijo in drugim energentom, odvoz odpadkov, kanalizacijsko omrežje), če tako določajo občinski predpisi s posameznih področij priključevanja na GJI,

2.         v skladu z veljavnimi predpisi je dopustna gradnja tudi na parcelah, kjer je zagotovljena samooskrba s posamezno komunalno opremo (oskrba z vodo, čiščenje odpadne vode, oskrba z električno energijo in drugim energentom, odvoz odpadkov),

3.         če kanalizacijsko omrežje ne obstaja, morajo imeti stanovanjski in drugi objekti z odtokom odpadne vode, individualno čistilno napravo (v nadaljevanju ČN) ali nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij na ČN s pristojno gospodarsko javno službo (v nadaljevanju: GJS), dopustna pa je gradnja manjše ČN za več objektov skupaj,

4.         v območjih, kjer ni predviden OPPN, je dopustna gradnja objektov in omrežij GJI z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, tako da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med občino in investitorjem oziroma v skladu z veljavnimi predpisi,

5.         če upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali dotrajanosti omrežja ne izda soglasja za priključitev posameznega objekta ali več objektov oziroma ne določi načina priključitve, je gradnja novih stavb, za katere je potrebna priključitev na GJI, dopustna ob upoštevanju 2. točke tega odstavka in nedopustna, če teh pogojev ni mogoče zagotoviti, gradnja ni dopustna.

(15) Gnojišča in jame za zbiranje gnojevke morajo biti grajene v skladu z veljavnimi predpisi.

Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru

(16) PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, morajo upoštevati naslednje določbe:

1.         če gradnja ali ureditev posega v območje varstvenega režima, je glede na varstveni režim potrebno upoštevati PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

2.         za gradnjo ali prostorsko ureditev, ki posega v območje varstvenega režima, je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe,

3.         dopustna gradnja ne sme ogrožati varovanih območij naravnih vrednot in kulturne dediščine, varstva okolja, naravnih virov in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Varovanje zdravja, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

(17) Varovanje zdravja, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami mora upoštevati naslednje določbe:

1.         načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati varstvo pred hrupom, pri objektih s poslovno dejavnostjo in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam,

2.         varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom objektov, požarnimi zidovi, varnimi potmi in dostopom interventnim vozilom ter zagotoviti vodo za gašenje,

3.         gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici in plazovitih območjih ni dopustna, dopustna je le v primerih, kjer so pred poseganjem v prostor izvedeni predvideni omilitveni ukrepi za izničenje škodljivih vplivov na ogroženem območju. V območju poplav gradnja novih objektov ni dovoljena. Za obstoječe objekte je dopustno vzdrževanje objektov in rekonstrukcije po predpisih o graditvi objektov ter sprememba namembnosti, vendar pa ti posegi ne smejo poslabšati poplavne ogroženosti območja.

4.         v primeru, da posegi lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, je v projektni dokumentaciji potrebno predvideti ukrepe, ki bodo škodljive vplive zmanjšali do stopenj, dopustnih s predpisi,

5.         lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo vplivajo na okolje (emisije nad dopustno stopnjo).

Posebnosti in dodatni pogoji

(18) Nova kmetija in širitev kmetije v EUP je dopustna, če so za to izpolnjeni prostorski in okoljski pogoji.

(19) Sprememba namembnosti obstoječih objektov ali nova dejavnost je dopustna, če ne spreminja pretežne namembnosti območja.

(20) Pri spremembi namembnosti ali novi dejavnosti mora investitor predložiti k vlogi za izdajo dovoljenja oceno vplivov na okolje, ki mora vsebovati tudi odmike od mej, oceno emisij, način spremljanja emisij in omilitvene ukrepe ter vplive na dodatno obremenjenost infrastrukturnih omrežij s predvidenimi ukrepi, ki zagotavljajo nemoteno preskrbo vplivnega območja.

(21) Poslovne površine za izvajanje uslužno obrtnih dejavnosti kot spremljajočih dejavnosti, ne smejo presegati 30 % BTP stanovanjskega objekta, če se izvajajo v objektu, in 150 m² BTP če se izvajajo v samostojnem objektu. Pri obstoječih objektih in dejavnostih, ki odstopajo od teh površin, je povečanje prostorov za širitev obstoječih dejavnosti dopustno le pod pogojem, da so izpolnjeni prostorski in okoljski pogoji za takšno širitev. Sprememba kategorije dejavnosti iz obrtne v proizvodno dejavnost ni dopustna.

(22) V tipu naselij S3 je dopustna gradnja vinogradniških objektov v skladu s pogoji, določenimi v PIP za EUP za razpršeno poselitev (50. člen).

(23) V EUP, kjer se zaradi večjega nagiba ali nestabilnosti geološke podlage pojavljajo bočni premiki ali plazljivost terena (območja erozijske ogroženosti in tip S3), je potrebno k dokumentaciji za dovolitev posega priložiti predhodno geomehansko mnenje ali poročilo.

43. člen

(območja samo stoječih enodružinskih hiš)

(1) S PIP-i za individualno stanovanjsko gradnjo s samo stoječimi enodružinskimi hišami se urejajo EUP LJ15, LJ18, LJ24, LJ31, LJ35 v naselju Ljutomer.

Namenska raba v EUP

(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje stanovanj (S), znotraj območij stanovanj pa kot stanovanjske površine (SS), ki so namenjene bivanju z ali brez spremljajočih dejavnosti, manjše površine pa kot druge zelene površine (ZD). Prometne površine so zajete v pretežno namensko rabo prostora v EUP.

Namembnost in vrste objektov

(3) V EUP je dopustno graditi objekte, ki so opredeljeni v PRILOGI 1 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in ostale objekte, ki so opredeljeni v PRILOGI 2 odloka o OPN Ljutomer.

Dopustne dejavnosti

(4) Dopustno je prepletanje bivanja in spremljajočih dejavnosti. Med dopustnimi spremljajočimi dejavnostmi so dejavnosti osnovnega šolstva, zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok, trgovske, poslovne, uslužnostno obrtne, turistične, upravne, dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo k bolj racionalni rabi površin, v kolikor teh dejavnosti ni mogoče zagotoviti v EUP, kjer so te dejavnosti opredeljene kot prednostne dejavnosti.

Ostali pogoji

(5) Pri ostalih izvedbenih pogojih, ki niso določeni v tem členu odloka, se smiselno uporabljajo določbe 42. člena tega odloka. V nadaljevanju tega člena pa so določena odstopanja, ki jih je potrebno dodatno upoštevati pri poseganju v EUP s samo stoječimi enodružinskimi hišami.

(6) Faktor zazidanosti je največ do vrednosti Fz=0,4, faktor izrabe stavbne parcele (upoštevani le nadzemni deli stavbe) je največ vrednosti Fi=1,2 .

Posebnosti in dodatni pogoji

(7) V EUP z enodružinskimi hišami je lahko 30% BTP vsakega stanovanjskega objekta namenjeno mirnim poslovnim dejavnostim. Delež obstoječih in predvidenih poslovnih dejavnosti v teh EUP pa ne sme preseči 40% vseh BT površin. Nove uslužnostno obrtne delavnice, ki so moteče za stanovanjsko okolje, niso dopustne.

44. člen

(območja enodružinskih vrstnih hiš v nizu in dvojčkov)

(1) S PIP-i za EUP z enodružinskimi vrstnimi hišami in dvojčki se ureja EUP LJ17 v naselju Ljutomer.

Namenska raba v EUP

(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje stanovanj (S), znotraj območja stanovanj pa kot stanovanjske površine (SS), ki so namenjene bivanju z ali brez spremljajočih dejavnosti. Prometne površine so zajete v pretežno osnovno in podrobnejšo namensko rabo prostora v EUP.

Namembnost in vrste objektov

(3) V EUP je dopustno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v PRILOGI 1 tega odloka ter nezahtevne, enostavne objekte in druge objekte, ki so opredeljeni v PRILOGI 2 tega odloka.

(4) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov-tudi nezahtevnih in enostavnih objektov, rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava in nadzidava terase nad funkcionalnim delom, garaža kot prizidek k osnovnemu objektu pri hišah dvojčkih ali kot samostojni objekt pri vrstnih hišah, ponovna gradnja v enakih gabaritih, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti, odstranitev objektov in dela za ureditev okolice objektov znotraj parcele, namenjene gradnji ter gradnja, vzdrževanje in rekonstrukcija objektov ter naprav GJI, v skladu z osnovno zasnovo ZN.

Dopustne dejavnosti

(5) Dovoljeno je enako prepletanje dejavnosti kot v EUP s samostoječimi individualnimi hišami, navedenimi v 43. členu odloka

Ostali pogoji

(6) Pri ostalih izvedbenih pogojih, ki niso določeni v tem členu odloka, se smiselno uporabljajo določbe 42. člena tega odloka. V nadaljevanju tega člena pa so določena od stopanja, ki jih je potrebno dodatno upoštevati pri poseganju v EUP s samo stoječimi enodružinskimi hišami.

(7) Lega objektov mora upoštevati obstoječo zasnovo prostora in lego objektov v prostoru ter obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje.

(8) Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe:

1.         dopustna je višina objektov P+1+M oziroma P+M, gradnja kleti pod stanovanjskimi objekti ni dopustna,

2.         kota pritličja se mora prilagajati višinski koti sosednjih objektov,

3.         pri ponovni gradnji hiš v nizu ali dvojčkov je potrebno upoštevati višinske in tlorisne gabarite sosednjih objektov zaradi ohranjanja enotne ulične poteze ob mestni vpadnici.

(9) Faktor zazidanosti zemljišča je do vrednosti Fz=0,5, faktor izrabe zemljišča je do vrednosti Fi = 1,4.

(10) Oblikovanje objektov mora upoštevati naslednje določbe:

1.         vsi objekti in prostorske ureditve morajo upoštevati osnovno avtorsko zasnovo po predhodno veljavnem ZN – posamezna enota z dvema objektoma – pritličnim gospodarskim (garažo) in stanovanjskim z nesimetrično dvokapnico v nagibu 15-35° ter kritino v rdeči ali rjavi barvi – tegola, pločevina ali druga strukturno primerna kritina,

2.         garaža se pri vrstni hiši izvede kot samostojni pritlični objekt z enokapno streho v blagem nagibu ter enaki kritini kot na stanovanjski hiši ali variantno kot pohodna terasa pri individualnih hišah dvojčkih pa kot prizidek k severni fasadi osnovnega stanovanjskega objekta, z enokapno streho enakega nagiba in kritine kot je na tem objektu,

3.         garaže se izvedejo kot zidani objekti ali nadstreški,

4.         oblika, nagib in kritina strehe se mora pri ponovni gradnji prilagoditi sosednjim obstoječim objektom oziroma prevladujočemu vzorci v EUP ali nizu,

5.         arhitekturna zasnova mora biti podrejena pogojem energijsko varčne hiše,

6.         sončni zbiralniki ne smejo presegati višine slemena,

7.         pri oblikovanju fasad in barvi fasad je potrebno upoštevati kakovostne vzorce, ki so določeni v avtorski zasnovi pozidave območja.

(11) Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z obstoječim vzorcem oblikovanja v EUP, hkrati pa mora oblikovno in funkcionalno dopolnjevati povezavo objekta z urbanim prostorom ali z odprtim prostorom, če je objekt grajen na stiku urbanega in odprtega prostora. Element oblikovanja okolice so lesene pergole, ki pri vrstnih hišah ločujejo funkcionalne dele zemljišč posameznih hiš, pri dvojčkih pa poleg funkcionalnega zemljišča posameznih hiš, ločujejo bivalni vrt od ostale zelene površine.

(12) Ohranja se obstoječa parcelacija.

(13) Ohranja se obstoječi način priključevanja na omrežja GJI z možnostjo tehnološkega posodabljanja posameznih priključkov v primerih rekonstrukcije posameznega omrežja.

Posebnosti in dodatni pogoji

(14) V EUP z vrstnimi hišami v nizu in dvojčki je dopustno nameniti 30% BTP vsakega stanovanjskega objekta mirnim poslovnim dejavnostim, pri tem pa obstoječe in predvidene spremljajoče poslovne dejavnosti ne smejo preseči deleža 40% BTP v EUP.

(15) V podaljšku izvedenih garaž pri hišah dvojčkih ter načrtovanih in še neizvedenih garažah pri vrstnih hišah, do javnega dovoza na parcelo, je dopustno urediti nadstreške nad parkirnimi mesti v tlorisnih dimenzijah parkirnih prostorov (dopustno je združitev več parkirnih prostorov pod en nadstrešek) in višini garaž, v leseni ali kombinirani kovinsko-leseni izvedbi v temni barvi (rjava ali barva lesa), z enokapno streho v blagem nagibu (največ do 10% nagiba) ter ustrezni kritini kot je določena v desetem odstavku tega člena. Odmik od vozišča mora zagotavljati varno pohodno površino pločnika (1,2 m). Nadstreški ob ulični strani morajo biti enotno oblikovani. Odtoki s streh ne smejo odtekati na javne površine ali zemljišča sosednjih lastnikov. Dopustno je zakritje strehe s strešnim vencem na štiristransko podprti ali na dvostransko podprti in (delno) obešeni konstrukciji.

(16) Dopustna je postavitev nadstreškov nad parkirnimi prostori v vzhodnem delu vrstnih hiš, ki ležijo ob ulici. Z neposrednim dovozom preko pločnika, ki mora upoštevati prostorske izvedbene pogoje, kot so določeni v zgornjem odstavku tega člena (zagotoviti v zgornjem odstavku predpisano širino pločnika v odmiku od roba sedanjega vozišča).

(17) Dopustna je postavitev individualnih objektov za lastne potrebe na južni strani hiš dvojčkov ob upoštevanju faktorja zazidanosti in faktorja izrabe. Oblikovanje teh objektov mora biti usklajeno z oblikovanjem obstoječih objektov na parceli (streha dvokapnica enakega nagiba, barve in kritine kot stanovanjska hiša, objekti so lahko zidani ali v leseni izvedbi-barva lesa mora biti prilagojena ostalim lesenim elementom na objektu.

(18) Zbirne posode za ločeno zbiranje odpadkov morajo biti umeščene izven površin v javni rabi (pod ali ob nadstreških) in vidno zakrite pogledu iz ulice.

45. člen

(območja centralnih dejavnosti)

(1) S PIP-i za območja centralnih dejavnosti se urejajo EUP LJ02, LJ14, LJ19, LJ22, LJ34 v naselju Ljutomer, CV02, CV08 v naselju Cven, SV06 v naselju Stročji vasi, CE03 v naselju Cezanjevci.

Namenska raba v EUP

(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot območja centralnih dejavnosti (C), ki so namenjena oskrbnim storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju, znotraj območij centralnih dejavnosti pa kot osrednja območja centralnih dejavnosti (CU), v katere uvrščamo območja historičnih jeder ali novih jeder, v katerih je dopustno prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja ali kot druga območja centralnih dejavnosti (CD), kjer prevladuje določena dejavnost razen stanovanj. Prometne površine in zelene javne površine so zajete v pretežno namensko rabo prostora v EUP.

Dopustne dejavnosti

(3) Dopustne so dejavnosti, ki izhajajo iz določb namenske rabe prostora, dopustno je vertikalno (po nadstropjih istega objekta) in horizontalno mešanje dejavnosti (ulica, trg) ali združevanje dejavnosti po območjih. Dopustno je ohranjanje obstoječih dejavnosti v EUP, ki niso opredeljene v prejšnjem odstavku tega člena odloka, ki pa se morajo pri prestrukturiranju uskladiti z dopustnimi dejavnostmi v območju. Dopustne so tudi spremljajoče dejavnosti k obstoječim ali načrtovanim dejavnostim.

Ostali pogoji

(4) Pri ostalih izvedbenih pogojih, ki niso določeni v tem členu odloka, se uporabljajo določbe 42. člena tega odloka v kolikor v nadaljevanju tega člena niso določena odstopanja od teh določb, ki jih je potrebno upoštevati pri poseganju v EUP s centralnimi dejavnostmi.

(5) Dopustna so odstopanja od velikosti objektov in morajo upoštevati naslednje določbe:

1.         tlorisna velikost objektov ni enovita in je odvisna od namembnosti objekta in načrtovanih zmogljivosti,

2.         dopustna je najvišja višina objektov (nK)+P+3+(M) pri tem mora višina poslovnih etaž upoštevati predpisane standarde za gradnjo objektov. Višinski gabariti objektov se morajo proti meji EUP z nižjo gradnjo zniževati,

3.         gradnja kleti je dopustna, če ne posega v podtalnico ali poplavno območje, v katerem je dopustna gradnja za načrtovano namembnost objektov,

4.         kota pritličja je odvisna od namembnosti gradnje, dopustna je največ 1 m nad obstoječim terenom,

5.         pri ponovni gradnji objektov je potrebno upoštevati višinske in tlorisne gabarite sosednjih objektov.

(6) Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine Ormož-Ljutomer, jih kvalitetno nadgrajevati in poleg pogojev iz 42. člena upoštevati še naslednje določbe:

1.         dopustno je sodobnejše oblikovanje fasad z uporabo lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov in izrazitejših fasadnih barv kot fasadnih poudarkov, prepovedane so svetleče in refleksne kovinske fasade,

2.         glavni vhod v stavbe javnega značaja ob pomembnem mestnem prostoru mora biti na glavni fasadi objekta in biti oblikovan tako, da poudarja pomembnost javnega prostora,

3.         dopustno je oblikovanje streh, ki dopolnjujejo funkcionalnost posameznih objektov,

4.         dopustno je urejanje okolice, ki zagotavlja nemoteno obratovanje posameznih objektov centralnih dejavnosti.

(7) Faktor zazidanosti zemljišča v območjih mestnih jeder z bivanjem je do vrednosti Fz=0,9, v ostalih območjih centralnih dejavnosti pa do vrednosti Fz=0,6; faktor izrabe zemljišča (upoštevani le nadzemni deli stavbe) je največ do vrednosti Fi=3,5 v območjih z bivanjem in največ do vrednosti Fi=2,6 v ostalih območjih.

(8) Parcelacija mora poleg pogojev iz 42. člena upoštevati še naslednje določbe:

1.         velikost parcel je določena z vrsto in lego objekta v EUP in nagibom terena,

2.         velikost in oblika parcele morata zagotavljati nemoteno funkcionalnost objektov,

3.         velikost parcele, namenjene gradnji, mora ustrezati zmogljivosti objektov po posameznih namembnostih (manipulativne površine in skladišča, parkirna mesta, zelene površine).

4.         lega objektov mora zagotavljati nemoteno funkcijo objektov in drugih ureditev ter ustrezno število parkirnih mest v območju parcele, namenjene gradnji v skladu s predvideno namembnostjo in velikostjo objekta (po kapaciteti posameznih dejavnosti), razen v primerih, kjer je mirujoči promet urejen z drugim režimom.

Posebnosti in dodatni pogoji

(9) Dopustni deleži dejavnosti v posameznih EUP so naslednji:

1.         V EUP LJ02 je dopusten prevladujoči delež trgovin s prodajnimi središči in skladišči ter servisne storitvene dejavnosti (zazidane površine ne smejo preseči 50 % vseh površin), ostale površine so površine namenjene prometni dostopnosti, površine za mirujoči promet in zelene razbremenilne površine ob obstoječih dejavnostih, povečanje deleža stanovanjskih površin, razen kot dozidave ali nadzidave obstoječih objektov ni dopustno,

2.         v EUP LJ14 je dopusten prevladujoči delež trgovin s prodajnimi središči in skladišči ter servisne storitvene dejavnosti in ostale poslovne dejavnosti do 70 % BTP, dopustna je obnovitev mirne, okoljsko nemoteče proizvodnje v praznih proizvodnih obratih, povečanje površin za stanovanja je dopustno le kot prizidava in nadzidava obstoječih objektov,

3.         v EUP LJ22 je prevladujoči delež dejavnosti družbene infrastrukture namenjene upravi in kulturi 100 % BTP, v EUP niso dopustne površine za bivanje:

4.         v EUP LJ34 namenjenih obrtni coni z bivanjem je delež servisnih, prodajnih in obrtnih površin dopusten do 70 % BTP, povečanje deleža stanovanjskih površin, razen kot dozidave ali nadzidave obstoječih objektov, ni dopustno,

5.         v EUP CV01 je prevladujoči delež dejavnosti družbene infrastrukture namenjene izobraževanju in kulturi ter storitvenim dejavnostim 100 %, v EUP niso dopustne površine za bivanje,

6.         v EUP CV08 namenjenih obrtni coni z bivanjem je dopusten delež servisnih, prodajnih in obrtnih površin do 70 % BTP, povečanje deleža stanovanjskih površin, razen kot dozidave ali nadzidave obstoječih objektov ni dopustno,

7.         v EUP SV06 namenjenih servisnim dejavnostim je dopusten delež BTP teh dejavnosti manjši od 70 %,

8.         V EUP CE03 je poleg obstoječih dejavnosti dopustna gradnja objektov za potrebe izobraževanja.

46. člen

(območja proizvodnih dejavnosti)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja proizvodnih dejavnosti se urejajo:

1.         Površine za industrijo v EUP LJ03, LJ05, LJ07, LJ10, LJ16, LJ20, LJ30 v naselju Ljutomer in CV09 v naselju Cven.

2.         Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo v EUP BU02 v Bučkovcih, LJ04 v naselju Ljutomer in CV10 v naselju Cven.

Namenska raba v EUP

(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje proizvodnih dejavnosti, znotraj te namenske rabe pa so opredeljene površine za industrijo (IP), ki so namenjene industrijskim dejavnostim, površine za gospodarske cone (IG), ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim, površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK), ki so namenjeni kmetijskim stavbam za pridelavo rastlin ali rejo živali. Prometne, manipulativne in zelene površine v območjih so zajete v pretežno namensko rabo prostora v EUP.

Namembnost in vrste objektov

(3) V EUP je dopustno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v PRILOGI 1 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so opredeljeni v PRILOGI 2 tega odloka, pri čemer je potrebno upoštevati razlike med posameznimi območji po namembnosti.

(4) V posamezni EUP je dopustno je prepletanje dejavnosti, ki se funkcijsko dopolnjujejo in s tem zmanjšujejo stroške proizvodnje. Strehe in proste funkcionalne površine razen zelenih površin, je dopustno izkoristiti za namestitev naprav za izkoriščanje sončne energije za potrebe lastnega tehnološkega postopka ali za oddajo tržnih viškov v omrežje.

Ostali pogoji

(5) Pri ostalih izvedbenih pogojih, ki niso določeni v tem členu odloka, se uporabljajo določbe 42. člena tega odloka v kolikor v nadaljevanju tega člena niso določena odstopanja od teh določb, ki jih je potrebno upoštevati pri poseganju v EUP z območji proizvodnih dejavnosti.

(6) Lega objektov mora zagotavljati nemoteno funkcijo in obratovanje objektov in ostalih ureditev ter ustrezno število parkirnih mest v območju parcele, namenjene gradnji v skladu s predvideno namembnostjo in velikostjo objekta (po kapaciteti posameznih dejavnosti), razen v primerih, kjer je mirujoči promet urejen z drugim režimom.

(7) Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe:

1.         velikost objektov se določi glede na proizvodni proces in na načrtovane potrebe, ter prostorsko in okoljsko sprejemljivost načrtovane dejavnosti,

2.         višinsko objekti ne smejo odstopati od objektov v okolici,

3.         najvišja višina objektov je do (K)+P+1+M ali K+P+2 s tem, da je dopustna višina posamezne etaže izjemoma tudi višja od 3,6 m, če je višja višina pogoj za izvajanje posameznih faz proizvodnih tehnoloških ali drugih procesov,

4.         kota pritličja je odvisna od namembnosti gradnje, vendar največ 1 m nad obstoječim terenom.

(8) Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine Ormož-Ljutomer, jih kvalitetno nadgrajevati in poleg smiselnega upoštevanja pogojev iz 42. člena upoštevati še naslednje določbe:

1.         vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kakovostnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, nagibu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora,

2.         objekti in ureditve, ki mejijo na javni mestni prostor ali javni prostor v ostalih naseljih (ob upoštevani gradbeni liniji) morajo biti po zasnovi, gostoti, oblikovanju in rastru javnih komunikacij usklajeni s preostalo pozidavo širšega prostora,

3.         gornje določbe ne veljajo za objekte, ki so zaradi tehnoloških zahtev izrazito višji (tovarniški dimniki, stoječi silosi) ali podaljšani (proizvodne hale, hlevi za vzrejo živali, objekti za vzgojo rastlin, skladišča) in jih je potrebno oblikovati kot kakovostno prepoznavne prostorske poudarke oziroma točke prostorske identifikacije,

4.         poslovne, upravne, administrativne, prodajne in podobne dejavnosti naj bodo umeščene ob javnem prostoru, drugi proizvodni objekti pa v notranjost proizvodnih kompleksov,

5.         dopustno je združevanje objektov v nize in kareje,

6.         dopustno je pokritje z ravno, enokapno ali večkapno streho minimalnega nagiba, ki zagotavlja funkcionalnost objekta, pri objektih za vzgojo rastlin tudi z valjasto streho in prosojnimi materiali,

7.         barva fasad in kritine naj bo v naravnih barvnih tonih, ki ne smejo kontrastno izstopati iz okolja,

8.         prepovedane so svetleče in refleksne kovinske fasade.

(9) Faktor zazidanosti stavbne parcele je do vrednosti Fz=0,6 (dopustno do vrednosti Fz=0,8 v območjih z obstoječo večjo vrednostjo faktorja zazidanosti), faktor izrabe stavbne parcele (upoštevani le nadzemni deli stavbe) je največ do vrednosti Fi =2,4.

(10) Velikost parcel je odvisna od zahtev tehnološkega postopka posameznih vrst proizvodnje in mora zagotavljati tudi razbremenilne (zelene) površine.

Posebnosti in dodatni pogoji

(11) V EUP, ki jih občina ureja s tem členom, je potrebno upoštevati naslednje posebnosti in dodatne pogoje:

1.         dopustno je spreminjanje proizvodnje v posameznih delih večjih območij, ali v celotnem območju pod pogoji, ki so navedeni v zgornjih odstavkih,

2.         v EUP št. CV09, LJ16, LJ20 so dopustne obstoječe dejavnosti, prestrukturiranje dejavnosti ali nove dejavnosti pa so dopustne, če iz strokovne ocene vplivov dejavnosti na okolje izhaja, da nove dejavnosti ne bodo poslabšale bivalnih pogojev prebivalcev v soseščini. Strokovno presojo je v primeru preverjanja ustrezne dejavnosti (tudi prestrukturiranje obstoječe proizvodnje v drugo proizvodnjo), dolžan predložiti investitor, ki nosi tudi stroške priprave strokovne ocene (enak pogoj velja za LJ28). Po dolgoročnih ciljih razmestitve dejavnosti, morajo biti dejavnosti iz teh EUP preseljena v proizvodna območja. Do selitve na drugo lokacijo pa je potrebno izvesti ustrezne omilitvene ukrepe, ki bodo zmanjševali nivo hrupa zaradi izvajanja dejavnosti. Potrebne protihrupne ukrepe je potrebno načrtovati na osnovi meritev hrupa v teh območjih, ki jih mora izvesti nosilec dejavnosti,

3.         V EUP BU02 in CV10 obstoječo vzrejo živali lahko zamenja okoljsko sprejemljivejša vzreja živali, ali v skladu s pogoji tega člena druga kmetijska proizvodnja,

4.         V EUP LJ04 je potrebno dolgoročno umakniti intenzivno vzrejo živali iz EUP in jo nadomestiti s prostorsko sprejemljivejšo dejavnostjo, od intenzivne kmetijske proizvodnje je dopustna- le vzgoja rastlin,

5.         V EUP LJ08 ni dopustna povečava stanovanjskih površin oziroma območij kmetij, dolgoročno pa je potrebno obe kmetiji preseliti iz območja proizvodnje.

6.         V EUP LJ20 se do spremembe namembnosti območja in izdelave OPPN uporabljajo za poseganje v prostor PIP-i tega člena odloka.

47. člen

(površine za turizem v naseljih)

(1) S PIP-i na površinah za turizem se urejajo EUP BI01, BI02, BI03, BI04 v naselju Bioterme Mala Nedelja).

Namenska raba v EUP

(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot raba posebnih območij (B), ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno, znotraj posebnih območij pa kot površine za turizem (BT), ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev ter spremljajočim dejavnostim zdraviliškega turizma. Prometne površine, razen parkirnih površin v EUP BI04 in zelene javne površine, ki so predvidene na površini EUP BI05, so zajete v pretežno namensko rabo prostora v EUP.

Namembnost in vrste objektov

(3) V EUP je dopustno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v PRILOGI 1 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so opredeljeni v PRILOGI 2 tega odloka, pri čemer je potrebno upoštevati razlike med posameznimi območji po namembnosti.

Dopustne dejavnosti

(4) Dopustne so dejavnosti, ki izhajajo iz določb namenske rabe prostora in so namenjene turistično rekreacijske dejavnosti termalnega zdravilišča, s spremljajočo infrastrukturo in objekti pokritih in letnih kopalnih površin, površine z objekti za dopolnilne rekreacijske dejavnosti, objekti dnevne gostinske ponudbe, objekti za kratkotrajno nastanitev kot so manjši prenočitveni objekti v obliki apartmajskih hišic in bungalovov, avtokampi z avtodomi, avto prikolicami in šotori (ločene površine), hotelske in podobne gostinske stavbe ter proste zelene površine spremljajoče dejavnosti gospodarske javne infrastrukture. Dopustne so tudi druge spremljajoče dejavnosti k obstoječim ali načrtovanim dejavnostim, če te bogatijo osnovno turistično, rekreacijsko ali zdraviliško ponudbo.

Ostali pogoji

(5) Pri ostalih izvedbenih pogojih, ki niso določeni v tem členu odloka, se smiselno uporabljajo določbe 42. člena tega odloka, če v nadaljevanju tega člena niso določena odstopanja od teh določb, ki jih je potrebno upoštevati pri poseganju v EUP, namenjenih območjem turizma.

(6) Dopustna so odstopanja od velikosti objektov, ki morajo upoštevati naslednje določbe:

1.         tlorisna velikost objektov ni enovita in je odvisna od namembnosti objekta in načrtovanih zmogljivosti,

2.         dopustna je najvišja višina objektov (nK)+P+3+(M) pri tem mora višina poslovnih etaž upoštevati predpisane standarde za gradnjo objektov. Višinski gabariti objektov se morajo proti meji EUP z nižjo gradnjo zniževati.

3.         gradnja kleti je dopustna, če ne posega v podtalnico ali poplavno območje, v katerem je dopustna gradnja za načrtovano namembnost objektov,,

4.         kota pritličja je odvisna od namembnosti gradnje, dopustna je največ 1 m nad obstoječim terenom,

5.         pri ponovni gradnji objektov je potrebno upoštevati višinske in tlorisne gabarite sosednjih objektov.

(7) Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine Ormož-Ljutomer, jih kvalitetno nadgrajevati in poleg pogojev iz 42. člena upoštevati še naslednje določbe:

1.         dopustno je sodobnejše oblikovanje fasad z uporabo lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov in izrazitejših fasadnih barv kot fasadnih poudarkov, prepovedane so svetleče in refleksne kovinske fasade,

2.         glavni vhod v stavbe javnega značaja ob pomembnem javnem prostoru mora biti na glavni fasadi objekta in oblikovan tako, da poudarja pomembnost javnega prostora,

3.         dopustno je oblikovanje streh, ki dopolnjujejo funkcionalnost posameznih objektov,

4.         dopustno je urejanje okolice, ki zagotavlja nemoteno obratovanje posameznih objektov centralnih dejavnosti.

(8) Faktor zazidanosti zemljišča je do vrednosti Fz=0,6, faktor izrabe zemljišča (upoštevani le nadzemni deli stavbe) je največ do vrednosti Fi=3,5.

(9) Parcelacija mora poleg pogojev iz 42. člena upoštevati še naslednje določbe:

1.         velikost parcel je določena z vrsto in lego objekta v EUP in nagibom terena,

2.         velikost in oblika parcele morata zagotavljati nemoteno funkcionalnost objektov,

3.         velikost parcele, namenjene gradnji, mora ustrezati zmogljivosti objektov po posameznih namembnostih (manipulativne površine in skladišča, parkirna mesta, zelene površine),

4.         lega objektov mora zagotavljati nemoteno funkcijo objektov in drugih ureditev ter ustrezno število parkirnih mest v območju parcele, namenjene gradnji v skladu s predvideno namembnostjo in velikostjo objekta (po kapaciteti posameznih dejavnosti), razen v primerih, kjer je mirujoči promet urejen z drugim režimom.

Posebnosti in dodatni pogoji

(10) Dopustni deleži dejavnosti v posameznih EUP so naslednji:

1.         V EUP BI01 je dopusten prevladujoči delež hotelskih in podobnih gostinskih stavb s pokritimi in letnimi kopalnimi površinami (zazidane površine ne smejo preseči 50% vseh površin), ostale površine so površine namenjene prometni dostopnosti, površine za mirujoči promet in zelene površine za oddih in zelene razbremenilne površine ob obstoječih dejavnostih, povečanje deleža hotelsko gostinskih površin, razen kot dozidave ali nadzidave obstoječih objektov ni dopustno,

2.         v EUP BI02 je dopusten prevladujoči delež površin za kratkotrajno nastanitev s šotori, avto prikolicami in avtodomi do 70% BTP, dopustna je gradnja spremljajoče infrastrukture v obliki upravnih objektov, sanitarnih objektov in objektov dnevne gostinske ponudbe ter spremljajočih dejavnosti k turističnim dejavnostim kot so manjše prodajalne za oskrbo z živili, prodaja spominkov, plina in ostalih potrebščin za obratovanje teh površin, v višjem zahodnem delu pa je dopustna tudi gradnja manjših počitniških hišic-bungalovov do tlorisne površine 50 m² (tudi dvojčki ali več hišic v nizu), višine K + P + M, zidane ali montažne izvedbe, pri oblikovanju in uporabi gradiv je potrebno upoštevati funkcijo objekta in izhajati iz tradicionalne gradnje arhitekturne krajine z dopustno nadgradnjo za potrebe namembnosti objektov, gradnja in razporeditev mora biti prilagojena obstoječim danostim in konfiguraciji terena,«

3.         v EUP BI03 je dopustna gradnja manjših počitniških hišic-bungalovov do tlorisne površine 50 m² (tudi dvojčki ali več hišic v nizu), višine K + P + M, zidane ali montažne izvedbe, pri oblikovanju in uporabi gradiv je potrebno upoštevati funkcijo objekta in izhajati iz tradicionalne gradnje arhitekturne krajine z dopustno nadgradnjo za potrebe namembnosti objektov, gradnja in razporeditev se mora prilagajati obstoječi konfiguraciji terena,

4.         v EUP BI04, namenjeni ureditvi začasnih površin za mirujoči promet za dnevne obiskovalce turizma, je potrebno površine urediti v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

48. člen

(območja zelenih površin in gozda v naseljih)

(1) S PIP-i za EUP zelenih površin in gozda z izrazito sociološko funkcijo (sprehajalni gozdovi v javni rabi) v naseljih občina ureja:

1.         površine za šport in rekreacijo v EUP CE02 v naselju Cezanjevci, CV03 v naselju Cven, PR02 v naselju Pristava, MP15 v Noršincih, LG01 v naselju Stara Cesta, JG01 v naselju Radomerje

2.         površine parkov EUP LJ23 v naselju Ljutomer.

3.         druge urejene zelene površine v EUP LJ30, LJ31, LJ32, LJ42, CV07

4.         pokopališča v EUP CE04 v naselju Cezanjevci in MN02 v naselju Mala Nedelja,

Namenska raba v EUP

(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje zelenih površin (Z), znotraj teh pa kot površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športu na prostem, parki (ZP), kot urejena območja odprtega prostora v urbanih naseljih, pokopališča (ZK) kot površine namenjene za pokop in spominu na umrle in druge urejene zelene površine (ZD) kot so zeleni pasovi z zaščitno in drugo funkcijo.

Dopustne dejavnosti

(3) Dopustno so dejavnosti, ki izhajajo iz pretežne rabe v EUP in prepletanje dejavnosti, če niso moteče za osnovno dejavnost v EUP, na površinah za šport in rekreacijo so to rekreacijske in športne dejavnosti, na parkovnih površinah dejavnosti namenjene oddihu in drugim prostočasnim dejavnostim, kot spremljajoče dejavnosti pa pri obeh kulturne, razvedrilne, izobraževalne in gostinske dejavnosti, na pokopaliških površinah pa pogrebne in spremljajoče dejavnosti.

Ostali pogoji

(4) Pri ostalih izvedbenih pogojih, ki niso določeni v tem členu odloka, se smiselno uporabljajo določbe 42. člena tega odloka, če v nadaljevanju tega člena niso določena odstopanja od teh določb, ki jih je potrebno upoštevati pri poseganju v EUP z območji zelenih površin.

(5) Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe:

1.         dopustna je višina objektov P,

2.         kota pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je lahko največ 1 m nad obstoječim terenom.

(6) Oblikovanje objektov mora poleg pogojev iz 42. člena upoštevati še naslednje določbe:

1.         dopustno je tudi sodobnejše oblikovanje objektov, streh in fasad z uporabo lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov in izjemoma izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov,

2.         robove EUP je potrebno oblikovati v skladu s stično strukturo (urbani prostor, odprti prostor).

(7) Parcelacija mora dodatno upoštevati fazno urejanje zelene površine, tako da se širi ureditev in dostopnost javnih zelenih površin ali površin v drugi funkciji v smeri vstopanja v ureditev proti obodu.

(8) Priključki potrebne GJI se morajo po zmogljivosti prilagoditi dejavnostim, ki so dopustne v posameznih EUP.

Posebnosti in dodatni pogoji

(9) V območjih zelenih površin za šport in rekreacijo v EUP CV03, PR02, MP15, JG01 in LG01  je poleg postavitve in ureditve športnih objektov in naprav dopustna tudi postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov za izvedbo večnamenskih prireditev na teh površina ter ostalih spremljajočih objektov potrebnih za izvajanje osnovnega namena teh zelenih površin.

(10) V območjih parkovnih zelenih površin v EUP LJ13 je poleg postavitve in ureditve objektov in naprav za aktivni oddih in doživljanje zelenega okolja dopustna tudi postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov za izvedbo večnamenskih prireditev na teh površinah ter ostalih spremljajočih objektov potrebnih za izvajanje osnovnega namena teh zelenih površin.

(11) V območjih pokopaliških zelenih površin v EUP CE04, MN02 je poleg postavitve in ureditve objektov in posebne ureditve namenjene izvajanju slovesa od mrtvih in spomina na mrtve, dopustna tudi postavitev objektov in naprav za izvajanje pogrebne dejavnosti ter ostalih spremljajočih objektov potrebnih za izvajanje osnovnega namena teh zelenih površin.

(12) Po enakih PIP-ih se urejajo tudi manjša območja zelenih površin v drugih EUP.

             3.1.1   Prostorski izvedbeni pogoji za naselja in odprti prostor

49. člen

 (območja prometne, energetske, komunikacijske in okoljske

infrastrukture ter površine za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja prometne, energetske, komunikacijske in okoljske infrastrukture v naseljih in v odprtem prostoru se urejajo:

1.         cestne prometne površine v enotah urejanja LJ02, LJ05, LJ08, LJ014, LJ18, LJ21, LJ22, LJ24, LJ34, LJ35, LJ38, LJ40, BA03, BI04, CV10, NO01, NO02, PR01, SV06, SV07, ZK01 in v ostalih EUP, kjer so prometne površine zajete v pretežni rabi EUP ter v enotah odprtega prostora JG01, JG02, JG04, JG05, MP06, MP12, MP14, MP15, MP16, MP20, MP23, MP27, LG01 IN LG02, LG04, LG05, LG10 in v ostalih EUP, kjer so prometne površine zajete v pretežni rabi EUP,

2.         železniške prometne površine v enotah urejanja MP04, MP05, MP15, MP16, MP23,

3.         območje energetske infrastrukture EUP MP14,

4.         telekomunikacijske površine v EUP LJ32 in v ostalih enotah, kjer so telekomunikacijske površine zajete v pretežni rabi EUP,

5.         površine za oskrbo s pitno vodo v EUP MO01, MP14, LJ41 in v ostalih enotah, kjer so površine za oskrbo s pitno vodo zajete v pretežni rabi EUP,

6.         ostale okoljske površine, ki so zajete v pretežni rabi posameznih EUP

7.         površine za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v EUP LG01.

Namenska raba v EUP

(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot

1.         območje prometnih površin (P), znotraj prometnih površin pa kot:

-           površine cest (PC),

-           ostale prometne površine (PO) namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (n.pr. prometni terminali, večja postajališča avtobusnega in železniškega prometa, površine za mirujoči promet…),

-           površine železnic (PŽ).

2.         območje komunikacijske infrastrukture (T),

3.         območje energetskih površin (E),

4.         območje okoljske infrastrukture (O) .

Namembnost in vrste objektov, dopustne dejavnosti

(3) V EUP je dopustno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v PRILOGI 1 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so opredeljeni v PRILOGI 2 tega odloka.

(4) Na opredeljenih površinah je dopustno izvajanje dejavnosti po namenski rabi, prepletanje in spremljajoče dejavnosti na teh površinah je dopustno le v primeru, da spremljajoče dejavnosti niso moteče za pretežno dejavnost.

Ostali pogoji

(5) Pri ostalih pogojih se uporabljajo določbe 42. člena tega odloka v kolikor v nadaljevanju tega člena niso določena odstopanja od teh določb, ki jih je potrebno upoštevati pri poseganju v EUP območjih prometne, energetske, komunikacijske in okoljske infrastrukture.

(6) Lega objektov mora izhajati iz tehničnih predpisov, ki zagotavljajo tehnološko funkcionalnost objektov in upoštevati obstoječo zasnovo prostora z lego objektov v prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje, v kolikor to ni v nasprotju s tehničnimi standardi za gradnjo in funkcijo objektov in naprav posameznega področja dejavnosti.

(7) Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe:

1.         velikost objektov mora upoštevati tehnične predpise in tipologijo gradnje objektov in naprav posamezne GJI,

2.         novi objekti in naprave višinsko ne smejo izstopati iz okolja razen, ko njihovo višino določa tehnološka funkcija objektov (vodni stolpi, komunikacijski stolpi, trafo postaje in drugi podobni objekti),

3.         zmogljivost objektov mora biti načrtovana v skladu s potrebami in predvidenim razvojem,

4.         objekti in naprave morajo zadovoljevati potrebe sodobnih tehnoloških procesov, za katere so grajeni.

(8) Oblikovanje objektov mora izhajati iz tehničnih predpisov posameznega področja ter arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine Ormož-Ljutomer in jih kakovostno nadgrajevati.

(9) Pri oblikovanju je potrebno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP ali širši okolici (ulica, četrt, naselje, regija).

(10) Objekti, ki zaradi tehnološke funkcije presegajo višino ostalih objektov v območju, morajo biti kakovostno oblikovani kot vidni poudarki v prostoru.

(11) Ob robovih EUP morajo biti upoštevane urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti posameznih območij, tako da je zagotovljen prehod med posameznimi značilnostmi območij.

(12) Parcelacija mora zagotavljati nemoteno funkcijo in obratovanje objektov.