Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt Ur. list RS št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10, 43/11 in 57/12) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Vojnik (Ur. list RS št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na14. seji dne 10.11.2016 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE VOJNIK
I. Uvodne določbe
1. člen
Občinski svet Občine Vojnik je na svoji 14. redni seji dne 10. 11. 2016 sprejel Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik, ki vsebuje strateški in izvedbeni del (v nadaljevanju OPN). OPN je usklajen z določili Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10, 43/11 in 57/12) in njegovimi podzakonskimi akti, z določili Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur. list RS št. 76/2004) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Ur. list RS št. 122/2004)
2. člen
(vsebina in sestavine odloka)
(1) Besedilo OPN obsega poglavja:
II. Strateški del
III. Izvedbeni del
IV. Končne določbe
(2) Kartografski del OPN vsebuje naslednje grafične prikaze:
(a) Grafični del strateškega dela
Karta 1: prikaz zasnove prostorskega razvoja občine
Karta 2: prikaz zasnove gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
Karta 3: prikaz okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve
Karta 4: prikaz usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo
Karta 5: prikaz usmeritev za razvoj v krajini
Karta 6: prikaz usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč
(b) Grafični prikazi izvedbenega dela:
1) Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste
2) Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske
3) javne infrastrukture
4) Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih
5) pogojev
6) Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture
Občinski prostorski načrt Občine Vojnik vsebuje kot osnove za razvoj pomembnejših naselij tudi urbanistične načrte za naselja Vojnik, Nova Cerkev, Socka in Frankolovo, ki predstavljajo koncept celovitega razvoja urbanih središč občine.
II. Strateški del Občinskega prostorskega načrta Občine Vojnik
3. člen
(vsebina strateškega dela odloka)
(1) Besedilo obsega:
· splošne določbe
· izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
· zasnova prostorskega razvoja občine
· zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
· določitev območij naselij
· določitev območij razpršene poselitve
· usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
· usmeritve za razvoj v krajini
· usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
· splošne usmeritve za določitve prostorskih izvedbenih pogojev
(2) Obvezne priloge OPN:
· Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano območje
· Prikaz stanja prostora
· Strokovne podlage za OPN Občine Vojnik iz področja rabe tal, komunalne in prometne infrastrukture ter analize razvojnih možnosti (k osnutku OPN – pobude A), štev. proj. ARProjekt 77/2007, dopolnjene v juniju 2013 in v aprilu 2015
· Strokovne podlage k osnutku OPN Vojnik iz področja poselitve za utemeljitev pripomb in predlogov B iz javne razgrnitve (štev. proj. ARProjekt 6/2011)
· Strokovne podlage za vinogradniška območja v Občini Vojnik (štev. proj. ARProjekt 13/2013)- ----Urbanistični načrt Vojnik
· Urbanistični načrt Nova Cerkev
· Urbanistični načrt Frankolovo
· Urbanistični načrt Socka
· Smernice NUP k osnutku OPN
· Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
· Povzetek za javnost
(3) Strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta ter urbanistični načrti (UN) za naselja Vojnik, Frankolovo, Nova Cerkev in Socka:
· Strokovne podlage za OPN Občine Vojnik iz področja rabe tal, komunalne in prometne infrastrukture ter analize razvojnih možnosti (k osnutku OPN – pobude A), izdelovalec AR Projekt d.o.o. Sevnica, št. proj.: 77/2007, izdelane 2007, dopolnjene 2013 in 2015
· Strokovne podlage k osnutku OPN Vojnik iz področja poselitve za utemeljitev pripomb in predlogov B iz javne razgrnitve, izdelovalec AR Projekt d.o.o. Sevnica, št. proj. 6/2011, izdelane 2011
· Strokovne podlage za vinogradniška območja v Občini Vojnik, izdelovalec AR projekt d.o.o. Sevnica, št. proj. 13/2013, izdelane 2013
· Urbanistični načrt Vojnik, izdelovalec AR Projekt d.o.o. Sevnica, izdelano 2013
· Urbanistični načrt Nova Cerkev, izdelovalec AR Projekt d.o.o. Sevnica, izdelano 2013
· Urbanistični načrt Frankolovo, izdelovalec AR Projekt d.o.o. Sevnica, izdelano 2013
· Urbanistični načrt Socka, izdelovalec AR Projekt d.o.o. Sevnica, izdelano 2013
· Strokovne podlage iz stališča upravljanja z vodami, izdelovalec Hidrosvet d.o.o. Celje št. proj. 22/07, izdelane 2007) in Strokovne podlage OPN VOJNIK, Karte globin in razredov poplavne nevarnosti za sedanje in predvideno stanje v Občini Vojnik, izdelovalec Hidrosvet d.o.o., Št. Proj.: 8/14, izdelano 2014).
· Strokovne podlage iz projekcije prebivalstva in stanovanj na območju Občine Vojnik, izdelovalec IUP d.o.o. Celje, št. proj. 37/06, izdelano 2006
· Dolgoročna razvojna strategija Občine Vojnik 2010 – 2020, pripravila Občina Vojnik, sprejeta na 33. redni seji Občinskega sveta Občine Vojnik , dne 15.9.2010
· Naravovarstven smernice kot strokovne podlage, izdelovalec ARSO – izdelano 2008, dopolnjeno 2013
· Kulturno varstvene smernice kot strokovne podlage, ZVKD OE Celje, izdelane –2008, dopolnjene 2013
· Strokovne podlage iz področja varstva gozdov – tekstualni del – Zavod za gozdove, OE Celje, izdelano 2008, dopolnjeno 2013
4. člen
(splošne določbe)
(1) Občina Vojnik je s površino 75,26 km2 in 8942 prebivalci (po podatkih Statističnega urada RS 1.1.2016) ena od občin Celjske regije. Občina leži v centralnem delu Slovenije, kar ji zaradi ugodne geografske lege in prometne povezanosti z ostalimi regijami omogoča možnosti za dober gospodarski razvoj. Občina je od svojega nastanka v letu 1994, ko se je odcepila od matične Občine Celje, vlagala predvsem v razvoj stanovanjske gradnje in drobnega podjetništva in turizma ter v izgradnjo komunalne in prometne infrastrukture.
(2) Južni del občine, ki meji na Mestno občino Celje, je pretežno ravninski z blago dvigajočimi se pobočji proti vzhodu in zahodu. V tem delu občine leži naselje Vojnik, ki predstavlja občinsko središče in ima zaradi svoje lege ob glavnih prometnicah ugodne možnosti za širitev naselja. Preostali del ravninskih zemljišč je kmetijski, kjer prevladuje živinoreja, pridelava hrane ter vrtnarstvo in sadjarstvo. Na skrajnem zahodnem delu meji občina na Šmartinsko jezero; večji del jezera leži v Mestni občini Celje, ki je skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor na podlagi sklepa Vlade RS opredelila Šmartinsko jezero kot projekt državnega pomena, ki se ureja z državnim lokacijskim načrtom. Severni del občine je pretežno hribovit, ravninska območja so le ob vodotokih in glavnih prometnicah, ob katerih so se razvila naselja kot druga pomembnejša središča za oskrbo prebivalcev : Nova Cerkev, Socka in Frankolovo. Zaledja teh naselij, ki predstavljajo lokalna središča ožjega pomena, predstavljajo kmetijski prostor poseljen z vasmi, zaselki, gručastimi in raztresenimi kmetijami avtohtone razpršene poselitve in razpršeno gradnjo, ki predstavlja manjši del poselitve na podeželju in je značilna za obdobje pred letom 1967 in kot posledica legalizacije črnih gradenj v letu 1993.
(3) Občina Vojnik je imela po podatkih Statističnega urada RS (SURS) na dan 31.12.2014 8632 prebivalcev naseljenih v 56 naseljih (podatek iz RPE – Arclin, Beli Potok pri Frankolovem, Bezenškovo Bukovje, Bezovica, Bovše, Brdce, Čreškova, Črešnjevec, Črešnjice, Dedni vrh pri Vojniku, Dol pod Gojko, Frankolovo, Gabrce pri Dramljah, Globoče, Gradišče pri Vojniku, Homec, Hrastnik, Hrenova, Ilovca, Ivenca, Jankova, Kladnart, Koblek, Konjsko, Landek, Lemberg pri Novi Cerkvi, Lešje, Lindek, Lipa pri Frankolovem, Male Dole, Nova Cerkev, Novake, Podgorje pod Čerinom, Polže, Pristava, Rakova Steza, Razdelj, Razgor, Razgorce, Rove, Selce, Socka, Straža pri Dolu, Straža pri Novi Cerkvi, Stražica, Tomaž nad Vojnikom, Trnovlje pri Socki, Velika Raven, Verpete, Vine, Višnja vas, Vizore, Vojnik, Zabukovje, Zlateče Želče). Iz strokovnih podlag projekcije prebivalstva v občini Vojnik izhaja, da živi večina prebivalcev v območjih naselij: Vojnik, Frankolovo, Nova Cerkev, Arclin, Socka in Višnja vas, ki so tudi najbolj urbanizirana in prometno dostopna. Iz ocene projekcije prebivalstva izhaja, da beleži občina po letu 2002 do konca leta 2005 porast števila prebivalcev za 10,6%. Po projekciji SURS glede na ugodnejši indeks staranja in zaradi boljše starostne strukture se pričakuje v občini Vojnik po letu 2005 do leta 2010 povečanje števila prebivalcev za 5% - to je na 8520 prebivalcev, po letu 2010 do leta 2020 pa manjšo rast za 2,5% oziroma 8710 prebivalcev. Pozitivno rast prebivalcev zagotavljajo ugodne gospodarske razmere v občini, možnost gradnje stanovanj in poslovnih objektov ter ugodna prometna povezanost občine glede na regijo in Slovenski prostor in ne nazadnje skrb za zdravo okolje in uravnotežen prostorski razvoj občine.
5. člen
(izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine)
(1) Osnova za izdelavo strateškega dela OPN so izhodišča do sedaj veljavnega prostorskega plana Občine Vojnik – dopolnjenega 2004 (Ur. list RS št. 79/2004), Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur. list RS št. 76/2004), Uredba o prostorskem redu Slovenije (Ur. list RS št. 122/2004) in Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS št. 33/2007, 70/08, 108/09, 80/10, 43/11 in 57/12) s podzakonskimi akti ter razvojna vizija Občine Vojnik.
(2) Ob upoštevanju izhodišč ter ciljev nadrejenih prostorskih aktov, sektorskih dokumentov in dosedanjega razvoja, so razvojni cilji občine sledeči:
· racionalen in učinkovit trajnostni prostorski razvoj
· usmerjanje dejavnosti v prostoru na način, da se ustvarja največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja
· zagotavljanje racionalne rabe prostora in varnosti prebivalcev
· izboljšanje negativnih stanj v prostoru s prostorskimi in okoljskimi ukrepi (prenova in notranji razvoj naselij, širitev obstoječih naselij, sanacija razpršene in degradirane poselitve z upoštevanjem avtohtonega vzorca poselitve, sanacija in dograjevanje gospodarske javne infrastrukture)
· kvaliteten razvoj lokalnega središča in drugih naselij
· zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter uravnotežen razvoj podeželja
· zagotavljanje vodo oskrbe in odvajanja odplak
· zagotavljanje varstva ljudi in premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami
· medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželski in urbanih območij
· izkoriščanje prostorskega potenciala podeželja za razvoj raznolikih kmetijskih in turističnih dejavnosti
· dopolnjevanje funkcij naselij in podeželja z razvojem dopolnjujočih dejavnosti
· prostorski razvoj omejen s prostorskimi omejitvami
· usmerjanje prostorskega razvoja prvenstveno kot notranji razvoj obstoječih naselij in zgoščevanje oziroma sanacija nepozidanih površin, širitev obstoječih pozidanih površin ter perspektivno širitev na nove površine, ki se navezujejo na že pozidana in komunalno opremljena stavbna zemljišča izven območij, ki jih ogrožajo naravne in druge nesreče
· spodbujanje ohranjanja in razvoja kulturne raznovrstnosti kot osnove za prostorsko prepoznavnost , kvalitetno bivalno okolje in socialno varnost
· preudarno rabo naravnih virov
· ohranjanje potenciala tal za kmetijsko in gozdarsko rabo
· uravnoteženo oskrbo z mineralnimi surovinami
· ohranjanje narave
· ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov ter zagotavljanje vključevanja biotske raznovrstnosti v urejanje prostora
· varstvo okolja
· vključevanje posameznih sestavin varstva okolja v prostorski razvoj, ohranjanje zelenih in parkovnih površin
· racionalno ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki
· skladen razvoj območij
· skladen razvoj občine v regiji
· povezanost z mejnimi občinami in drugimi urbanimi območji
Usklajen razvoj turizma v občini v povezavi z dejavnostmi na podeželju, navezovanje na regijske projekte, vključevanje zavarovanih območij ter drugih prepoznavnih vrednot kulturne krajine, objektov kulturne dediščine, naselbinske, arheološke in vrtnoarhitekturne dediščine v razvoj turizma, pohodništva, gorskega turizma, ribištva.
6. člen
(zasnova prostorskega razvoja občine)
Občina Vojnik bo svoj razvoj usmerjala v območja naselij glede na to, kako se med seboj razlikujejo oziroma kakšen pomen imajo glede na funkcijo in vlogo v omrežju naselij ter velikosti, urbanistični ureditvi, morfoloških in funkcijskih merilih in se razvrščajo v urbana in podeželska naselja ter vasi.
(1) Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti:
Občina Vojnik bo prednostno zagotavljala prostorski razvoj v urbanih naseljih in sicer za gradnjo enostanovanjske in večstanovanjske gradnje, širitev centralnih dejavnosti za potrebe oskrbe prebivalcev (dejavnosti, ki so namenjene oskrbnim in družbenim dejavnostim ter terciarnim in kvartarnim dejavnostim), gradnjo gospodarskih con (industrijske, obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti) tudi v povezavi z regijskimi projekti, zagotavljala bo izgradnjo javne gospodarske infrastrukture, uravnotežen razvoj podeželja v povezavi s turizmom ter različnimi kmetijskimi in gozdarskimi dejavnostmi v povezavi z osnovnimi kmetijskimi dejavnostmi. Pri načrtovanju območij za gospodarske dejavnosti bo občina podpirala okolju prijazne dejavnosti, ki ne bodo okolja obremenjevale s prekomernimi emisijami in bodo zagotavljale sobivanje z okoliškimi stanovanjskimi soseskami. Z namenom zagotavljanja zdravih bivalnih pogojev bo omogočala ureditve zelenih, parkovnih ter rekreativnih površin predvsem v povezavi z bivalnimi površinami in na stiku med bivalnimi in gospodarskimi conami.
Prednostno bo občina zagotavljala sanacijo in notranji razvoj prostorsko še neizkoriščenih površin tako za stanovanjsko kot gospodarsko gradnjo pred širitvami naselij in gradnji na novih površina, ki predstavljajo perspektivne smeri razvoja posameznih naselij v občini.
Poselitveni razvoj se prednostno usmerja v pomembnejše lokalno središče Vojnik, ki je hkrati tudi občinsko središče in druga lokalna središča – Novo Cerkev, Frankolovo in Socko pomembna za razvoj v občini, kjer se načrtujejo prenove, notranji razvoj še nepozidanih površin in širitve obstoječih naselij za potrebe stanovanjske gradnje, poslovnih in uslužnostnih dejavnosti ter centralnih dejavnosti, kjer se prepletajo historična in nova jedra, trgovske, oskrbne, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojne , izobraževalne in kulturne dejavnosti in dejavnosti, ki so povezane s turistično ponudbo krajev. V ostalih podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih ruralnega značaja ter na območjih avtohtone razpršene poselitve se s sanacijo, zgoščevanjem naselij in manjšimi širitvami naselij, ki predstavljajo zaokrožitve vrzeli, zagotovi racionalnejša raba prostora za potrebe avtohtonega prebivalstva v smislu razvoja podeželja in ustreznejša komunalna infrastruktura. Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij, vasi in zaselkov se upošteva razvojne trende in hkrati ohranja njihovo tradicionalno strukturo. Prenavlja, razvija, ohranja in posodablja se stavbni fond, novogradnje pa urbanistično in arhitekturno prilagaja tradicionalni strukturi. Širitev območja naselja se omogoča le, če v naselju ni več primernih zemljišč za širitev dejavnosti, ki so značilna za posamezni tip naselja in so dopustna v skladu z usmeritvami razvoja podeželja.
(2) Omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij:
V občini Vojnik se spodbuja uravnotežen policentrični razvoj. Razvoj poselitve se prednostno usmerja v urbana naselja, ki so že središča in se bodo kot taka razvijala zaradi značilnosti svojega položaja v omrežju naselij in potreb zaledja.
Glede na hierarhijo naselij na osnovi SPRS so naselja v občini določena na osnovi fiziognomskih, morfoloških, funkcijskih meril na:
· pomembnejše lokalno središče, ki je hkrati tudi občinsko središče, Vojnik
· lokalna središča: Nova Cerkev, Frankolovo, Socka
· podeželska naselja, vasi in zaselke
Razvoj dejavnosti se usmerja predvsem v območja urbanih naselij in sicer v občinsko središče Vojnik in druga lokalna središča Novo Cerkev, Frankolovo in Socko s prevladujočimi funkcijami neagrarnih dejavnosti, z večjim deležem stanovanjskih območij, družbenih, storitvenih in proizvodnih dejavnosti, ki zagotavljajo varne in zdrave pogoje za življenje in delo ter zagotavljajo upoštevanje in ohranjanje kakovosti naravnega in bivalnega okolja.
(a) V Vojniku kot pomembnejšem lokalnem središču, ki je hkrati tudi občinsko središče, se bo spodbujal razvoj ustreznih družbenih, storitvenih in oskrbnih funkcij za okoliško prebivalstvo, zagotavljala se bo ustrezna ponudba stanovanj, delovnih mest in raznovrstnih dejavnosti, ki bodo spodbujale možnosti zaposlovanja. Sočasno se bo zagotavljala izgradnja in sanacija gospodarske javne infrastrukture.
Naselje se bo razvijalo kot gospodarsko, zaposlitveno, kulturno – turistično, upravno, izobraževalno, oskrbno središče, kjer se bodo zagotavljale zadostne površine za vse omenjene dejavnosti. S tem se bo okrepila vloga Vojnika v omrežju naselij, ki je nujno za navezavo in razvoj drugih lokalnih središč, ki zagotavljajo prebivalcem posameznega naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo.
V pomembnejšem lokalnem središču so lahko: raznovrstne dejavnosti za primarno zdravniško in socialno oskrbo, dejavnosti za osnovno izobraževanje, družbene dejavnosti, različne storitvene in trgovske dejavnosti, možnosti za športne in kulturne dejavnosti, stanovanjska območja različnih tipologij, zelene in športne ter rekreativne površine, prostočasne dejavnosti in podobne.
(b) Nova Cerkev, Frankolovo in Socka predstavljajo druga lokalna središča, ki imajo pomembnejšo funkcijo v omrežju naselij. V navedenih naseljih je vsaj eden od pomembnejših javnih programov (v naseljih Nova Cerkev in Frankovo tudi več) kot so: cerkev s pokopališčem, trgovine in druge oskrbne ali obrtne in poslovne dejavnosti, vrtci, gasilski dom, šola. V teh naseljih, ki so prepoznana kot možna jedra nove poselitve z manjšimi dopolnilnimi dejavnostmi in tvorijo dopolnilno ogrodje in vežejo nase večja in manjša naselja v podeželskem zaledju, se zagotavljajo zadostne površine za gradnjo stanovanj in trgovin ter drugih spremljajočih dejavnosti. Občinsko središče in druga lokalna središča se razvijajo tako, da se z dejavnostmi dopolnjujejo, dograjuje se tudi gospodarska javna infrastruktura in medsebojne prometne povezave (tudi kolesarske in pešpoti, oziroma pločniki).
V drugih lokalnih središčih, ki predstavljajo naselja Nova Cerkev, Frankolovo in Socka so lahko: stanovanjska območja nižjih in srednjih gostot namenjena za gradnjo eno ali dvo stanovanjskih stavb, manjša območja za dopolnilne dejavnosti potrebne za osnovno oskrbo prebivalcev in zaledja (oskrbne, storitvene dejavnosti, ki nimajo prekomernih vplivov na okolje, turistične dejavnosti, površine za šport in turizem).
(c) Ostala naselja so podeželska naselja, vasi in zaselki, ki so pretežno ruralnega značaja, prevladujoče panoge so bivanje, kmetijstvo s spremljajočimi dejavnostmi, gozdarstvo in turizem. Ta naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti v skrbi za ohranjanje kvalitete prostora, predvsem za potrebe nadomestne in dopolnilne gradnje v sklopu obstoječih gradbenih parcel ali, če ni drugih možnosti, ob njihovem robu. V podeželskih naseljih, vaseh in zaselki so lahko: manjše stanovanjske površine nižjih gostot za potrebe izključno eno stanovanjskih stavb in stavb vezanih na kmetijske dejavnosti, kmečki turizem in druge dejavnosti vezane na kmetijsko ponudbo, rekreacijske dejavnosti.
(3) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji: Občina Vojnik meji na svoji južni strani na Mestno občino Celje, ki predstavlja pomembno regijsko središče z vrsto centralnih dejavnosti, na katere se Občina Vojnik navezuje. Hkrati se navezuje na pomembno prometno in komunalno infrastrukturo regijskega in evropskega pomena. V neposredni bližini poteka avtocesta A1, ki se navezuje na V. in X. evropski koridor, ki povezuje Trst – Budimpešto in Trst – Dunaj s širšim evropskim prostorom. Ugodna prometna lega in neposredna bližina regijskega središča omogoča občini dobro prometno povezanost s sosednjimi občinami in regijo ter ji s tem omogoča možnosti za gospodarski razvoj.
Omrežje kolesarskih poti iz smeri Dobrna - Višnja vas – Vojnik – Celje in Frankolovo- Višnja vas- Vojnik se razvija v povezavi s turistično ponudbi podeželja.
Naselja v občini in v povezavi s sosednjimi občinami se še naprej povezujejo z regionalnimi in lokalnimi cestam, ki se posodabljajo v smislu vzpostavljanja ustrezne pretočnosti in varnosti, javni potniški promet se izboljšuje z novimi povezavami sočasno z rekonstrukcijo cest, s posodobitvijo in izgradnjo infrastrukture, predvsem z izgradnjo novih postajališč za potnike in varnih dostopov do postajališč.
(4) Druga za občino pomembna območja, so območja prepoznavnih kvalitet prostora (južno pobočje Konjiške gore, povodje rek Hudinje in potokov Dobrnice in Tesnice, naravne vrednote in območja biotske raznovrstnosti (EPO, območja Natura 2000), območja ustvarjenih kvalitet prostora (območja kulturne krajine, naselbinske dediščine , arheološke dediščine, memorialne, stavbne, in vrtno arhitekturna dediščina). Obvodni prostor ob Hudinji, Dobrnici, Tesnici in drugih vodotokih se varuje ob načelu varovanja voda, ureja za potrebe turizma in zagotavlja varstvo pred visokimi vodami. Na območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavljajo ohranjanje boitske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot.
Iz krajinskega in arhitekturnega vidika je pomembnih tudi 9 zaokroženih vinogradniških območij, ki predstavljajo avtohtono razpršeno poselitev na hribovitih prisojnih pobočjih Črešnjic, Bovš, Malih Dol, Kladnarta, Tomaža, Rakove Steze, Straže, Lemberga in Gradišča. Karakteristični krajinski vzorec predstavljajo vinogradi posajeni vzdolž pobočij v vzdolžnih redih ali prečnih terasah s pripadajočo kmetijsko stavbo, vezano na kmetijsko rabo tal. Tradicija vinogradništva v občini sega že daleč v preteklost in še vedno predstavlja pomembno kmetijsko panogo, ki jo občina aktivno podpira in spodbuja obnovo starih vinogradov in zasajevanje novih. Hkrati s pospeševanjem vinogradništva se ohranja prepoznavna karakteristika krajine s krajinskega vidika in preprečuje zaraščanje hribovitih pobočij.
Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje, tudi s ciljem ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju.
Območja mineralnih surovin: Nelegalni površinski kopi na območju občine se sanirajo in rekultivirajo.
Odlagališča odpadkov: Občina Vojnik zagotavlja odlaganje komunalnih odpadkov na regijski ravni v centru za ravnanje z odpadki v Mestni občini Celje, kjer je izgrajen center RCERO, ki zagotavlja ravnanje z odpadki na ekološko in okoljsko sodoben in varen način. Občina svojim krajanom omogoča ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih v posameznih naseljih dostopnih čim večjemu številu krajanov.
(5) Naselja, za katera se izdelajo urbanistični načrti: Za naselja v občini Vojnik, ki so pomembna kot razvojna središča in predstavljajo oskrbne centre in jedra, kjer so skoncentrirane trgovske, oskrbne, upravne, socialne, zdravstvene in vzgojno izobraževalne dejavnosti, se kot strokovne podlage s poudarkom za celovito načrtovanje razvoja naselij izdelajo urbanistični načrti, v katerih se detajlneje opredelijo možnosti za razvoj naselij. Ta naselja so: občinska središče Vojnik ter druga lokalna središča pomembna za razvoj občine - Nova Cerkev, Frankolovo in Socka.
7. člen
(zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra)
(1) Splošno: Občina Vojnik leži na pomembni prometni legi, kar je že v preteklih letih omogočilo izgradnjo gospodarske javne infrastrukture. Prvenstvena naloga občine je dograjevanje infrastrukture in zagotavljanje kvalitetnega bivalnega, delovnega in gospodarskega okolja, ki bo omogočalo skladen razvoj vseh območij in dopolnjevanje funkcij urbanih in podeželskih območij. Z usklajenim razvojem prometne, energetske, telekomunikacijske in komunalne infrastrukture se bodo zagotavljale nove gospodarske možnosti in privlačno bivalno okolje. Razvoj gospodarske javne infrastrukture se bo praviloma usmerjal v skupne koridorje ob upoštevanju omejitev za ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot, zahtev za varstvo naravnih virov ter varstva kulturne dediščine. Infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno opremo, izboljševala se bo tudi v smislu zmanjšanja obremenitev okolja.
(2) Prometna infrastruktura: Občina Vojnik leži ob regionalnih cestah R2-430 Celje – Vojnik -Maribor in R2-430 Celje – Vojnik - Dobrna po katerih potekajo glavni prometni tokovi in ga povezujejo avtocesto A 1 Ljubljana - Maribor preko priključkov Celje center, Celje vzhod in Celje zahod, ki so v neposredni bližini. Po dokončni dograditvi AC Celje vzhod s povezovalno cesto Arclin, se bo občina direktno povezala z avtocesto A1. Nova povezovalna cesta bo omogočila poslovni coni v Arclinu ugodne in hitre povezave s celotnim območjem Slovenije z ostalim evropskim prostorom predvsem po V. in X. koridorju. Obstoječe lokalne ceste so v večji meri asfaltirane in se bodo v bodočnosti postopoma rekonstruirale in prometno posodobile ter opremile tudi s hodniki za pešce in kolesarskimi stezami. Parkirišča za tovorna vozila se bodo načrtovala v gospodarskih conah, za osebna vozila pa v sklopu reševanja sosesk na način, ki bo omogočal racionalno rabo prostora in zagotavljal zdrave in varne bivalne pogoje v stanovanjskih soseskah. Glede na to, da cesta R2-430 prečka vodilno naselje Vojnik po sredini in ga obremenjuje z vedno večjim tranzitnim prometom, je načrtovana obvoznica v dveh variantah – po vzhodni in zahodni strani naselja. Vzhodna varianta poteka od priključevanja avtocestnega priključka Celje – vzhod na Ljubečni na regionalno cesto Ljubečna - Arclin po vzhodnem gričevnatem gozdnem in redkeje poseljenem območju in se v Ivenci priključuje na R2 – 430. Zahodna varianta z dvema pod variantama poteka od že usklajenega priključka regionalne ceste Ljubečna – Arclin na R2 – 430 in dalje ob zahodnem robu poplavnega območja Hudinje po kmetijskih zemljiščih in se v Višnji vasi priključuje na R2 – 430 Dobrna – Višnja vas.
Poleg tega se bo dograjevalo cestno omrežje v načrtovanih soseskah ter obvozne ceste v Novi Cerkvi, rekonstrukcija vinske ceste v Malih Dolah in Črešnjicah, obstoječa križišča na lokalnih in državnih cestah se bodo posodobila in tako omogočila bolj varen in pretočen promet.
(3) Mirujoči promet: V občinskem središču Vojnik in drugih lokalnih središčih – Novi Cerkvi, Frankolovem in Socki, se zgradi ustrezno število parkirnih mest za kar se prednostno izkoriščajo zemljišča javnega dobra.
(4) Javni potniški promet: Med občinskim središčem in drugimi lokalnimi središči ter njihovim zaledjem, se vzpostavi učinkovit javni potniški promet. Ob urejanju gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na potrebe predvidijo nove avtobusne linije in zgradijo avtobusna postajališča, ki se glede na potrebe predvidijo sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest. Z izgradnjo povezanega prometnega omrežja bodo vzpostavljene možnosti za bolj razvejan javni potniški promet. Zasnova prometnega sistema temelji na povezavi različnih oblik prometa. Da bi pripomogli k manjšim obremenitvam okolja, zaradi motornega prometa se spodbuja razvoj javnega potniškega prometa in razvoj vseh oblik nemotoriziranega prometa (peš promet, kolesarski promet), zlasti v ravninskem delu. Obstoječi šolski prevozi se lahko na posameznih linijah izvajajo tudi kot javni potniški promet.
(5) Kolesarske steze in pešpoti :V sklopu rekonstrukcij cest se bodo dograjevali hodniki za pešce in kolesarske poti, ki se bodo navezovale na omrežje regionalnih kolesarskih povezav, ki bodo zagotavljale regijsko povezovanje privlačnih krajinskih in turističnih območij kot pešpot od Frankolovega, mimo Višnje vasi do Škofje vasi ob obstoječih cestah ter ob Hudinji v smeri proti Celju, kolesarska pot iz smeri Dobrna mimo Polž do Višnje vasi in peš poti do Šmartinskega jezera.
(6) Ogrevanje in energetski sistemi: Za del občine je izgrajeno plinovodno omrežje, ki ga bo občina dograjevala in v perspektivi omogočila čim večjemu številu prebivalcev priključitev nanj. Sicer pa bo za zagotavljanje energetskih sistemov občina upoštevala načelo varstva bivalnega okolja in usmerjala razvoj k uporabi obnovljivih in okolju prijaznih virov energije (sončna energija, izkoriščanje geosond, lesna biomasa,). Za pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja obstoječe enote in razvija tako, da se ohranjajo in širijo obstoječi koridorji in izberejo trase, ki so prostorsko in okoljsko usklajene. Pospešuje se uporaba obnovljivih virov energije ter oskrbe z zemeljskim plinom. Obstoječe plinovodne sisteme se dogradi in zagotovi uporabo skupnih energetskih koridorjev.
V pripravi je DPN za prenosni plinovod M9 Kidričevo - Vodice. Dolgoročno je možna širitev plinovodnega omrežja v smeri Višnja vas, Nova Cerkev, v smeri proti Frankolovem ter zaselka ob cesti v Šmartno. Širitev plinovodnega omrežja v smeri Višnja vas, Nova Cerkev in Frankolovega se predvidi kot krožna zanka z navezavo na obstoječe plinovodno omrežje na Celjski cesti v Vojniku na eni strani in navezavo na puščen odcep KO6-PE125 v Konjskem na drugi strani. Iz krožne zanke se predvidevata dva odseka v smeri Nova Cerkev in v smeri Frankolovega. Za plinifikacijo zaselka ob cesti v Šmartno je možna navezava plinovodnega omrežja na obstoječe plinovodno omrežje v Vojniku ali navezava na puščen odcep KO3-PE125 v Konjskem
(7) Električna energija :
Elektroenergetsko infrastrukturo na območju občine Vojnik sestavljajo:
· DV 110 kV Maribor – Trnovlje
· DV 110 kV Slovenske Konjice – Selce
· DV 220 kV Cirkovce – Podlog kateri je predviden za predelavo na napetost 2x400kV
· DV 400 kV Maribor – Podlog
· Na območju občine so predvideni naslednji elektroenergetski objekti:
· DV 2x400 kV Cirkovce - Podlog
· DV 2x400 kV Podlog – Celje (varianta)
· DV 2x400 kV vzankanje Celje(odsek Frankolovo – Celje)
Za razdeljevanje električne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV. Za pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja obstoječe enote in razvija tako, da se ohranijo in širijo obstoječi koridorji in izberejo trase, ki so prostorsko in okoljsko usklajene. Predvidi se izgradnja RTP Vojnik ob lokaciji nadzorništva Vojnik. Trase srednje in nizkonapetostnega omrežja se v urbanih naseljih v čim večji meri položijo v podzemne kable. Predvideni elektroenergetski vodi in naprave se umeščajo s srednjeročnimi letnimi plani investicij z ozirom na kritične razmere v elektroenergetskem omrežju in v skladu z razvojem elektroenergetskega omrežja. Pri nadaljnjem načrtovanju je treba upoštevati: REDOS 2040 – razvoj elektrodistribucijskega omrežja javnega podjetja Elektro Celje d.d.: Rogaška – Šentjur – Vojnik, št. študije 2180/6 – izdelana 2013, Zakon o prostorskem načrtovanju ZP Načrt drugi odstavek 47. člena (Ur. list RS št. 33/2007 in nasl.) in Zakon o graditvi objektov ZGO-1B (Ur. list RS, št. 126/07 in nasl.). Trase in lokacije predvidenih SN daljnovodov, kablovodov s spripadajočimi transformatorskimi postajami 20/0,4 kV bo Elektro Celje določilo s srednjeročnimi in letnimi plani investicij z ozirom na kritične razmere v nizkonapetostnem omrežju na predmetnem območju. Na hudourniških vodotokih se podpira gradnja manjših hidroelektrarn. Kot potencialni vir električne energije se izkorišča sončna energija. Male hidroelektrarne se lahko načrtujejo na vodotokih na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah in v skladu s pogoji stroke ter vplivov na okolje. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
(8) Telekomunikacijsko omrežje:Telekomunikacijsko omrežje tvorijo satelitska omrežja, fiksno in mobilno omrežje, omrežje za radijsko in televizijsko radiodifuzijo in omrežje kabelske TV. Prioritetno bo občina spodbujala povezovanje in združevanje obstoječih omrežij dograjevanje le teh in zagotavljala krajanom čim večjo dostopnost do sodobnih povezav. Obstoječe telefonsko omrežje zagotavlja na območju celotne občine oskrbo s telefonskimi priključki.
(9) Oskrba z vodo : Oskrba z vodo večjega dela občine je urejena preko javnega vodovodnega sistema, ki je v upravljanju VO- KA Celje. Za zagotavljanje oskrbe z vodo bo občina spodbujala obnovo in posodobitev vodo oskrbnih sistemov in izgradnjo novih vodovodnih sistemov (Male Dole, Tomaž, Stražica, Lipa pri Frankolovem) s pripadajočimi objekti v sodelovanju z upravljavcem le teh in zagotavljala varovanje vodovarstvenih območij. Za zagotavljanje nemotene oskrbe naselij s pitno vodo v občini Vojnik, oziroma posameznih območij ali objektov, se predvidi sočasna izvedba investicij z vidika izgradnje novih cevovodov, zajema dodatnih vodnih virov, rezervoarjev, črpališč ter obnova obstoječega vodovodnega omrežja v smislu večanja profilov cevovodov, zamenjave dotrajanih materialov in naprav za čiščenje pitne vode na obstoječih vodovodih.
Razpršena poselitev, predvsem v višje ležečih predelih, je oskrbovana z vodo iz lastnih zajetij. Naselja, ki jih ne bo mogoče priključiti na sistem oskrbe z vodo iz javnega omrežja, se bodo oskrbovala preko lastnih zajetij, kapnic, vendar je treba bodoči prostorski razvoj na teh območjih omejevati in uskladiti z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru.
(10) Čiščenje odpadnih voda : Na območjih strnjene pozidave bo občina zagotavljala odvajanje odpadnih in površinskih vod, ki se že sedaj odvajajo delno v čistilno napravo Celje in delno v čistilno napravo Škofja Vas, obe v Mestni občini Celje ter v čistilno napravo Nova Cerkev. V perspektivi so predvidene za manjša naselja manjše čistilne naprave in dograditev komunalnih kolektorjev (komunalni kolektor in čistilna naprava Frankolovo). Na območju razpršene poselitve in razpršene gradnje se bo reševalo odvajanje fekalnih vod z lastnimi čistilnimi napravami in čistilnimi napravami, ki bodo omogočale čiščenje odplak iz večjih podeželskih naselij Frankolovo, Socka, Lemberg, Bezenškovo Bukovje, Rove , Pristava, Gmajna, Uršt, Pot na Dobrotin. Odvajanje padavinskih voda je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin (zadrževanje padavinskih vod pred iztokom v površinske odvodnike ali kanalizacijo). Na območjih, kjer geološka sestava omogoča ponikanje se predvidi ponikanje padavinskih vod.
(11) Ravnanje z odpadki : Občina Vojnik zagotavlja odlaganje komunalnih odpadkov na regijski ravni v centru za ravnanje z odpadki v Mestni občini Celje, kjer je izgrajen center RCERO, ki zagotavlja ravnanje z odpadki na ekološko in okoljsko sodoben in varen način. Občina svojim krajanom omogoča ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih v posameznih naseljih dostopnih čim večjemu številu krajanov.
(12) V občini Vojnik deluje društvo balonarjev, ki ima začasni helioport v naselju Arclin. Lokacija se začasno ohrani in rešuje v sklopu širitve naselja Arclin, oziroma se ob proučitvi ugodnejših prostorskih pogojev zagotovi ustreznejša lokacija.
(13) Pokopališča in območja vojnih grobišč: V smislu zagotavljanja celovite oskrbe prebivalstva z nujnimi dejavnostmi je v občini opredeljenih več pokopališč, ki so razporejena po centrih gravitacijskih območij: osrednje občinsko pokopališče v Vojniku je v skladu s potrebami predvideno za širitev, pokopališča v Novi Cerkvi, na Frankolovem in v Črešnjicah pa zadoščajo za krajevne potrebe. Obstoječa pokopališča se po potrebi širijo v okviru načrtovanih rezervatov, obstoječe mrliške vežice se po potrebi sanirajo ali izgradijo nove.
Na območju občine Vojnik je pet območij prikritih vojnih grobišč: grobišče Vojnik na parc. štev. 501/1, 502, 488, 504/1 k.o. Vojnik; grobišče Višnja vas 1 parc. štev. 849/7, 127 k.o. Vojnik okolica; grobišče Višnja vas 2 parc. štev. 855 k.o. Vojnik okolica; grobišče Bezovica parc. štev. 78/2 k.o. Bezovica; grobišče Trudež parc. štev. 1161/6, 1161/5 k.o. Šmiklavž. Vojna grobišča so nedotakljiva in so v varstvu državnih upravnih organov in lokalne skupnosti.
(14) Vodno gospodarstvo in mostovi: Ob vodotokih je potrebno v skladu z vodnogospodarskimi načrti, ki morajo biti prvenstveno usmerjeni v varovanje pred visokimi vodami, urejati regulacije in druge vodno gospodarske ureditve ter protipoplavne ukrepe ob upoštevanju varovanja naravnih vrednot krajine. Obstoječi mostovi, predvsem preko Hudinje, Dobrnice in Tesnice se zaradi dotrajanosti nadomestijo z novimi, prav tako tudi na drugih vodotokih, kjer so mostovi dotrajani ali prometno neustrezni.
8. člen
(določitev območij naselij)
a) Območja naselij (ON):
(1) Občina Vojnik je do sprejetja odloka o OPN svoje težnje po prostorskem razvoju zagotavljala v Prostorskem planu Občine Vojnik 2004, kjer se v smislu uravnoteženega razvoja poselitev usmerja v območja, ki so opredeljena kot ureditvena območja naselij in se jih ohranja.
(2) Kot okvirna območja naselij se v tem OPN upoštevajo vsa ureditvena območja naselij.Na območju občine je opredeljenih 101 območij naselij (ON):
· Arclin: AR_1, AR_2, AR_3, AR_4, AR_5, AR_6, AR_7, AR_8, AR_9, AR_10
· Beli Potok pri Frankolovem: BP_1
· Bezenškovo Bukovje: BB_1, BB_2
· Bezovica: BE_1
· Bovše: BO_1, BO_2
· Brdce: BR_1
· Čreškova: ČŠ_1, ČŠ_2
· Črešnjice: ČR_1
· Dol pod Gojko: DG_1, DG_2
· Frankolovo: FR_1, FR_2, FR_3, FR_4, FR_5, FR_6, FR_7, FR_8, FR_9, FR_10, FR_11
· Gradišče pri Vojniku: GR_1, GR_2
· Homec: HO_1, HO_2, HO_3
· Hrenova: HR_1
· Ilovca: IL_1
· Ivenca: IV_1, IV_2, IV_3
· Jankova: JA_1, JA_2
· Konjsko: KO_1
· Landek: LA_1
· Lemberg pri Novi Cerkvi: LE_1, LE_2, LE_3
· Lešje: LŠ_1
· Lindek: LI_1
· Nova Cerkev: NC_1, NC_2, NC_3, NC_4
· Novake: NO_1
· Podgorje pod Čerinom: PČ_1, PČ_2
· Polže: PO_1, PO_2
· Pristava: PR_1, PR_2, PR_3
· Razgor: RZ_1
· Rove: RO_1
· Socka: SO_1, SO_2, SO_3, SO_4, SO_5, SO_6, SO_7, SO_8
· Trnovlje pri Socki: TR_1
· Velika Raven: VR_1
· Verpete: VE_1, VE_2, VE_3
· Vine: VN_1
· Vizore: VZ_1, VZ_2, VZ_3
· Višnja vas: VI_1, VI_2, VI_3
· Vojnik: VO_1, VO_2, VO_3, VO_4, VO_5, VO_6, VO_7, VO_8, VO_9, VO_10, VO_11, VO_12, VO_13, VO_14, VO_15
(3) V naselja se v minimalnem obsegu vključujejo posamezni objekti na neposrednem robu naselij.
b) Območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključuje v območje naselja (ON-RG):
(1) Območja naselij, kjer se s sanacijo razpršene gradnje le-ta vključi v naselje kot funkcionalna in oblikovno povezanost z obstoječim naseljem.
(2) Znotraj območij občine Vojnik je opredeljenih več območij sanacije razpršene gradnje, ki se vključuje v območje obstoječega naselja. Kriteriji so določeni glede na prostorsko povezanost območja sanacije z obstoječim naselje tako funkcionalno kot oblikovno, neracionalno izrabo prostora, vizualno degradacijo, negativne vplive na kulturno dediščino, naravne vrednote, nezadostno izrabljeno gospodarsko javno infrastrukturo.
(3) Območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključuje v območje obstoječega naselja so:
· Bezenškovo Bukovje: BB_1
· Frankolovo: FR_1, FR_2, FR_3, FR_4, FR_5, FR_6, FR_7, FR_8, FR_9, FR_10
· Jankova: JA_1
· Pristava: PR_1
· Vizore: VZ_1
· Vojnik: VO_1, VO_2, VO_3, VO_4, VO_5, VO_6, VO_7, VO_8, VO_9, VO_10, VO_11, VO_12, VO_13, VO_14
c) Ostala območja razpršene gradnje (RG):
(1) Na območju občine Vojnik se pojavlja razpršena gradnja (RG), ki pomeni takšno razmestitev med objekti, da med njimi ostajajo nepozidana zemljišča, pretežno kmetijska zemljišča. To je gradnja z nizko gostoto poselitve, oziroma stihijska gradnja. Večinoma gre za posamezne stavbe v bližini strnjenih naseljih pa tudi sredi kmetijskih zemljišč in so vir okoljskih obremenitev s stališča pomanjkljive gospodarske javne infrastrukture. Razpršena gradnja se v izvedbenem delu OPN prikaže kot fundus objekta, oziroma je brez oznake v grafičnem delu.
(2) V občini Vojnik v tem OPN ni opredeljenih novih naselij razpršene gradnje, oziroma posebnih območij razpršene gradnje.
9. člen
(določitev območij razpršene poselitve)
(1) Okvirna območja razpršene poselitve:
Na območju občine Vojnik so se kot avtohtoni poselitveni vzorec izven območij naselij, predvsem v hribovitem zaledju, oblikovala naslednja območja razpršene poselitve kot značilna prepoznavnost prostora občine:
a) Območja razpršena poselitve predstavljajo prostorske ureditve kot so:
· zaselki, samotne kmetije, razdrobljena, razpršena, raztresena, razpostavljena in razložena naselja ter druge oblike strnjenih manjših naselij
· objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, gradovi , kapelice, znamenja ipd.)
· kmetijske stavbe in njihove skupine (kozolci, čebelnjaki ipd.)
· turistične, rekreacijske in športne ureditve
· lovske koče, planinski domovi
· žage, mlini, ribogojnice
· objekti za pridobivanje mineralnih surovin, objekti gospodarske javne infrastrukture
b) Vinogradniška območja z avtohtono obliko razpršene poselitve s kmetijskimi stavbami, ki predstavljajo zidanice, hrame, vinotoče (tudi s posamičnimi stanovanjskimi stavbami in kmetijami znotraj teh območij) ter pripadajočo kmetijsko rabo tal z vinogradi ali sadovnjaki, oziroma nasadi jagodičevja na hribovitih prisojnih pobočjih. V občini Vojnik je opredeljenih 9 zaokroženih vinogradniških območij: Črešnjice, Bovše, Male Dole, Kladnart, Tomaž, Rakova Steza, Straža, Lemberg in Gradišče.
(2) Kriteriji prepoznavnosti območij razpršene poselitve:
Območja, kjer je razpršena poselitev prepoznana kot avtohtoni poselitveni vzorec, se v občini Vojnik pojavljajo predvsem na hribovitih območjih v severnem, zahodnem in vzhodnem delu občine. V manjšem obsegu se razpršena poselitev pojavlja tudi v južnem dolinskem delu v okolici strnjene poselitve naselij. Območja razpršene poselitve predstavljajo poselitev z nizko gostoto pozidave in s slabšo opremljenostjo z gospodarsko javno infrastrukturo.
Kot značilna avtohtona oblika razpršene poselitve so v občini prepoznana tudi vinogradniška območja kot karakteristični krajinski vzorec vinogradov posajenih vzdolž južnih hribovitih pobočij v vzdolžnih redih ali prečnih terasah s pripadajočo kmetijsko stavbo, vezano izključno na kmetijsko rabo tal. Ponekod se med kmetijskimi stavbami prepletajo tudi stanovanjske stavbe in kmečka gospodarstva iz preteklih obdobij intenzivnejše obdelave vinogradov na večjih kompleksih in se kot takšna ohranjajo.
10. člen
(usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo)
(1) Splošne določbe za razvoj, prenovo in širitev naselij:
Naselja se razvijajo v skladu s svojo vlogo in pomenom v omrežju naselij v občini, ob upoštevanju obstoječih kakovosti strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v prostoru. Naselja se praviloma razvijajo navznoter s pozidavo degradiranih, nepozidanih in drugih prostih površin. Širitve se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, na dobro dostopnih lokacijah, ki imajo možnost priključevanja na obstoječo gospodarsko javni infrastrukturo. V podeželskih naseljih pretežno vaškega značaja se pozidava prvenstveno širi znotraj obstoječega območja naselja, zaokrožanja manjših stavbnih zemljišč kot širitev območja naselij so mogoča izjemoma na robovih naselij, ki niso izpostavljena in zagotavljajo ohranitev krajinske karakteristike naselja. Prevenstveno se prenavlajo naselja, varovana kot kulturni spomeniki oziroma kulturna dediščina: Lemberg pri Novi Cerkvi, Nova Cerkev in Vojnik.
(2) Notranji razvoj naselij:
Naselja se bodo prvenstveno razvijala navznoter, tako da se za pozidavo izkoristijo ekstenzivno izrabljena zemljišča, nezadostno izkoriščene in druge proste površine za gradnjo ob upoštevanju ohranjanja kvalitetne urbane in arhitekturne dediščine, ki zagotavlja kvalitetne bivalne razmere. Notranji razvoj naselja ima prednost pred širjenjem na nova območja. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo z ustreznejšimi, upoštevajoč namembnost in oblikovne značilnosti naselja.
V naseljih, kot so občinsko središče in druga tri lokalna središča, se z načrtovanjem notranjega razvoja omogoča umeščanje dejavnosti za dosego izboljšanja kakovosti prostorskih ureditev kot so oskrbne, družbene, storitvene v kombinaciji s stanovanji in zelenimi površinami in na določenih površinah, ki so odmaknjena od stanovanjskih območij, tudi cone za razvoj gospodarskih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo zaposlitvene možnosti.
Pri usmeritvah za notranji razvoj se zagotavlja uravnotežen razvoj med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino, predvsem pa je pomembno ustvarjanje nove kvalitetnejše rabe prostora in struktur urbanega okolja.
Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se z notranjim razvojem zagotovi izboljšanje razmer za bivanje, opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti s poudarkom na ohranjanju tradicionalne arhitektura naselja v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti. V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča znotraj območij naselij prvenstveno namenjajo za potrebe kmečkih gospodarstev z dopolnilnimi dejavnostmi, turističnim dejavnostim in bivanju.
Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij se izboljša tudi opremljenost z GJI in grajenim javnim dobrim kot so prometne površine za mirujoči promet, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice.
(3) Prenova naselij:
V občini Vojnik so določena območja za prenovo v naseljih Vojnik, Nova Cerkev in Frankolovo, kjer se prenavljajo deli naselij, ki so zaradi neprimerne ali ekstenzivne rabe, neustrezne kakovosti bivanja ali neprimerne komunalne opremljenosti, razvrednoteni. Prenova se osredotoči v izboljšanje kakovosti bivanja, kvalitete urejanja javnih površin in odprtega prostora v naseljih, ohranjanjem identitete naselja in upoštevanjem meril varstva kulturne dediščine. Pri načrtovanju prenove se upošteva tudi ohranjanje in upoštevanje identitete celotnega naselja in okoliške krajine ter poiščejo in izkoristijo takšne notranje prostorske rezerve naselja, da se z njimi omili širjenje posameznega naselja.
Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij ter drugi pomembnejši deli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije se varujejo tako, da se vanje z novogradnjami ne posega, razen strokovno utemeljenih izjem.
Delna prenova naselij, ki so registrirana kot kulturna dediščina, se načrtuje na podlagi konservatorskih izhodišč pristojne službe. Če se prenova naselbinske dediščine načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, je njegov obvezni del tudi konservatorski načrt.
(4) Širitev naselij:
Občina Vojnik prostorske usmeritve za razvoj zagotavljala tudi s širitvami in zaokrožanjem naselij. Širitve poselitve se navezujejo na zgoščanje in zaokrožanje poselitvenih območij za načrtno usmerjanje poselitve ter z vzporednim izboljšanjem prometnih povezav in komunalnih ureditev.
S širitvijo naselja se v primeru, da v naselju ni več primernih zemljišč, zagotavlja pogoje za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih dejavnosti z namenom doseganja večje konkurenčnosti naselja in za razvoj različnih proizvodnih in storitvenih dejavnosti.
Širitve naselja se načrtujejo praviloma na obrobju kot območja za kompleksno gradnjo, na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih in infrastrukturnih omejitev, v primerih zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih stavbnih zemljišč, na podeželju pa kot posamična stavbna zemljišča, ki se vključijo v naselje.
V občinskem središču Vojnik in drugih lokalnih središčih se zagotavljajo možnosti za stanovanjsko gradnjo, družbene dejavnosti, gospodarske oziroma uslužnostne dejavnosti s cilji načrtnega usmerjanja gradnje, v skladu s programi opremljanja stavbnih zemljišč, zagotavljanjem varovanja pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(5) Razvoj dejavnosti po naseljih:
V območja naselij se umeščajo različne dejavnosti glede na karakteristiko omrežij naselij v občini, s čimer se dosega prepletanje funkcij bivanja in dela. Raba urbanih površin in dopustnih dejavnosti se razporeja tako, da so med seboj združljive.
Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se praviloma umeščajo v za to predvidene gospodarske cone. Zagotavljajo se ustrezne razvojne površine, izboljša se njihova prometna dostopnost in infrastrukturna oprema. Dolgoročno se takšna območja načrtujejo na območjih občinskega središča Vojnik. V območja za proizvodne dejavnosti se lahko umeščajo različne, vendar po zvrsteh med seboj združljive dejavnosti.
Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo predvsem v občinsko središče Vojnik ter v druga središča pomembna za oskrbo le teh in njihovega ruralnega zaledja.
Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo predvsem v območja naselij in dele naselij, ki so namenjena za stanovanja.
V območjih podeželskih naseljih in vaseh se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih gospodarstev s spremljajočimi dejavnostmi in bivanju ter ob pogoju izboljšave in dograjevanja gospodarske javne infrastrukture. Mogoč je tudi razvoj spremljajočih dejavnosti (gasilski domovi, manjše trgovine za vsakodnevno oskrbo, turistične dejavnosti vezane na kmečki turizem). Naštete dejavnosti morajo imeti le vlogo dopolnilnih dejavnosti in ne smejo prevladovati nad osnovnimi namembnostmi podeželskih naselij.
(6) Ohranjanje poselitve na območju razpršene poselitve:
a) Ohranjanje razpršene poselitve: Na območju razpršene poselitve, ki predstavlja avtohtoni poselitveni vzorec v kulturni krajini kot so samostojne kmetije, gruče kmetij, zaselki, razdrobljena, razpršene, raztresena in razložena naselja ter druge oblike strnjenih manjših naselij, se le ta zaradi ohranjanja poselitve na podeželju ohranjajo. Znotraj obstoječih gradbenih parcel – dvorišč, oziroma znotraj meja stavbnih zemljišč, so mogoče dopolnilne gradnje za potrebe stanovanjske gradnje za izboljšanje pogojev bivanja, za opravljanje kmetijskih in dopolnilnih kmetijskih ter sorodnih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Pri tem se upoštevajo trendi razvoja podeželja in prilagajanje na tradicionalne vaške dejavnosti, naravno in kulturno okolje ter lokalno tradicijo (turizem na kmetijah, obrtne dejavnosti vezane na kmetijstvo, izletniški turizem , konjeniški turizem, vinogradniška ponudba). Gradi se tako gosto, kot dopuščajo omejitve z vidika kakovosti urbane oblike in kakovosti bivanja.
b) Ohranjanje vinogradniških območij: Vinogradniška območja, ki so prepoznana kot avtohtona razpršena poselitev na hribovitih prisojnih pobočjih občine predstavljajo 9 zaokroženih območij: Črešnjice, Bovše, Male Dole, Kladnart, Tomaž, Rakova Steza, Straža, Lemberg in Gradišče. Vinogradniška območja so območja razpršene poselitve, ki so se oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto in predstavljajo kvaliteten tip poselitve, značilen in prepoznaven za hriboviti prostor občine. Pozidana so s kmetijskimi stavbami, ki predstavljajo zidanice, hrame, gospodarske objekte za spravilo sadja, orodja, kmetijske mehanizacije, vinotoče in se ponekod prepletajo tudi s stanovanjskimi stavbami in kmečkimi gospodarstvi in se kot takšna ohranjajo in dograjujejo. V vinogradniških območjih je kot dopolnilna gradnja znotraj opredeljenih območij dopustna gradnja kmetijskih stavb, ki primarno služijo kmetijski dejavnosti in sekundarno občasnemu bivanju- zidanice, kleti, vinotoči in vinske kleti v povezavi s turizmom ali kmečkim turizmom. Dopustna dopolnilna gradnja kmetijskih stavb se podreja pripadajoči kmetijski rabi tal, ki jim v značilnih pasovih sledi po prisojnih pobočjih, s čimer se ohranja in krepi značilni avtohtoni poselitveni vzorec v krajini. Znotraj vinogradniških območij je dopustna tudi prenova obstoječih stanovanjskih stavb in gradnje za potrebe obstoječih kmetij ter sanacija in dograjevanje gospodarske javne infrastrukture. S pospeševanjem vinogradništva se ohranja prepoznavna karakteristika krajine s krajinskega vidika in preprečuje zaraščanje hribovitih pobočij. V opredeljenih vinogradniških območjih se zgoščevanje pozidave dopušča z namenom gradnje kmetijskih stavb , zidanic, kleti in drugih gospodarskih objektov izključno za potrebe primarne kmetijske obdelave tal.
(7) Sanacija razpršene gradnje:
Obstoječa razpršena gradnja v obliki posamičnih stanovanjskih in drugih objektov zunaj poselitvenih območij se sanira s komunalnim opremljanjem, nadaljnja razpršena gradnja na celotnem območju občine se preprečuje. Na območju razpršene gradnje, ki predstavlja poselitveni vzorec iz preteklih obdobij urbanizacije in so zgrajeni na podlagi gradbenih dovoljenj, se le ti ohranjajo. Na pripadajočih stavbnih zemljišč se jim omogoča le izboljšanje bivalnih pogojev v smislu posodobitev objektov kot so prizidave, gradnje objektov, ki omogočajo nadomeščanje dotrajanih in nefunkcionalnih objektov ter sanacija gospodarske javne infrastrukture, ki bo izboljšala kvaliteto bivanja. Novih območij sanacije razpršene gradnje, ki bi se opredelila kot nova naselja, v občini Vojnik ni opredeljenih.
(8) Urbanistično oblikovanje naselij:
Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij naselij, ki se prenavljajo tako, da se vključijo v strukturo naselja. Arhitekturna prepoznavnost se ohrani in krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij z upoštevanjem sodobnih kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Novi posegi znotraj navedenih območij in v njihovi neposredni okolici morajo dosledno upoštevati oblikovne in morfološke značilnosti območja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in racionalno rabo energije.
Prenove in novogradnje se urbanistično in arhitekturno prilagajajo obstoječi kakovostni strukturi tako, da zagotavljajo tipološko enotnost. V območjih jeder naselij se novi objekti prilagajajo tradicionalni strukturi, v vseh ostalih območjih pa je dovoljeno uvajanje sodobnih arhitekturnih principov oblikovanja, ki morajo biti v sozvočju z obstoječimi.
Pri urejanju območij podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo vaških jeder in njihove podobe in robov kot delov kulturne krajine. Razvoj območij teh naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, morfologiji obstoječe zazidave in prometnim smerem. Območja naselij se zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s karakteristično tipologijo podeželskega naselja.
Urbanistični načrti:
Za območja naselij Vojnik, Nova Cerkev, Frankolovo in Socka se prostorski razvoj načrtuje na podlagi urbanističnih načrtov. Območje posameznega urbanističnega načrta obsega površine strnjeno grajenih stavb in gradbeno inženirskih objektov različnih namembnosti s pripadajočimi površinami potrebnimi za njihovo uporabo, zelenih površin, vodnih površin in njihova obrežja ter kmetijskih in gozdnih površin znotraj območja naselja.
Naselje Vojnik se bo razvijalo skladno s svojo vlogo v omrežju naselij kot pomembnejše lokalno središče in je hkrati tudi občinsko središče, temu konceptu razvoja se opredelijo funkcije prostorskega razvoja.
Naselja Nova Cerkev, Frankolovo in Socka se bodo razvijala kot lokalna središča, ki zagotavljajo prebivalcem možnosti za vsakodnevno oskrbo in osnovno izobraževanje, s tega stališča so s svojimi funkcijami in razvojem pomembna za zaledje s pretežno razpršeno poselitvijo.
a) Koncept razvoja občinskega središča Vojnik:
Naselje Vojnik predstavlja pomembnejše lokalno središče, ki predstavlja hkrati tudi občinsko središče, kjer se prepletajo območja stanovanj, centralnih dejavnosti kot je območje starega trškega jedra s prepletanjem trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in zelenih površin. Osrednji del Vojnika se sanira v smislu prenove in notranjega razvoja posameznih zaključenih karejev ob upoštevanju zakonitosti ohranjanja kulturne dediščine in z boljšimi urbanističnimi in arhitekturnimi rešitvami, s katerimi se zagotovi prepletanje dejavnosti, ki zagotavljajo funkcijo občinskega središča – centralne dejavnosti, ki so namenjene oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim (terciarne in kvartarne dejavnosti) in stanovanja (enostanovanjska in večstanovanjska gradnja). Oblikuje in ureja se predvsem osrednji del naselja, ureja se odprte površine – trge, parke, otroška igrišča. Skrbi se za ohranjanje kvalitetne urbane in arhitekturne dediščine. Na obrobju naselja se prepletajo območja stanovanj z individualno gradnjo s spremljajočimi dejavnostmi ter obstoječimi kmetijami. Obrobnim naseljem se delno z zgoščevanjem grajenih struktur in delno s zaokrožitvijo z urbanim središčem naselja, kar pomeni racionalnejšo rabo neizkoriščenih zemljišč in sanacijo komunalne infrastruktur, omogočijo možnosti predvsem za potrebe enostanovanjske gradnje in spremljajočih dejavnosti ter gradnje za potrebe kmečkih gospodarstev. Pri tem se upošteva predvsem obstoječa pozidava in njene namembnosti ter nove dejavnosti, ki se morajo smiselno vgrajevati v obstoječe strukture in arhitekturne zasnove. Na južnem delu Vojnika v naselju Arclin in na severnem v naselju Višnja vas se že realizirana območja za gospodarske dejavnosti, ki so namenjena za poslovne, obrtne, skladiščne, trgovske ter proizvodne dejavnosti, z zgoščevanjem notranjih struktur in delnimi širitvami skladno s programi opremljanja zemljišč dograjujejo in v skladu z že izgrajeno komunalno infrastrukturo izboljšuje racionalnejša izraba zemljišč.
Ohranjajo in razvijajo se območja za športne in rekreativne dejavnosti ter zelene površine vključno z zelenicami.
Kmetijski prostor ob Hudinji, ki na zahodni in severni strani zaokroža urbano središče Vojnika, se trajno ohranja kot nepozidan prostor tudi z namenom razlivnih površin v primeru visokih voda potoka Hudinje.
Ureditveno območje na območju parka psihiatrične bolnice ob regionalni cesti se dolgoročno spremeni v zelene površine. Sedanja dejavnost se prestavi v industrijsko cono.
Obstoječa regionalna cesta R2 – 430 Celje – Vojnik - Dobrna, ki poteka skozi osrednji del občinskega središča, se v tej trasi ohranja, ob njej se ohranjajo obstoječe in predvidijo nove parkirne površine.
Kot peš in kolesarske poti iz smeri Dobrna in Frankolovo – Vojnik – Celje se načrtujejo povezave, ki bodo omogočale tudi regijsko povezovanje krajinsko in turistično zanimivih območij.
Obstoječe naselje je opremljeno z gospodarsko javno infrastrukturo. Za širitev poselitve se predvidi ustrezna dograditev oziroma prenova posameznih omrežij.
b) Koncept razvoja lokalnega središča Nova Cerkev:
Naselje Nova Cerkev predstavlja eno od lokalnih središč, ki je pomembno za oskrbo prebivalstva naselja in njegovega zaledja, kjer se prepleta staro historično jedro z območji stanovanj s spremljajočimi dejavnostmi kot so: trgovske, oskrbne, vzgojne, verske dejavnosti in druge spremljajoče dejavnosti splošnega pomena, zelene površine ter na obrobju kmetije z dopolnilnimi kmetijskimi dejavnostmi. Nova Cerkev je naselje z arhitekturno pomembnejšo trško strukturo in lego ter izjemno veduto, ki se ohranja. Naselje se prvenstveno razvija navznoter kot zgoščevanje s tem, da se za pozidavo izkoristijo še nepozidane in neizkoriščene površine ob upoštevanju ohranjanja kvalitetne urbane in kulturne dediščine. Zagotavlja se prenova osrednjega dela naselja s kvalitetno arhitekturno dediščino, ki se osredotoči v izboljšanje kvalitete bivanja in urejanje regionalne ceste Višnja vas-Vitanje, ki poteka skozi osrednji del naselja. Obstoječemu naselju se delno z zgoščevanjem grajenih struktur in delno zaokrožitvijo naselja , ki pomeni racionalnejšo rabo zemljišč, omogočijo možnosti predvsem za potrebe površin za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi primernimi za podeželski tip naselja in s tem omogoči tudi možnost sanacijo in dograditve komunalne infrastrukture, ki bo omogočila izboljšanje kvalitete bivanja prebivalcem Nove Cerkve.
Kot strateška razvojna območja potrebna za perspektivni razvoj kraja se predvidijo površine severno od obstoječe stanovanjske soseske, ki se namenijo za širitev območja naselja, ki se vključi v obstoječe naselje in se z njim poveže v funkcionalno in arhitekturno celoto.
Obstoječe zelene in športno rekreativne površine v naselju se ohranijo.
Naselje je opremljeno z gospodarsko javno infrastrukturo. Za širitev poselitve se predvidi ustrezna dograditev oziroma prenova posameznih omrežij.
c) Koncept razvoja lokalnega središča Socka:
Naselje Socka se razvija kot eno od lokalnih središč, ki je pomembno za oskrbo prebivalstva naselja in njegovega zaledja na SZ delu občine in leži ob regionalni ceste Višnja vas-Vitanje, ki naselje razdvaja po sredini. Vzhodni del naselja predstavlja pretežno ruralni del naselja, zahodni pa novejši poselitveni del pozidan pretežno z individualnimi stanovanjskimi stavbami, tudi s spremljajočimi dejavnostmi in z oskrbnimi dejavnostmi kot so: trgovina, vrtec, gasilni dom, šola. Naselje se bo prvenstveno razvijalo navznoter kot notranji razvoj naselja tako, da se bodo za pozidavo izkoristile notranje nepozidane površine, ki se bodo z zgoščevanjem le teh povezale z obstoječim naseljem. V osrednjem delu se bodo z zgoščevanjem zagotovile površine za oskrbo naselja (trgovine, manjše storitvene dejavnosti) in površine za bivanje.
Kot nove površine za perspektivni razvoj poselitve se z zgoščevanjem obstoječih grajenih struktur namenijo površine na SZ delu območja naselja. Te površine se izgrajujejo postopoma glede na potrebe po gradnji.
Hkrati z izgradnjo površin za bivanje se izboljšuje obstoječa in dograjuje nova gospodarska javna infrastruktura.
Zelene površine med regionalno cesto Višnja vas-Vitanje in potokom Hudinja se ohranjajo, z njimi se zagotavljajo tudi retenzijske površine za primer visokih voda Hudinje.
Območje graščine Socka s parkom na skrajnem SZ delu naselja se varuje in ohranja kot profana dediščina in vrtnoarhitekturna dediščina z vplivnim območjem (območjem parka). Nameni se za turistično gostinsko ponudbo z bivanjem.
Naselje je delno opremljeno z gospodarsko javno infrastrukturo, ki se za potrebe razvoja poselitve dograjuje.
d) Koncept razvoja lokalnega središča Frankolovo:
Naselje Frankolovo se razvija kot eno od lokalnih središč, v katerem se zagotavlja oskrba lokalnega prebivalstva na severnem delu občine s pripadajočimi vaškimi naselji in območji razpršene poselitve.
Naselje ima manjši trgovski center za osnovno oskrbo prebivalcev, cerkev, pokopališče, otroški vrtec, šolo. V osrednjem delu se ohranja ožji del trškega jedra s cerkvijo, pokopališčem, gostilno, trgovino in šolo, ki predstavlja kvalitetnejši del naselja. Ostale centralne dejavnosti predstavljajo še otroški vrtec, manjši trgovski center. Po sredini naselja poteka regionalna cesta Višnja vas-Slovenske Konjice, ki razdvaja naselje.
Kot nove površine za razvoj poselitve se prvenstveno izkoristijo še nepozidane notranje površine na zahodni strani regionalne ceste kot zgoščevanje grajenih struktur, prenova in notranji razvoj naselja, ki se vključijo v naselje. Te površine se namenijo za potrebe po dodatnih površinah za razvoj centralnih dejavnosti, za potrebe športnih in rekreativnih površin ob šoli ter za potrebe stanovanjske gradnje in spremljajočih dejavnosti ter hkrati sanacijo in dograjevanje gospodarske javne infrastrukture.
Območje dvorca Frankolovo s parkom se varuje in ohranja kot profana dediščina z vplivnim območjem (območjem parka). Namenska raba v parku dvorca (varovan kot vplivno območje dvorca) mora v večji meri ostati zelena površina .
Za perspektivni razvoj za potrebe širitve trgovskih in spremljajočih dejavnosti je na vzhodni strani regionalne ceste ob obstoječem trgovskem centru predvidena manjša širitev južno od obstoječega trgovskega centra, za stanovanjske dejavnosti pa območje na levem bregu Tesnice zahodno od regionalne ceste. Te površine predstavljajo zgoščevanje obstoječih grajenih struktur z nizko poselitveno strukturo, ki se bodo dograjevale postopoma glede na potrebe po dodatnih poselitvenih površinah ob pogoju sanacije in dograjevanja gospodarske javne infrastrukture. Površine za turizem so na vzhodni strani regionalne ceste Višnja vas-Slovenske Konjice ob cesti proti Črešnjicam – bazen in športne površine. Te površine so kot širitev za športno rekreativne dejavnosti predvidene ob cesti proti Črešnjicam v smeri proti vzhodu.
11. člen
(usmeritve za razvoj v krajini)
(1) Splošni pogoji za usmeritve razvoja krajine:
Pri načrtovanju posegov v prostor bo občina zagotavljala ohranjanje naravne in kulturne krajine ter biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, arhitekturno dediščino, ki jo oblikujejo stavbe, naselbinske in krajinske vrednote in ki ji dajejo ob prepletanju gozdnih ter kmetijskih površin prepoznavnost tega dela slovenskega predalpskega prostora in skrbela za ohranjanje tradicionalne arhitekture in prepoznavnosti podeželja. Posebna pozornost se bo posvečala stikom naselij in odprte krajine na način, da se na obrobja naselij ne bo uvrščalo dejavnosti, ki s svojo obliko, velikostjo in namembnostjo negativno vplivajo na prepoznavno podobo naselij, značilnost reliefnih oblik in drugih vrednot prostora. Pri načrtovanju se upoštevajo predpisi za določene varstvene režime.
Usmeritve za razvoj kmetijstva:
Kmetijska dejavnost se usmerja na podeželski prostor izven urbanih središč pa tudi na območja, ki jih je zaradi demografske ogroženosti smiselno oživiti s kmetijskimi dejavnostmi, kmečkim turizmom in dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah vezanih na potenciale naravnega in kulturnega okolja ter lokalno tradicijo v povezavi z ohranjanjem kulturnih in simbolnih kakovosti krajine in biotske raznovrstnosti (turizem na kmetijah, izletniški turizem, pohodništvo, vinogradniška ponudba, biološka pridelava hrane, čebelarstvo, šport, konjeniški turizem, tematske poti). Kjer je možno, se spodbuja širjenje in posodobitev kmetij ter spodbuja ekološko kmetovanje ter omogoči gradnja novih kmečkih gospodarstev.
Vspodbuja naj se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000. Na večjih kmetijskih površinah se naj ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, travniški sadovnjaki, gozdni otoki, vodna telesa, obvodna vegetacija.
Melioracije se naj izvaja le na kmetijskih zemljiščih, kjer je zagotovljeno ohranjanje lastnosti naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. V območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, je treba načrtovati omilitvene ali izravnalne ukrepe. Postavljanje obor in ograjevanje zemljišč za pašo živine v odprti krajini na območjih ohranjanja narave se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. Na območjih, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst.
Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja se raba kmetijskih zemljišč, s katero se ohranjajo kakovostne kulturne krajine. Zasnova kmetijskih zemljišč opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča. Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati spodbuja razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelave hrane, s poudarkom na ekološko zdravi hrani in sonaravni pridelavi. Kmetijske in dopolnilne ter druge s kmetijstvom povezane dejavnosti ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje. Razvija se različne kmetijske panoge: sadjarstvo, vinogradništvo, zelenjadarstvo, živinoreja, poljedelstvo, čebelarstvo.
Glede na bogato biotsko raznovrstnost v občini se na celotnem območju občine spodbuja ekološko kmetovanje.
Ohranja in pospešuje se razvoj vinogradništva, ki je značilno za prisojna pobočja občine in je prepoznano kot avtohtona razpršena poselitev in predstavlja 9 zaokroženih območij: Črešnjice, Bovše, Male Dole, Kladnart, Tomaž, Rakova Steza, Straža, Lemberg in Gradišče. S pospeševanjem vinogradništva se ohranja prepoznavna karakteristika krajine s krajinskega vidika in preprečuje zaraščanje hribovitih pobočij.
Trase infrastrukturnih objektov naj se usmerjajo na območja drugih kmetijskih zemljišč, le ko so izčrpane vse druge možnosti, se usmerjajo na najboljša kmetijska zemljišča. V takšnih primerih je potrebno poiskati takšne možnosti, da se najboljša kmetijska zemljišča prizadene v čim manjši možni meri.
Usmeritve za razvoj gozdarstva:
Gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, se ohranja ob upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva. Zagotavlja se gospodarjenje z gozdovi ter ohranjanje vseh funkcij gozdov s sonaravnim načinom gospodarjenja, skladno z veljavnimi režimi se varujejo in ohranjajo varovalni gozdovi.
Gozdovi v občini Vojnik so v veliki meri uvrščeni med večnamenske lesno proizvodne gozdove, manjši del pa je opredeljen kot varovalni gozd – to je 398,26 ha. Gozdov s posebnim pomenom v občini Vojnik ni.
Gozdovi v občini Vojnik so pretežno v odmaknjenih in v hribovitih delih ohranjeni, v območjih, kjer je dostopnost boljša, pa so zaradi pospeševanja smreke spremenjeni. Močno spremenjeni so samo posamezni sestoji, kjer so v preteklosti bili nasadi smreke, izmenjanih sestojev pa ni.
Občino Vojnik pokrivajo stari gozdovi. Razporeditev po razvojnih fazah izkazuje 2% mladovij, 30% drogovnjakov, 60% debeljakov ter 8% sestojev v obnovi. V mladovjih so prisotne dobre, deloma tudi bogate sestojne zasnove s sklenjenim sklepom. Negovalnost mladovij je v pretežni meri dobra, je pa prisoten razmeroma velik delež nenegovanih mladovij. V drugovnjakih in debeljakih je ugotovljena prevladujoča dobra sestojna zasnova, na približno 1/3 površine pa so ti sestoji slabo zasnovani (kmečko prebiranje). Velik delež te razvojne faze je slabo negovan.
Območje občine Vojnik ima v severnem delu močneje razbrazdan relief s posledično večjimi nagibi. To vodi v večji pomen gozdov za varovanje nižje ležečih rastišč in sestojev ter objektov, gospodarjenje z gozdovi pa je deloma manj intenzivno (težke spravilne razmere, mestoma manj kvaliteten les, termofilna rastišča). V osrednjem in južnem delu občine, ki je reliefno in glede na nagibe manj zahteven, pa se pojavlja intenzivnejše gospodarjenje, večji je delež spremenjenih gozdnih površin. Delež smreke se zaradi preteklega načina gospodarjenja tudi povečuje.
Ohranjati je potrebno naslednje funkcije gozdov:
· ekološka funkcija:
Varovalna funkcija-varuje se strma pobočja pred pojavom erozije ter padajočim kamenjem, gospodarjenje v teh gozdovih se izvaja, vendar prilagojeno funkciji gozda.
Funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti; največje sklenjene površine funkcije so zaradi pomembnih rastišč v severnem delu občine, v osrednjem in južnem delu pa se pojavljajo zgolj fragmentirani deli, kjer gozd opravlja to funkcijo.
Klimatska funkcija; območja v okolici naselij, ki so pomembna predvsem kot vir svežega zraka za urbani prostor. Največje območje se pojavlja v okolici Vojnika.
Hidrološka funkcija; gozdovi severnega dela so izrednega pomena za vodo oskrbo širšega območja, v osrednjem delu pa se pojavlja predvsem funkcija posameznih vodnih virov.
· socialna funkcija:
Zaščitna funkcija predvsem na strmih pobočjih nad prometnicami in naselji.
Rekreacijska funkcija- gozdovi v okolici naselij in pomembnejših rekreacijskih točk, tudi ob planinskih kočah in poteh.
Turistična funkcija; območja v neposredni okolici Vojnika ter okolica gradu Lemberg.
Funkcija varovanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti; pretežno v severnem delu občine, kjer je ekološko pomembno območje Velenjski – Konjiško hribovje.
Funkcija varovanja kulturne dediščine; varujejo se gozdne površine v okolici kulturnih spomenikov. Pomemben kompleks pa je tudi del kulturne krajine kot zavarovanje območja v okolici osrednjega dela občine Vojnik.
Estetska funkcija; gozd kot element krajine predvsem v okolici naselij opravlja pomembnejšo estetsko funkcijo, saj predstavlja popestritev v urbani krajini.
Higiensko zdravstvena funkcija; zaradi pomena gozda kot filtra zraka je ta funkcija še posebej pomembna v okolici naselij in poslovnih kompleksov.
· proizvodna funkcija:
Lesno proizvodna funkcija.
Funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin; izrazito je poudarjena v južnem in osrednjem delu občine, deloma sovpada tudi z rekreacijsko funkcijo. Velik delež več namenskih gozdov omogoča zadostno oskrbo z lesom, v občini pa sicer ni večjih lesnih obratov.
Strategija za gospodarjenje z gozdovi in gozdnim prostorom je naslednja:
Površine gozda ob 56% gozdnatosti ni smiselno in potrebno v veliki meri povečevati.
V krajini je primerno ohranjati obstoječ razpored gozdnih površin.
Gozdove v okolici večjih središč razglasiti kot gozdove s posebnim namenom.
Vzdrževanje rekreacijske in turistične infrastrukture.
Še posebej varovati gozdove v katerih so vodovarstvena območja virov pitne vode.
S pospeševanjem kmetijskih in prostorskih ureditev težiti k ohranjanju poselitve in vzdrževanja kmetijskih površin.
Za gospodarjenje z gozdovi omogočiti transportne poti za spravilo lesa.
Posegi v gozdove z namenom gradnje, ki ni namenjena gospodarjenju z gozdovi, niso mogoči. Pri posegih na gozdnem robu je potrebno upoštevati varnostni odmik od gozdnega roba. Ta praviloma znaša eno sestojno višino odraslega gozdnega drevja na danem rastišču. V kolikor okolico objekta poraščajo gozdovi, ki trenutno ne dosegajo te višine(manjše razvojne faze, degradirane površine) se le ta določi na podlagi ohranjenih odraslih sestojev na podobnih rastiščih. Po izvedbi posega se pogoji za gospodarjenje z gozdom ne smejo poslabšati. Tako je potrebno v primeru prekenitve možnih poti za spravilo lesa zagotoviti enakovredne nadomestne dostopne poti.
Usmeritve za upravljanje z vodami:
Na področju vodnega gospodarstva so glavne naloge načrtno gospodarjenje z vodo, zaščita vodnih virov, varstvo voda v smislu trajne ohranitve ekološkega stanja in krajinskega pomena voda v krajini, odpravljanje posledic erozije in hudourniškega delovanja, zagotavljanje poplavne varnosti ter ohranjanje in izboljšanje kakovosti površinskih in podzemnih vod.
Z vidika varovanja voda in obvodnega prostora so predlagane usmeritve: varovanje naravnega in sonaravnega obtočnega režima voda, projektiranje proti poplavnih ukrepov na Hudinji in Dobrnici.
Pred posegi se zavaruje vodna in priobalna zemljišča, nujni posegi ne smejo poslabševati stanja voda in vodnega režima ter vodnega in obvodnega biotopa. Območje Šmartinskega jezera se ureja kompleksno v sodelovanju z Mestno občino Celje, za katerega je bil sprejet državni prostorski načrt za širše območje Šmartinskega jezera, predvsem v smislu izgrajevanja gospodarske javne infrastrukture.
Usmeritve za razvoj turizma in rekreacije:
Pomembna panoga za razvoj občine je turizem. Občina bo podpirala in širila turistične dejavnosti v urbanih središčih in v krajini. Prvenstveno bo izkoristila kulturne in naravne vrednote ter danosti in raznolikosti krajine.
Športnorekreacijske dejavnosti in turizem naj se načrtuje tako, da bo zagotovljeno ohranjanje lastnosti zaradi katerih imajo območja z vidika varstva narave poseben status. Spodbuja se naj razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi. V območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene, ne množične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se turistično in rekreacijsko infrastrukturo praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih. Načrtuje se naj prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne infrastrukture. Razvoj trajnostnih oblik turizma in rekreacije se na celotnem območju naj usmerja v dvig kvalitete ponudbe, še posebej na obremenjenih območjih in naravovarstveno občutljivejših območjih. Zavarovana območja, naravne vrednote in območja biotske raznovrstnosti se lahko vključi v turistično ponudbo z upoštevanjem omejitev ter skladno s predpisi varstva narave. Območja se lahko uredi za oglede s postavitvijo opazovališč, tabel z informacijami in opozorili. Označevanje naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti naj se izvaja skladno z določili Pravilnika o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 117/02, 53/05). V urbanih naseljih Vojnik, Nova Cerkev, Lemberg pri Novi Cerkvi in Frankolovo bo občina v okviru trških jeder s prenovami in revitalizacijami bogatila vrednote in prepoznavnosti naselij in prednostno umeščala vanje dejavnosti, ki predstavljajo prepoznavnost krajev in občine in jih dopolnjevala tudi z novimi turistično rekreativnimi dejavnostmi predvsem na obrobjih naselij, ki bodo še dodatno obogatile ponudbo in prepoznavnost naselij ter jih povezala turistično ponudbo graščin in gradov Tabor, Socka Lemberg in Frankolovo.
V krajini bo občina podpirala in omogočala dejavnosti, ki predstavljajo dopolnilne dejavnosti na kmetijah (kmečki turizem, obrtne dejavnosti v povezavi z osnovnimi kmetijskimi dejavnostmi, obrtne in rokodelske dejavnosti, konjeniški turizem, vinske kleti, čebelarstvo) in jih s peš potmi, kolesarskimi stezami, učnimi naravovarstvenimi potmi povezovala in navezovala na urbana središča v občini in povezovala s sosednjimi občinami ter dopolnjevala ponudbo športno rekreativnimi dejavnostmi v naravnem okolju – naravno kopališče ob Hudinji, ki sta načrtovana kot perspektivni razvojni prostor in opredeljena v urbanističnem načrtu naselja Vojnik, smučarska skakalnica v Vizorah.
(2) Usmeritve za razvoj območij mineralnih surovin:
Območja mineralnih surovin (kjer so trenutno nelegalni kopi) so predvidena za postopno opuščanje in sanacijo oziroma rekultivacijo. Nelegalne kope se sanira brez izkoriščenja mineralnih surovin.
Sanacija obstoječih nelegalnih kopov v Belem potoku se bo izvedla z delno spremembo namembnosti v gospodarsko cono (IG). Načrtujejo se dejavnosti, ki so sprejemljive z vidika varstva okolja, narave in vodovarstvenih območij. Za nameravan poseg je potrebno izdelati OPPN. Izvajanje dejavnosti rabe mineralnih surovin naj se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječe kamnolome v območjih z naravnimi kakovostmi, se prednostno sanira s povrnitvijo v naravno stanje ali uredi kot nadomestni habitat. K sanaciji opuščenega ali nelegalnega kamnoloma se pristopi le v primeru, da padanje kamenja ne ogroža okolico. V opuščenih kamnolomih se pogosto razvijejo sekundarni habitati, kjer so se že naselile nekatere ogrožene rastlinske in živalske vrste pomembne z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti (podrobnejša varstvena priporočila so podana k enoti urejanja OP – 17 (LN).
Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) .
(3) Usmeritve za ohranjanje prepoznavnih značilnosti in kvalitet prostora na lokalni ravni:
Dejavnike prepoznavnosti krajine v občini se obravnava kot razvojne dejavnike, ki povečujejo privlačnost območij za prebivalce, investitorje in obiskovalce. V teh območjih se spodbuja dejavnosti kot so trajnostna raba dediščine, razvoj turizma v povezavi s kulturnimi vrednotami in s tradicionalno kmetijsko dejavnostjo.
Posebno pozornost se posveča stikom naselij in odprte krajine. Dejavnike prepoznavnosti krajine se upošteva pri širjenju in oblikovanju v poselitvenih območjih na način, da se v obrobja naselij praviloma ne umešča dejavnosti, ki bi s svojo obliko in velikostjo negativno vplivala na prepoznavno podobo naselij.
Ohranja se naravne kakovosti območij, ki predstavljajo lastnosti z veliko ohranjenostjo in raznolikostjo biotske raznovrstnosti, območja s sklenjenimi gozdovi v naravni krajini, območja s kvalitetnimi ekosistemi, ki jih je potrebno ohranjati. V čim večji možni meri je potrebno ohranjati v urbanih naseljih obstoječe zelene in parkovne ureditve in jih s prepletanjem navezovati na območja stanovanj ter z dodatnimi zelenimi in športno rekreativnimi površinami izboljšati kvaliteto bivanja predvsem v urbanih središčih. V novih stanovanjskih soseskah je potrebno ob predpisanih faktorjih zazidanosti zagotavljati tudi zelene površine.
Karakteristični krajinski vzorec v občini predstavljajo tudi vinogradi posajeni vzdolž pobočij bregov v vzdolžnih redih ali prečnih terasah s pripadajočo kmetijsko stavbo, vezano na kmetijsko rabo tal. Tradicija vinogradništva v občini sega že daleč v preteklost in še vedno predstavlja pomembno kmetijsko panogo, ki jo občina aktivno podpira in spodbuja obnovo starih vinogradov in zasajevanje novih. Iz krajinskega in arhitekturnega vidika je pomembnih 9 zaokroženih vinogradniških območij, ki predstavljajo avtohtono razpršeno poselitev na hribovitih prisojnih pobočjih Črešnjic, Bovš, Malih Dol, Kladnarta, Tomaža, Rakove Steze, Straže, Lemberga in Gradišča. Hkrati s pospeševanjem vinogradništva se ohranja prepoznavna karakteristika krajine s krajinskega vidika in preprečuje zaraščanje hribovitih pobočij.
V gozdove na pobočjih se praviloma ne posega, kadar pa je to potrebno, se preprečuje nastanek erozijskih žarišč in v čim večji meri poskrbi za pogozdovanje.
Na celotnem območju občine je potrebno zagotavljati ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, ki so pomemben del kakovosti krajine in predstavljajo območja: Beli potok, Huda luknja, Lindek-lipa, Lindeška jama, Lindeški slap, Polže-robinija, Slemenškova lipa, Socka-soteska Hudinje, južno pobočje Konjiške gore, Tesnica-slap, Tomaž nad Vojnikom-črni gaber, Tomaž nad Vojnikom-lipa, Verpete-termalni izvir, Vojnik-medvedja leska, Hudinjski slap, kulturna krajina Žepine. V teh območjih se posegi z namenom gradnje za bivanje ne načrtujejo, mogoči so le posegi za namestitev urbane opreme, panojev, v soglasju pristojnega organa za varstvo narave.
Na celotnem območju občine se ohranja in zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine, ki oblikuje kulturno prepoznavnost občine.
(4) Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:
Območje občine spada v potresno nevarnost VII. stopnje po MSC lestvici. Objekti morajo biti proti potresno grajeni in v skladu s pogoji, ki veljajo za potresno nevarnost VII. stopnje. Poselitev se ne bo širila na območja, ki lahko za poselitev in druge človekove dejavnosti predstavljajo ogrožena območja naravnih in drugih nesreč, kot so poplava območja, erozija, plazovita območja. Dejavnosti se razvrščajo v prostor izven območij potencialnih nesreč, ogrožena območja se sanirajo kakor tudi drugi viri onesnaženja: hrup, zrak, svetlobno onesnaženje in druge emisije v prostor, ki poslabšujejo bivalne pogoje prebivalcev. Posebno pozornost je potrebno posvetiti obstoječim namembnostim na ogroženih območjih in s sanacijo žarišč potencialnih nesreč omogočiti varne življenjske in delovne pogoje.
Na območju vseh stavbnih zemljišč na strmejših in strmih zemljiščih so pred vsakim posegom obvezne geološke raziskave za območje gradnje, pripadajočega dvorišča, dovozne ceste in vseh drugih posegov, ki spreminjajo konfiguracijo terena in ob upoštevanju vseh varstvenih ukrepov na sosednjih zemljiščih in objektih.
(5) Usmeritve prostorskega razvoja za obrambne dejavnosti:
Območje za potrebe obrambnih dejavnosti v Šmiklavžu pri Ljubečni načrtuje Ministrstvo za obrambo RS, ki posega tudi na območje Mestne občine Celje. Kompleks, ki je namenjen za objekte Ministrstva za obrambo se bo izgrajeval glede na razvojne potrebe in programe le tega. Pri vseh načrtovanih posegih je potrebno zagotoviti čim manjše posege v gozdove. Območja omejene in nadzorovane rabe so varnostna oz. vplivna območja, na katerih so potrebne omejitve iz varnostnih ali tehničnih razlogov.
12. člen
(usmeritve za določitve namenske rabe zemljišč)
(1) V strateškem delu tega občinskega prostorskega načrta so na podlagi usmeritev glede razvoja določena območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč.
(2) Stavbna zemljišča se določijo na podlagi prikaza obstoječih stavbnih zemljišč iz veljavnega planskega akta občine, na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj, na podlagi državnih evidenc o dejanski rabi prostora, na podlagi razpoložljivih podatkov iz prostorskega informacijskega sistema kot podlage za prikaz stanja prostora ter na podlagi strokovnih podlag, v katerih se utemeljujejo potrebe po širitvi stavbnih zemljišč.
(3) Gozdna ter najboljša in druga kmetijska zemljišča se določijo na podlagi prikaza zemljišč v veljavnem planskem aktu občine, upoštevajoč podatke o gozdu, katastrskih podatkov in digitalnih ortofoto posnetkov.
(4) Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe ob upoštevanju podatkov iz veljavnega planskega akta občine, katastrskih podatkov in digitalnih ortofoto posnetkov.
(5) Druga zemljišča se določijo na podlagi strokovnih podlag, z upoštevanjem podatkov iz veljavnega planskega akta občine in dejanskega stanja zemljišč.
13. člen
(splošne usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) Na podlagi usmeritev strateškega dela OPN v zasnovah prostorskega razvoja, zasnovah gospodarske javne infrastrukture ter v povezavi z usmeritvami za razvoj, za celovito prenovo, za razvoj v krajini se oblikujejo kriteriji za določitev prostorskih izvedbenih pogojev, ki so podrobneje definirani v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta za posamezno enoto urejanja prostora. PIP se določijo za območja naselij, za območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter za odprti prostor v skladu z določili in karakteristikah posameznih EUP. PIP določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede na analizo značilnosti prostora, namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču, velikost in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, merila za izgradnjo in priključevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro, merila za urejanje in ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. S PIP so določena tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj območij stavbnih zemljišč ter merila in pogoji za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Občina Vojnik se lahko za izdelavo OPPN odloči tudi glede na naknadne ugotovitve zaradi zahtevnosti pogojev gradnje, dejavnosti, vpliva na sosednja zemljišča, izgradnjo GJI in drugih pomembnejših prostorskih odločitev.
(2) Za urbana središča, za katera se izdelajo urbanistični načrti, se usmeritve za PIP izdelajo na podlagi konceptualnega dela le tega.
III. Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta Občine Vojnik
14. člen
(vsebina izvedbenega dela odloka)
· Določila o enotah urejanja
· splošne določila o namenski rabi prostora
· splošni PIP glede dopustne izrabe prostora
· PIP glede vsebine
· Splošni PIP glede namembnosti
· Splošni PIP glede lege objektov in odmiki
· Splošni PIP glede velikosti
· PIP glede oblikovanja ter pogoji glede gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov
· Splošni PIP za in merila za parcelacijo
· Splošni PIP glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
· Splošni PIP za ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanja narave, varstava okolja in naravnih dobrin ter varovanja zdravja
· Splošni PIP za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambo
· PIP na območjih predvidenih OPPN
· Določitev PIP po posameznih podrobnejših namenskih rabah
· Veljavnost in prenehanje veljavnosti planskih in izvedbenih aktov
15. člen
(določila o enotah urejanja prostora)
Enote urejanja prostora se opredelijo kot območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora na podlagi analize značilnosti prostora, njegovih vrednot, značilnosti, prepoznavnosti načrtovanih prostorskih ureditev, omejitev iz pravnih režimov s področja varstva okolja, zdravja ljudi, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine in omejitev, povezanih z GJI ter na podlagi strateških usmeritev in načrtovanih prostorskih ureditev. Za posamezno enoto urejanja prostora se določi namenska raba in prostorski izvedbeni pogoji. Enote urejanja prostora se v naseljih, za katera so izdelani urbanistični načrti, določajo na podlagi le teh.
(1) EUP določa pogoje za urejanje :
· območij naselij in njihovih delov
· območij razpršene poselitve vključno z vinogradniškimi območji
· območja razpršene gradnje in odprtega prostora
· območja, za katera so predvidene izdelave OPPN
(2) Meja enote urejanja prostora se določi glede na enotne oblikovne značilnosti tako natančno, da je njihove meje možno določiti v naravi in v zemljiškem katastru.
(3) Označevanje EUP se v OPN določa glede na oznako naselja po RPE s črkovno oznako naselja in zaporedno številko.
(4) EUP, za katero se pripravi OPPN je označena s črkovno oznako naselja, zaporedno številko in oznako OPPN.
(5) EUP za odprti prostor je označena s črkovno oznako OP.
16. člen
(splošna določila o namenski rabi prostora)
(1) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora določi in prikaže glede na lastnosti prostora, predvideno rabo in hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in se deli na:
· območje stavbnih zemljišč
· območje kmetijskih zemljišč
· območje gozdnih zemljišč
· območje vodnih zemljišč
· območja drugih zemljišč
(2) V OPN so za celotno območje občine po posameznih EUP določijo območja podrobnejše prostorske rabe. Podrobnejša namenska raba se prikaže glede na lastnosti prostora na:
· območja stanovanj
· območja centralnih dejavnosti
· območja proizvodnih dejavnosti
· posebna območja
· območja zelenih površin
· območja in omrežje prometne infrastrukture
· območja komunikacijske infrastrukture
· območja energetske infrastrukture
· območja okoljske infrastrukture
· območja za potrebe obrambe
· površine razpršene poselitve
· območja najboljših kmetijskih zemljišč
· območja drugih kmetijskih zemljišč
· območja gozdnih zemljišč
· območja vodne infrastrukture
· območja mineralnih surovin
· območja za potrebe varstva okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami
· ostala območja
(3) V EUP se določi in prikaže podrobnejša namenska raba prostora po načelu pretežnosti in drugih značilnosti prostora.
(4) Stavbna zemljišča se določijo na podlagi obstoječih stavbnih zemljišč veljavnega planskega akta, veljavnih upravnih dovoljenj, podatkov iz informacijskega sistema, prikazov stanja prostora ter strokovnih podlag kot utemeljitev po širitvi stavbnih zemljišč.
(5) Gozdna ter kmetijska zemljišča se določijo na podlagi dejanske rabe ob upoštevanju veljavnega planskega akta, katastrskih podatkov in digitalnih orto foto posnetkov.
(6) Vodna zemljišča se prikažejo na podlagi dejanske rabe ob upoštevanju veljavnega planskega akta, katastrskih podatkov in digitalnih orto foto posnetkov.
(7) Druga zemljišča se določijo na podlagi strokovnih podlag in dejanskega stanja prostora.
17.člen
(splošni PIP glede dopustne izrabe prostora)
(1) Dopustna izraba prostora se določi na podlagi stavbne tipologije, ki je značilna na območju posamezne EUP in se odraža kot faktor izrabe z razmerjem med bruto tlorisnimi površinami vseh objektov in celotno površino območja EUP z zahtevano površino zelenih in drugih površin, ki služijo skupni rabi prebivalcev in zagotavljajo kvaliteto bivanja. Dopustna izraba prostora se določi v občini Vojnik za EUP za območja stanovanj, za katera je predvidena izdelava OPPN in za območja gospodarskih con, za katera je predvidena izdela OPPN.
18. člen
( prostorski izvedbeni pogoji glede vsebine)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje posegov v prostor so pogoji glede:
· namembnosti
· lege
· velikosti
· oblikovanja
· parcelacije
· priključevanja na GJI
· ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambe
· varovanja zdravja ljudi
Natančnost in podrobnost prostorskih izvedbenih pogojev mora izhajati iz namenske rabe prostora, predvidenih dejavnosti in značilnosti prostora, morfoloških značilnosti in pomembnejših omejitvenih faktorjev, ki jih opredeljuje strateški del OPN. Usmeritve za oblikovanje PIP izhajajo iz 13. člena tega odloka, ki predpisuje splošne usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev in se upoštevajo pri definiranju detajlnejših PIP v posamezni EUP.
19. člen
(splošni PIP glede namembnosti)
(1) S PIP se v posamezni EUP določi namenska raba glede na pretežno namensko rabo prostora in sicer:
· v EUP so na površinah podrobnejše namenske rabe dopustne gradnje objektov, ki so definirane s PIP glede na namen ter dopustne spremembe namembnosti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti
· vrste enostavnih in nezahtevnih objektov
· določi se možnost prepletanja dopustnih dejavnosti, oziroma spremljajočih dejavnosti, ki izboljšujejo pogoje bivanja prebivalcev, določijo se drugi posegi in ureditve s katerimi se spreminja prostor, agrarne operacije, vodnogospodarske ureditve
(2) Ne glede na navedene določitve prejšnje točke, so v vseh EUP dopustne gradnje, ki so namenjene izvajanju GJI, komunalnemu opremljanju zemljišč, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvu okolja, voda in narave, varstvu kulturne dediščine.
20. člen
(splošni PIP glede lege objektov in odmiki)
(1) Pri določanju lege objektov se upoštevajo regulacijske linije, ki razmejujejo površine namenjene javni rabi od površin, namenjenih zasebni rabi ter gradbene meje, ki določajo linijo, ki je novo zgrajeni objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je odmaknjen od nje v notranjost gradbene parcele.
Kjer regulacijska linija in gradbena meja nista določeni, se lege objektov povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb na območju. Postavitev stavb mora slediti obstoječi prepoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice.
(2) V območjih naselbinske kulturne dediščine je potrebno pri določitvi lege stavbe slediti historični zasnovi in obsteječim gradbenim linijam objektov.
(3) Pri lociranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve in značilnosti lokalne graditeljske tradicije v obravnavani arhitekturni krajini. Vsi posegi v grajeno strukturo naselja morajo težiti k ohranjanju kvalitetne arhitekture posameznih območij in izboljšanju negativnih dosedanjih posegov.
(4) Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna, če se v projektni dokumentaciji utemelji, da postavitev stavbe upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja, njegovega dela oziroma prevladujočo orientacijo slemen.
(5) Novogradnje se lahko orientira na način, ki omogoča najboljšo izrabo sončne energije, če je postavitev stavb skladna s morfološko zasnovo naselja, sledi gradbenim linijam in je prilagojena konfiguraciji terena.
(6) Nove stavbe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene glede na določila cestno prometnih predpisov glede na kategorizacijo posamezne ceste.
(7) Pri posegih na gozdnem robu je potrebno upoštevati varnostni odmik objekta od gozdnega roba. Ta praviloma znaša eno sestojno višino odraslega gozdnega drevja na danem rastišču.
(8) Odmiki od meje sosednjih zemljišč:
· Stavbe morajo biti oddaljene od meje sosednjih zemljišč načeloma 4.00 m, oziroma po pogojih predpisanih v posamezni EUP.
· Pri določanju kote pritličja objektov na meji z javnim prostorom se zagotovi, da se objekti s pritličjem navezujejo na koto javnega prostora tako, da je višinska razlika med koto javnega prostora in pritličjem objekta čim manjša.
· Na območjih proizvodnih dejavnosti, ki mejijo na območja stanovanj, centralnih dejavnosti in posebnih območij, mora biti odmik pogojen glede na namembnost dejavnosti, vplive na okolje in gabarit objekta.
· Odmiki med posameznimi stavbami morajo biti podrejeni tipologiji naselja, obstoječih prostorskih ureditev soseske, zagotavljati morajo kvaliteto bivanja, omogočati požarno varnost ter vzdrževanje objektov.
· Odmiki enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti podrejeni pogojem navedenim v Uredbi ter pogojem PIP navedenih za to vrsto objektov v posamezni EUP.
21. člen
(splošni PIP glede velikosti)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov določajo: prostornino objektov, tlorisne in višinske gabarite objektov, zmogljivost objektov.
Poleg navedenih pogojev se za velikost parcele namenjene gradnji, določijo tudi: faktor izrabe parcele in faktor zazidanosti parcele, ki se določita v posamezni EUP glede na tipologijo gradnje in druge pogoje, ki pogojujejo velikosti objektov.
(2) Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje v jedru naselja) navedenih pogojev ni mogoče zagotavljati, se parkirne, manipulacijske in zelene površine zagotavljajo na skupnih površinah.
(3) Lega in oblika gradbene parcele se določi ob upoštevanju PIP o legi objektov, tako da je za predvideno gradnjo mogoče zagotoviti:
· dostop do javne ceste
· minimalno zahtevano komunalno opremo
· skladnost z značilno parcelacijo v EUP
· skladnost z obstoječo razgibanostjo zemljišča
· upoštevanje geoloških pogojev zemljišča
· higiensko in zdravstveno zaščito, zaščito pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote
(4) Stavbam, zgrajenim pred letom 1967, ki imajo možnost pridobivanja uporabnega dovoljenja, se določi gradbena parcela, ki poleg stavbišča obsega zemljišče, nujno za uporabo stavbe.
(5) Pri določanju gradbenih parcel obstoječim stavbam, ki gradbene parcele še nimajo določene, se le ta glede na namembnost objekta določi v površini, ki omogoča rabo objekta ali sklopa objektov z zunanjimi ureditvami.
(6) Objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni glede gabaritov, naklonov, oblikovanja streh, fasad. Izjeme so EUP, v katerih so posebej dopustni višinski poudarki oziroma višji gabariti.
(7) Pri določanju višine stavb, vključno s kolenčnimi zidovi, se poleg višin definira v EUP tudi dopustna višina ob upoštevanju pogoja, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja in da bodo ustrezno izkoriščene terenske danosti, v kolikor s PIP ni drugače določeno.
(8) V primeru, da višinski gabariti lahko odstopajo od značilne višinske tipologije naselja, je smiselno v takšni EUP s PIP predpisati faktor gradbene prostornine kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne parcele, namenjene gradnji.
22. člen
(PIP glede oblikovanja ter pogoji glede gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Nezahtevni objekti (NO) in enostavni objekti (EO) se razvrščajo skladno z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Zanje veljajo splošni pogoji navedeni v Uredbi oziroma podrobnejši pogoji, če je v posamezni EUP določeno drugače.
(2) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov so dopustne, če niso v nasprotju s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja. Za gradnje, ki posegajo na območja varstvenih režimov, razvidnih iz Prikaza stanja prostora, je pred gradnjo potrebno pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe.
(3) Vsi NO in EO na celotnem območju občine morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali zahtevnih in manj zahtevnih objektov. Objekti so lahko le enoetažni – pritlični ali v celoti vkopani ali delno vkopani. Postavitev NO in EO ne sme ovirati manipulacije na gradbeni parceli ali zmanjševati minimalnih površin za parkiranje.
(4) Za odmike od posestnih mej za NO in EO velja, da morajo biti odmaknjeni od sosednjega zemljišča 3.00 m, razen v primeru soglasja soseda je lahko odmik manjši.
(5) Za majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitve obstoječe pozidave velja, da se lahko gradijo na celotnem območju občine le na gradbeni parceli. Na manjših parcelah od 500 m2 se se lahko zgradijo le tri stavbe različne namembnosti, ki v skupni površini ne smejo presegati 80,00 m2 , oziroma mora biti le ta skladna s Fz, če je ta v posamezni EUP določen. Na vseh večjih parcelah od 500 m2 se lahko gradijo majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave v skupni površini do 120 m2.
(6) Na gradbenih parcelah več stanovanjskih stavb (tri in več stanovanj) nezahtevni in enostavni objekti niso dopustni kot posamični objekti, ampak le kot skupna ureditev za potrebe celotnega objekta.
(7) Objekti za oglaševanje se urejajo celovito ob mnenju občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor, k lokaciji in oblikovanju, ki ga izda na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag.
(8) Pri ograjah in podpornih zidovih na celotnem območju občine velja za odmike od sosednji zemljišč:
· 0.50m od sosednje parcele
· v primeru soglasja soseda se lahko ograja in podporni zid postavita na mejo.
· za vse posege v varovalne pasove je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev in ga pri sami izvedbi upoštevati.
(9) NO in EO kot so male komunalne čistilne naprave, rezervoarji, vodnjaki, vodometi, priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, samostojno parkirišče, kolesarske poti, pešpoti, gozdne in podobne poti, vodna zajetja, objekti za čiščenje pitne vode na javnih vodovodih in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekti za oglaševanje, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti na smučišču, objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov ter urbana infrastrukturo, pomožni objekti namenjeni obrambi, so mogoči na celotnem območju občine oziroma, če je zanje izražena gradnja v javno korist.
(10) Športna igrišča na prostem (grajena ali utrjena površina, ki ni izvedena v obliki stadiona in nima spremljajočih objektov ali tribun) se lahko gradijo tudi na zemljiščih kmetijske namenske rabe.
(11) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti(objekt namenjen kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ki ni namenjen bivanju) se v primeru premajhnega razpoložljivega stavbnega zemljišča, izjemoma lahko gradijo zunaj stavbnega zemljišča na kmetijskem ali gozdnem zemljišču ob pogojih:
· da je uporaba objekta je neposredno vezana na kmetijsko dejavnost, gozdarskim opravilom ali vrtnarjenju
· gradnja pomožno kmetijsko gozdarskih objektov (hlev, svinjak, perutninska farma, staja, kobilarna, ribogojnica, kmečka lopa, rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča, čebelnjak, pokrita skladišča za lesena goriva, gnojišče, zbiralnik gnojevke, hlevski izpust, krmišče, molzišče, grajena obora grajena ograja za pašo živine, grajena ograja ter opora za trajne nasade, grajena poljska pot, grajena prometnica)se umesti v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe kmetije, praviloma v največji oddaljenosti 25 m od stavbnega zemljišča ali stavbišča zahtevnih oz. manj zahtevnih objektov.
· gradnja pomožno kmetijsko gozdarskih objektov (kozolec, čebelnjak, kmečka lopa pastirski stan, grajeni rastlinjak, , pokrita skladišča za lesena goriva, napajalno koriti, krmišče, obora, grajena ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, poljska pot in gozdna prometnica), je dopustna tudi na dislociranih lokacijah kmetijskih zemljišč.
· gradnja pomožno kmetijsko gozdarskih objektov (čebelnjak, pastirski stan, pokrita skladišča za lesena goriva, napajalno koriti, krmišče, gozdna prometnica), je dopustna tudi na dislociranih lokacijah gozdnih zemljišč s pridobitvijo predhodnega soglasja Zavoda za gozdove.
· gradnja pomožno kmetijskih gozdarskih objektov (kleti in vinske kleti) do površine 40,00 m2 so mogoče kot enoetažni objekti, ki niso namenjene bivanju, na dislociranih zemljiščih kmetijske namenske rabe ob pogoju nasada vinograda ali drugega nasada (sadovnjaka ali robidovja) v površini 2000 m2 v polni rodnosti.
· objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost (zidanice in sušilnice sadja), do površine 80,00 m2 so mogoče kot enoetažni objekti, ki niso namenjeni bivanju, na dislociranih zemljiščih kmetijske namenske rabe ob pogoju nasada vinograda (sadovnjaka ali robidovja) v površini 2 ha v polni rodnosti.
· gradnja gozdarskih objektov, poljskih poti, premičnih tunelov, nadkritja, gozdne prometnice se gradijo na celotnem območju občine na zemljiščih kmetijske in gozdne namenske rabe ob pogoju, da njihova gradnja predstavlja javno korist.
· Pri oblikovanju objektov NO in EO se upoštevajo pogoji PIP določeni v posamezni EUP tega odloka.
23. člen
(splošni PIP za in merila za parcelacijo)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji določajo tudi merila za parcelacijo kot so velikost in obliko parcele, namenjene gradnji z načrtom parcel, z minimalno oziroma maksimalno površino parcele ob smiselnem upoštevanju tipologije pozidave, krajevno značilnih oblik parcel, naravnih razmer in značilnosti grajene strukture, zmogljivosti načrtovanih objektov, možnosti priključevanja na GJI, možnosti zagotavljanja dostopa do parcele ter drugih omejitev.
(2) Pri določanju PIP glede velikosti in oblike parcel, namenjenih gradnji, je potrebno upoštevati tudi ustrezne površine namenjene zagotavljanju požarne varnosti in zelene površine glede na namen gradnje.
(3) Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (n. pr. strnjena tipologija pozidave v jedrih naselij) površin iz prejšnje točke ni mogoče zagotavljati na gradbeni parceli, se parkirne, manipulacijske in zelene površine zagotavljajo na površinah, zagotovljenih v ta namen.
(4) Pri legi in obliki parcele, ki je osnova za parcelacijo, se upošteva: dostop do javne ceste, zahtevano komunalno opremo, skladnost z obstoječo značilno parcelacijo določeno v EUP, skladnost z reliefno razgibanostjo zemljišča, mehansko odpornost in stabilnost zemljišča, varnost pred požarom, zaščito pred hrupom, pred visokimi vodami oziroma erozijo ter drugimi pogoji glede varnosti in zdravja ljudi.
(5) Pri določanju gradbenih parcel obstoječim stavbam, ki gradbene parcele še nimajo določene, se gradbena parcela glede na namembnost objekta določi v površini, ki omogoča rabo objekta in stavbe z zunanjimi ureditvami potrebnimi za funkcijo objekta.
24. člen
(splošni PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)
(1) Gospodarska javna infrastruktura se mora izgrajevati, obratovati in vzdrževati v skladu s predpisi in tehničnimi normativi.
(2) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam in javni rabi.
Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev na vodovodno omrežje ni mogoča, se do izgradnje le tega lahko uporabljajo začasna ali trajna zajetja, kapnice, cisterne.
Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, objekti za čiščenje pitne vode, razbremenilniki) morajo biti umeščeni v prostor tako, da zagotavljajo optimalno delovanje sistema.
Varovalni pasovi v odvisnosti od premera vodovoda so naslednji:
· DN/ID 25 do vključno DN63 – 2m na vsako stran osi vodovoda
· DN/ID 80 do vključno DN250 – 3m na vsako stran osi vodovoda
· DN/ID 250 do vključno DN400 – 4m na vsako stran osi vodovoda
(3) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin. Kanalizacija se praviloma gradi v ločenih sistemih.
Objekti, ki jih je možno priključevati na kanalizacijski sistem, morajo biti priključeni na omrežje v skladu s pogoji upravljavca na obstoječo čistilno napravo.
Če priključitev objektov na kanalizacijski sistem ni mogoča, se odpadne vode začasno ali trajno odvajajo v male čistilne naprave ali rastlinske čistilne naprave.
Padavinske vode iz zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin. Odvajanje padavinskih voda, je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda iz urbanih površin (zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike ali kanalizacijo). Na območjih, kjer geološka sestava omogoča ponikanje, se predvidi ponikanje padavinskih vod. Varovalni pas kanalizacije znaša 3m na vsako stran osi kanalizacije.
(4) Odvajanje odpadkov: Komunalni odpadki za gospodinjstva se zbirajo v zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov, ki se odvažajo na odlagališče RCERO v Mestni občini Celje. V posameznih krajevnih skupnostih so urejeni zbirni centri za ločeno odlaganje odpadkov, od koder se odvažajo organizirano v RCERO.
(5) Pri načrtovanju in izgradnji plinovodnega omrežja se dograjuje obstoječi plinovodni sistem. Načrtovane trase plinovodnega omrežja naj bodo speljane predvsem v koridorjih komunalnih in energetskih vodov, skladno z vnaprej dogovorjenim komunalnim redom. Načrtovane trase morajo omogočati morebitno ločeno gradnjo plinovodnega omrežja po zaključeni gradnji komunalne infrastrukture, zato morajo biti predvideni zadostni odmiki pri vzporednem poteku različnih komunalnih in energetskih vodov.
Varovalni pas plinovodnega omrežja namenjenega za prenos zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 100m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi. Varovalni pas plinovodnega omrežja namenjenega za distribucijo zemeljskega plina pa je zemljiški pas, ki v širini 5,00m poteka na vsaki strani plinovoda merjeno od njegove osi.
(6) Elektroenergetsko omrežje srednje in nizke napetosti se praviloma gradi v podzemni izvedbi, izjemoma v zračni izvedbi. Načrtuje se tako, da v čim manjši meri omejuje obstoječo in načrtovano rabo prostora. Pri nadaljnjem načrtovanju je treba upoštevati: REDOS 2040 – razvoj elektrodistribucijskega omrežja javnega podjetja Elektro Celje d.d.: Rogaška – Šentjur – Vojnik, št. študije 2180/6 – izdelana 2013, Zakon o prostorskem načrtovanju ZP Načrt drugi odstavek 47. člena (Ur. list RS št. 33/2007 in nasl.) in Zakon o graditvi objektov ZGO-1B (Ur. list RS, št. 126/07 in nasl.). Trase in lokacije predvidenih SN daljnovodov, kablovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami 20/0,4 kV bo Elektro Celje določilo s srednjeročnimi in letnimi plani investicij z ozirom na kritične razmere v nizkonapetostnem omrežju na predmetnem območju.
V koridorjih daljnovodov gradnja nadzemnih objektov ni dopustna oziroma le ob soglasju upravljavca.
Transformatorske postaje so praviloma samostojni objekti, ki morajo imeti zagotovljen dostop, odmike od objektov in zaščitne ograje.
Gradnja sistemov za izrabo sončne energije je dopustna na objektih – strešinah, fasadah , v gospodarskih conah pa tudi na zemljiščih. Postavitev teh objektov je dopustna ob upoštevanju veljavnih predpisov in zakonodaje.
Obstoječe lokacije mlinov in žag ter drugih lokacij na vodotokih se lahko izkoristijo za male vodne elektrarne, če so usklajene z zahtevami pristojnih služb za upravljanje voda, varstva narave in kulturne dediščine.
Na območjih arheološke kulturne dediščine omrežja praviloma izvajamo nadzemno; če to iz tehničnega vidika ni mogoče, so posegi možni šele po izvedbi predhodnih arheoloških raziskav v robovnih delih območij arheološke kulturne dediščine. Vsi posegi v zemeljske plasti pa morajo biti tlorisno in globinsko minimalizirani. V kolikor elektroenergetsko omrežje načrtovano v nadzemni izvedbi, je potrebno pri njegovem umeščanju v prostor upoštevati varovane objekte in območja kulturne dediščine in se jim v čim večji meri izogibati. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomenik, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
Varovalni pasovi elektroenergetskega omrežja znašajo, merjeno od osi elektroenergetskega voda na vsako stran oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje na vsako stran:
· nadzemni DV in RTP 400 kV in 220kV – 40m
· podzemni 400kV – 10m
· nadzemni DV in RTP 110 in 35kV – 15m
· podzemni 110kV in 35kV – 3m
· nadzemni 1kV do 20kV – 10m
· podzemni 1kV do 20kV – 1m
· RP in TP 0,4kV – 2m
(7) Komunikacijsko omrežje TK omrežja in KRS mora biti izvedena s podzemnimi kabli. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati obstoječe TK omrežje in KRS. Pri omrežju mobilne telefonije je potrebno upoštevati predpise s področje elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja. Objekte mobilne telefonije se praviloma umešča izven objektov in območij kulturne dediščine, praviloma pa na objekte trgovskih, industrijskih komunalnih in poslovnih dejavnosti. Dopustno jih je postaviti na kmetijska in gozdna zemljišča tako, da je v čim manjši meri okrnjena njihova funkcija. Objekti mobilne telefonije morajo biti prilagojeni oblikovanju urbane opreme in značilni krajinski tipologiji (oblike stebrov, barve) in upoštevati pogoje, da so ti objekti v prostoru čim manj moteči.
Na območjih arheološke kulturne dediščine in na objektih ter območjih veljajo isti pogoji kot v šestem odstavku.
(8) Pri umeščanje vodov energetske, komunalnein telekomunikacijske infrastrukture in njihovih objektov v prostor se na zavarovanih območjih narave, območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti načrtuje tako, da se zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti. Izkopi jarkov naj se izvede na način, da ne bo prišlo do poškodovanja koreninskega sistema dreves. Prečkanje vodov gospodarske javne infrastrukture preko vodotokov, ki imajo status naravne vrednote ali območja biotske raznovrstnosti, naj se izvede s podvrtavanjem struge ter na način, ki ne bo zahteval izvedbo posebnih zaščitnih ukrepov za zavarovanje struge vodotoka, kot je npr. betoniranje, kamnomet. Umeščanje in izgradnja cevovodov za odpadno vodo in objekte čistilnih naprav se v prostoru načrtuje tako, da se na območju naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti (reka Voglajna) zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti. Gradnja objektov za izrabo sončne energije naj se praviloma umešča na obstoječe objekte in izven vidno izpostavljenih območij ter izven zavarovanih območij narave, območij naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti. Zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji) naj se osvetljevanje območij in stavb načrtuje tako, da bo svetloba časovno omejena in prostorsko usmerjena proti tlom. Osvetljevanje naj se izvedbe s svetilnimi telesi, ki so v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07).« Nameščanje javne razsvetljave v redko poseljenem hribovitem območju občine naj se ne izvaja.
(9)Cestno omrežje: dovozi in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. V varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav mogoča po določilih upravljavca.
Na cesti Celje – Vojnik - Frankolovo, na cesti Višnja vas – Nova Cerkev – Polže – Socka, na cesti Socka – Landek in cesti Nova Cerkev – Lemberg so na več odsekih evidentirane točke, kjer poteka selitev dvoživk v času razmnoževanja, zato naj se v primeru rekonstrukcije ceste oziroma njihovem vzdrževanju načrtuje ustrezne tehnične rešitve in varstvene ukrepe za neoviran prehod dvoživk na njihovih ustaljenih selitvenih poteh. Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture naj ne povečuje drobljenja ekosistemov, zato naj se zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste. Gradnja mostov in cest na območju vodotokov, ki imajo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status, oz. so habitat zavarovane vrste vidre ali dvoživk, se načrtuje s tehničnimi rešitvami s katerimi se zagotavlja ohranjanje lastnosti naravnih vrednot in pogojev za ohranitev zavarovanih vrst vezanih na vodno okolje. Zato naj se na vsaj eni brežini pod mostom izdela polica nad koto vode Q100, ki bo živalim omogočala prehod. Omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti, se bo na območjih ohranjanja narave načrtovalo predvsem po že obstoječih poteh ter ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.
V naseljih je potrebno skladno s predpisi o javnih cestah izvesti hodnike za pešce. Omrežje javnih komunikacij se mora izgrajevati in navezovati na sistem z ustrezno urbano opremo.
Vzpostavi se sistem glavnih kolesarskih povezav na državni ravni ter občinske in med občinske kolesarske povezave.
Omrežja pešpoti in kolesarskih povezav se navezujejo na javne zelene površine, parke, trge.
Javni potniški promet se ureja v večjih naseljih, med naselji in njihovim zaledjem ter povezuje z regijskimi centri. Pri načrtovanju novih sosesk in gospodarskih con se predvidi izgradnja novih postajališč in varen dostop do postajališč javnega potniškega prometa.
Varovalni pasovi cest znašajo merjeno od zunanjega roba cestnega sveta:
· Avtocesta – 40m
· Hitra cesta – 35m
· Glavna cesta – 25m
· Regionalna cesta – 15m
· Lokalne ceste – 8m
· Javna pot – 4m
(10)Parkirne površine: pri gradnjah novih objektov ali pri spremembi namembnosti javnih in zasebnih objektov morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine ali garažna mesta na parceli namenjeni gradnji posameznega objekta in sicer tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce.
Pri večstanovanjskih objektih je potrebno čim več parkirnih površin zagotavljati v kleti objektov oziroma v podzemnih prostorih s čimer se ohranja več zelenih površin ob objektih in zagotavlja večja bivalna kakovost območja.
Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzratno vključevanje vozil na javno cesto.
Glede na namembnost ali dejavnosti je treba pri izračunu parkirnih mest praviloma upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest:
· Enostanovanjske stavbe – 2PM
· Dvostanovanjske stavbe, dvojčki – 2PM/ stanovanje
· Večstanovanjske stavbe – 1,5PM/stanovanje
· Stanovanjske stavbe v starih delih mesta – 0,5PM/stanovanje, najmanj 1PM
· Počitniške hiše, zidanice – 1PM
· Domovi za starejše – 1 PM/5 postelj+50%za obiskovalce
· Oskrbovana stanovanja – 0,8 PM/stanovanje+20%za obiskovalce
· Vrtci, šole – 2PM/oddelek
· Športna igrišča – 1PM/200m2BTP, od tega 20% PM za avtobuse
· Zdravstveni domovi – 1 PM na 25m2 BTP, vendar ne manj kot 2PM
· Trgovine, velike trgovske hiše – 1 PM na 50m2 BTP, vendar ne manj kot 4PM
· Butiki, specializirane trgovine – 1 PM na 30m2 BTP, vendar ne manj kot 2PM
· Gostinski lokal – 1 PM /10 sedežev
· Gostinske stavbe s prenočišči – 1 PM /5 sob
· Obrtni in industrijski obrati – 1PM/50m2 neto površine ali 1PM/2 zaposlena
· Skladišča – 1PM/150m2 neto površine ali 1PM/2 zaposlena
· Poslovni prostori s strankami – 1PM/30m2 BTP vendar ne manj kot 2PM
· Poslovni prostori brez strank – 1PM/2 zaposlena
· Pokopališča – 1PM/600m2
Za ostale dejavnosti se število parkirišč določi v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje posameznih vrst objektov. Odstopanje od navedenega števila parkirnih mest je dopustno, če se odstopanje utemelji v projektni dokumentaciji, vendar le s soglasjem občinskega upravnega organa pristojnega za urejanje prostora.
Na vseh javnih parkiriščih je treba skladno s predpisi zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za invalidne osebe. PM morajo biti urejena tako, da hrup in smrad ne motita dela, bivanja in počitka ljudi v okolici. Priporoča se ozelenitev z drevesi.
PM za tovorna vozila morajo biti locirana izven bivalnih sosesk v gospodarskih cona, oziroma za to namenjenih površinah.
25. člen
(splošni PIP za ohranjanje kulturne dediščine,ohranjanja narave varstva okolja in naravnih dobrin ter varovanja zdravja)
Ohranjanje kulturne dediščine:
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine 8 v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine. To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki velja ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in njegova obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine). Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine niso dovoljene rekonstrukcije objekta ter gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. Odstranitev objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegov v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celotno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celotnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celotnega ohranjanja kulturne dediščine.
(3) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo-čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščat za deponije viškov materialov ipd.
(4) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorsko izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
(5) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(6) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorsko izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim za posamezne tipe dediščine, ki so navedeni v nadaljevanju tega člena.
(7) Varstveni režim za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
· tlorisna in višinska zasnova (gabariti)
· gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova
· oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli)
· funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora
· sestavine in pritikline
· stavbno pohištvo in notranja oprema
· komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico
· pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih-cerkvah, gradovih, znamenjih itd.)
· celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine)
· zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(8) Varstveni režim za registrirano naselbinsko dediščino:ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
· naselbinska zasnova(parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov)
· odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote)
· prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd)
· prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.)
· naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
· podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina)
· odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega)
· stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.)
· oprema in uporaba javnih odprtih prostorov
· zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami
(9) Varstveni režim za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino. Ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
· krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine)
· značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitev (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa)
· tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini)
· tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice)
· odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem
· avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov.
· preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
(10) varstveni režim za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so.- zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze)
· grajene ali oblikovane sestavine(grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi)
· naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief)
· oblikovana zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja itd.)
· posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb itd.)
· podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje)
· rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin
· vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
(11) Varstveni režim za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varuje pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
· okopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake
· gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine
· postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
(12) Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna arheološka najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
· če ni možno najti drugih rešitev
· če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
(13) Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Če se območje ureja z OPPN je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
(14) Varstveni režim za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
· avtentičnost lokacije
· materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin
· vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute
(15) Varstveni režim za drugo dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
· materialna substanca, ki je še ohranjena
· lokacija in prostorska pojavnost
· vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico
(16) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(17) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o OPN je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
(18) Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.
(19) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(20) V okolici objektov in območij kulturne dediščine se uveljavlja nadzor nad posegi v prostor, ki bi utegnili negativno vplivati na območje kulturne dediščine (vplivno območje dediščine)
(21) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostalnine po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo je pri pristojni območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih arheoloških raziskavah-obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna služba.
(22) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljski plasti.
(23) Za posamezna registrirana arheološka najdišča ali njihove dele, za katere prostorski akt dopušča posege, je treba v fazi priprave projektne dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, izvesti predhodne arheološke raziskave in rezultate upoštevati pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji). obseg arheoloških raziskav opredeli pristojna strokovna javna služba.
(24) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ali lastnika zemljišča, v primeru gradnje pa tudi investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto zavoda, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(25) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi zavoda omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Ohranjanje narave:
(1) Kakršnekoli posegov in dejavnosti na območjih naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000), ki bi lahko pomenili trajno spremembo lastnosti le-teh, naj se ne načrtuje ali izvaja.
(2) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti:
· na površinski in podzemeljski geomorfološki ter hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote,
· na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču,
· na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spreminjajo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje
(3) Na območju pričakovanih naravnih vrednot (na severnem delu občine ter na območju vzhodno od Vojnika) je matična karbonatna kamnina, kjer lahko pričakujemo odkritja novih podzemnih geomorfoloških tvorb (jame, brezna). Vsak, ki odkrije del narave, za katerega domneva, da ima lastnosti jame ali dela jame, je dolžan o tem obvestiti Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra ter pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave.
(4) Habitatni tipi in značilni elementi krajine, so pomembni za ohranjanje biotopske raznovrstnosti. Na območju občine Vojnik ni bilo izvedeno kartiranje habitatnih tipov, zato je pred odločitvijo o prostorskih ureditvah in rešitvah, ki se nanašajo na območja s predvidenimi spremembami rabe prostora oziroma razmestitvijo dejavnosti v prostor, treba ugotoviti prisotnost habitatnih tipov na teh območjih in njihovo stanje ohranjenosti.
(5) Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
(6) Na območjih Natura 2000 se pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovane v skladu s varstvenimi usmeritvami za posebna varstvena območja, izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih se kar najbolj prilagodi življenskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
· živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja,
· rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenanje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.
· na območjih Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
· Posegov in dejavnosti naj se ne načrtuje in izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno območje Natura 2000 (npr. drstišča, gnezdišča, selitvene poti) razen tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja.
(7) Za zmanjšanje vplivov posegov v naravo se izvedejo omilitveni ukrepi navedeni v prilogi 1.
(8) V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status in je treba izvesti presojo sprejemljivosti, se ta izvede v postopku izdaje naravovarstvenega soglasja.
(9) Za vse posege na območjih ohranjanja narave je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega ministrstva.
(10) Pri posegih v prostor in izvajanju drugih ukrepov na območja ohranjanja narave se upošteva veljavna zakonodaja in predpisi.
Varstvo okolja in naravnih dobrin:
Gradnje in prostorske ureditve so dopustne, če so njeni vplivi v mejah dopustnih vrednosti, dovoljenih s predpisi. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja.
Pri načrtovanju posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje in so opredeljeni v predpisih je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva.
Varstvo zraka:
Pri načrtovanju in gradnji novih objektov se upošteva predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri njihovem obratovanju ne bodo prekoračena dovoljenja emisije.
Proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte se mora priključiti na ekološko čiste vire energije. Zagotovi se racionalna raba energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov.
Varovanje vodnih virov:
Območja varovanj vodnih virov zavarovana z odloki so prikazana v Prikazu stanja prostora.
Vodovarstvena območja so določena z namenom, da se zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, pred onesnaženjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali njeno količino (74.člen ZV-1). Za vsa območja, ki se nahajajo na vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur.l. RS št. 64/06), Odlok o varovanju virov pitne vode na območju Občine Vitanje (Ur.l.RS št. 29/02) in Odlok o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje virov pitne vode na območju občine Celje (Ur. l.SRS št. 17/88). Vse obstoječe vodne vire je potrebno je potrebno zavarovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov. Za vsak poseg v vodovarstveno območje je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa.
Varstvo voda:
(1) Pri načrtovanju novogradenj se ne posega v območja, ki so opredeljena kot poplavna območja razen za gradnjo objektov in naprav za preprečevanje vpliva visokih voda. Dopustni so le posegi, ki jih določa Zakon o vodah v 37. Členu:
· gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
· gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
· ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
· ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
· gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
· gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
· gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Pri prostorskem načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 84. člena in 68. člena ZV-1, po katerih so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko:
· ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
· zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda,
· ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja,
· onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano:
· odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki,
· odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,
· odlaganje odpadkov.
Na erozijskem območju je v skladu z 87. členom ZV-1 prepovedano:
· poseganje v prostor na način, ki pospešujejo erozijo in oblikovanje hudournikov
· ogoljevanje površin
· krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
· zasipavanje izvirov,
· nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
· omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
· odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
· zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
· odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
· vlačenje lesa.
Na plazljivem območju je v skladu z 88. členom ZV-1 prepovedano:
· zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
· poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
· izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
· krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(2) Posegi GJI v vplivna območja vodotokov oziroma v poplavna območja morajo biti načrtovani tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost strug vodotokov.
(3) Za vsak poseg v vodovarstveno območje je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa. Pospešuje se izgradnja objektov in naprav za varovanje pred visokimi vodami.
(4) Gradnja namakalnih sistemov in drugih agromelioracijskih posegov je dopustna pod pogoji službe za upravljanje in varstvo voda.
(5) Vodotokov 1. reda na območju občine Vojnik ni, vsi vodotoki (Hudinja, Dobrnica, Šandrica, Vrbnica, Čreškovica, Parišni graben, Trnoveljski potok, Kolarjev graben, Salanov grban, Novaški graben, Tesnica, Jesenica, Briški potok, Beli potok, Drežnica, Rovski potok, Dajinica, Brezovičica, Griljcev graben in drugi manjši njihovi pritoki) so 2. reda. Na vodotokih 2 reda sega zunanja meja priobalnega zemljišča 5 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.
(6) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane aktivnosti, ki bi lahko ogrožale stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, ovirali normalen pretok vode, plavin ali onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prav tako je v vode prepovedano izlivati, odlagati ali odmetavati:
· snovi ali predmete, ki zaradi svoje oblike, fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnosti, količine ali drugih lastnosti lahko ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih ali obvodnih organizmov, ovirajo pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in naprave,
· odpadke, razen, če je s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, določeno drugače.
· Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano:
· odlaganje ali pretovarjanje nevarnih snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki,
· odlaganje ali odmetavanje odkopnih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,
(7) Pri načrtovanju večjih gospodarskih in stanovanjskih con se izvedejo ukrepi proti škodljivemu delovanju padavinskih voda (zatravitve, travne plošče, tlakovci, čim manjša površina tlakovanih površin.
(8) Z namenom zagotavljanja varstva voda pred onesnaženjem se zagotovi ustrezno izvajanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
(9) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja je potrebno predviditi v skladu z 92. členom ZV-1 in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki..). Za varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda v ureditvenih območjih naselij skrbi lokalna skupnost.
(10) Odvzem vode iz vodotokov za namakanje kmetijskih površin, ribogojstvo in delovanje obnovljenih ali prenovljenih starih objektov, ki so vezani na izkoriščanja energije tekoče vode mora zagotavljati pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode. Raba vode se izvaja le ob zagotavljanju ohranjanja lastnosti zaradi katerih imajo vodotoki na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status ter ekološko sprejemljivega pretoka v strugi in pretoka, ki bo omogočal naravno hidrodinamiko vodotokov. Odlaganje kakršnega koli materiala v strugo in na bregove vodotoka naj se ne izvaja. Krčenje ali odstranjevanje obvodne grmovne in drevesne vegetacije naj se ne izvaja, iz sestoja se lahko odstranijo le poškodovana drevesa ali drevesa, ki močno ovirajo pretok. Ohranja ali se s ponovno vzpostavlja naravna vrstna sestava obvodne vegetacije in njena pestra višinska strukturiranost. Vzdolž brežin vodotokov naj se za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst, predvsem robinje, japonskega dresnika,… zagotovi in nato vzdržuje pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone vegetacije. Morebitno širjenje invazivnih vrst na območju, kjer se izvajajo posegi, se omeji z njihovim sprotnim odstranjevanjem.
Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin. Vodna infrastruktura se naj načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih. Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda naj se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku.
Varstvo pred hrupom:
(1) Hrupne dejavnosti je dopustno umeščati samo v območja gospodarskih dejavnosti.
(2) Novi viri hrupa v bivalnih območjih ne smejo čezmerno obremenjevati območja s hrupom. V območjih z mešanimi dejavnostmi oziroma dopolnilnimi dejavnostmi, le te ne smejo poslabševati pogojev bivanja, oziroma prevladujoče dejavnosti v naselju.
(3) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah v varovalnih pasovih cest, je potrebno vse posege načrtovati tako, da je potrebno v čim manjši meri izvajati dodatne protihrupne ukrepe zaradi prometa na cesti.
26. člen
(splošni PIP za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambo)
Zaščita pred poplavami:
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.
(3) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor.
(4) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.
(5) Na poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(6) Ne glede na določbe drugega in petega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti v skladu ter pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah.
(7) Območje Šmartinskega jezera se ureja kompleksno v sodelovanju z Mestno občino Celje, za katerega je bil sprejet državni prostorski načrt za širše območje Šmartinskega jezera, predvsem v smislu izgrajevanja gospodarske javne infrastrukture.
(8) Regulacij, s katero bi povzročili spremembo smeri, obliko ali globino struge (spremembo vzdolžnega in prečnega profila struge), izolacija in fragmentacija habitata, se ne izvaja. Utrditve brežin vodotokov naj se izvajajo sonaravno z biotehničnimi ukrepi. Klasična trapezasta regulacija s poravnanimi brežinami in uporabo betona naj se ne izvaja. Ob vodotokih naj se ohranja zveznost obrežne vegetacije. V primeru bočne erozije, s katero bi bila porušena stabilnost brežine, naj se brežina utrjuje z uporabo naravnih materialov. Ukrepi za zagotavljanje protipoplavne varnosti zemljišč, ki so namenjena gradnji stanovanjskih ali proizvodnih objektov, se izvedejo v obsegu in na način in v taki oddaljenosti od brežine struge, da se ohranja obstoječa obrežna vegetacija in morfologija struge. Objektov, ki prekinjajo zveznost vodnega toka naj se ne gradi, v primeru, ko drugih možnosti ni, pa se jih gradi tako, da se ob njih z dodatnimi tehničnimi rešitvami vzpostavi povezava s celotnim tokom.
Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin. Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih. Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda naj se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku.
Potresna ogroženost:
(1) Pri projektiranju objektov mora biti za zagotavljanje potresne varnosti upoštevana VII. Stopnja potresne ogroženosti po EMS. Upošteva se projektni pospešek tal, ki za občino Vojnik znaša 0,125 g, kot je opredeljeno v karti potresne nevarnosti Slovenije.
Erozijska in plazljiva območja:
(1) Erozijska območja so prikazana v stanju prostora.
(2) Na erozijskih območjih je gradnja objektov izjemoma možna šele po primerni ureditvi in stabilizaciji strug potokov na vplivnem območju gradnje. Pred izvedbo posega je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena, izdelati geološko geomehansko poročilo s poudarkom na stabilnosti terena ter določiti potrebne omilitvene ukrepe.
(3) Gradnja objektov na plazljivih in labilnih območjih je izjemoma možna. Pred izvedbo posega je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena (širšega območja), izdelati geološko geomehansko poročilo s poudarkom na stabilnosti terena ter določiti omilitvene ukrepe.
(4) Gradnja objektov na aktivno plazljivih območjih ni dopustna. Na že saniranih plazovih je dopustna le izjemoma v primeru, da se z geološko geomehanskim elaboratom preveri vpliv novih posegov na že sanirano stanje plazu ter prilagodi mikrolokacijo predvidenega objekta.
(5) Na plazljivem območju in strmem terenu se ne sme posegati na zemljišča tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Prepovedano je:
· zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
· poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode
· izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča
· krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešujejo plazenje zemljišča.
(6) Plazljiva in erozijsko nevarna območja so opozorilna. Investitor mora pridobiti mnenje organizacije s področja geomehanske tudi zunaj prikazanih območij, kadar obstaja sum, da je zemljišče plazljivo ali erozijsko nevarno.
Varstvo pred požarom:
(1) Pri načrtovanju predvidenih posegov je treba upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom,. Pri vseh posegih je treba upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
(2) Varstvo pred požarom se zagotavlja z ustreznimi odmiki od meje parcel in med objekti oziroma načrtovanimi ustreznimi protipožarnimi ločitvami, z neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila ter ustreznimi viri vode za gašenje.
(3) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
Območja zaščite in reševanja
(1) Vsa območja za zaščito in reševanje na območju občine Vojnik so opredeljena v občinskem načrtu zaščite in reševanja. Opredeljena so območja za:
· pokop ljudi: na obstoječih pokopališčih Vojnik, Nova Cerkev, Frankolovo in Črešnjice
· odvoz odmrlih živali je v skladu z nacionalnim veterinarskim inštitutom, ki na neškodljiv način uniči in odstrani odmrle živali. V občini ni večjih aglumeracij živali, zato se v primeru večjih poginov predvidi pokop v neposredni bližini hlevov zaradi preprečitve širjenja kužnih bolezni v skladu s predpisi. V bližini občine Vojnik je zbirališče kadavrov – Lahovna pri Celju.
· deponija ruševin je predvidena južno od ceste v Šmartno
· evakuacija: na območjih varnih in dostopnih delov naselij kot so športna igrišča in parkirišča
Ureditve za obrambne potrebe:
(1) Območje za potrebe obrambnih dejavnosti v Šmiklavžu pri Ljubečni načrtuje Ministrstvo za obrambo RS, ki posega tudi na območje Mestne občine Celje. Pri vseh načrtovanih posegih je potrebno zagotoviti čim manjše posege v gozdove.
(2) Območje izključne rabe prostora za potrebe obrambe se obstoječa in načrtovana območja, namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanja in delovanje vojske. Na teh območjih so za potrebe obrambe dovoljene vse prostorske ureditve ter gradnja objektov in ostale infrastrukture.
(3) V območju omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe je dovoljena obstoječa primarna (kmetijska ali gozdna) raba ter uporaba komunikacij. na območju niso dopustne gradnje in rekonstrukcije objektov, ki so namenjeni stalnim delovnim mestom, nastanitvi, prireditvam ter zadrževanju večjega števila ljudi. Uporaba objektov ne sme omejevati funkcionalnosti območja za potrebe obrambe. za vse posege v območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe je treba pridobiti soglasje organa pristojnega za obrambo.
27. člen
(prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov)
(1) V posameznih enotah urejanja prostora se določijo PIP za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov. EUP, za katere se bo izdelal OPPN, se določijo glede na zahtevnost posameznih dejavnosti v prostoru, navezavi na GJI, povezavi z drugimi EUP, varstvom kulturne dediščine,ohranjanje naravne in drugih vplivov pomembnih za določeno območje oziroma njegov širši vpliv.
(2) Glede načrtovanja posameznih območij za urejanje z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti, se lahko občina zanje opredeli ne glede na prostorsko opredelitev v OPN tudi kasneje zaradi izraženega vpliva na sosednja zemljišča, oziroma prostorski interes po detajlnejšem urejanju prostora, ki se opredeli z OPPN.
(3) V EUP, kjer je predvidena izdelava OPPN, se določijo prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo do njegovega sprejema. Ti pogoji se nanašajo na ureditve zemljišč, gospodarske javne infrastrukture, ki preko teh zemljišč poteka, na možnosti predvsem rekonstrukcij in adaptacij oziroma tekočih del za vzdrževanje objektov v teh območjih, ki so potrebna za funkcijo le teh do sprejema OPPN, lahko pa tudi druge usmeritve glede zahtev natečajev oziroma morebitnih drugih pogojev, ki so vezani na realizacijo območja predvidenega za izdelavo OPPN.
28. člen
(določitev PIP v podrobnejši namenski rabi SSe)
Podrobnejša namenska raba
stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi (SSe - enostanovanjske stavbe)
Tip gradnje:
V navedenih PNRP, ki zajemajo v preteklosti realizirane soseske, so pretežno eno stanovanjski objekti, nekateri s spremljajočimi dejavnostmi, temu konceptu sledijo tudi možnosti dopolnilne gradnje.
Namembnost:
Pretežno eno stanovanjske stavbe, prosto stoječe, ponekod z dopolnilnimi dejavnostmi v sklopu objekta (pisarne, pisarne namenjene lastnemu poslovanju, frizerski, kozmetični saloni, popravljalnice čevljev, pralnice, fotokopirnice, računalniški servisi, foto studii, nega hišnih živali, urarstvo, drobne dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno oskrbo prebivalcev, strokovne, zdravstvene in znanstveno tehnične dejavnosti,) in že obstoječe legalne dejavnosti umeščene v stanovanjski objekt. Nove dopolnilne dejavnosti so možne v obstoječi stavbi ali kot prizidek ter izgradnja gospodarske javne infrastrukture in drugih ureditev.
Dopustne vrste posegov so:
Dopolnilna eno stanovanjska gradnja na eventualno še prostih parcelah dopolnitev vrzeli med obstoječimi stavbami, rekonstrukcija, prenova ali sanacija obstoječih in gradnja , ki nadomešča dotrajane stanovanjske objekte, ki se rušijo, sprememba namembnosti dela hiše v spremljajočo dejavnost, posodobitev obstoječe legalne dopolnilne dejavnosti; nadzidave, ki ne presegajo v točki 4 dopustnih gabaritov; mogoče so gradnje prizidkov za potrebe povečanja bivalnih površin. Mogoča tudi ni sprememba eno stanovanjskega objekta v več stanovanjski objekt, mogoča je le ureditev še enega stanovanja v sklopu objekta.
Lega objektov:
Prosto stoječi eno stanovanjski objekti v večji meri pozidani v preteklih obdobjih starejših stanovanjskih sosesk, eventualni novi eno stanovanjski objekti morajo upoštevati obstoječe gradbene linije . Prizidki so mogoči le tam, kjer razpoložljivi prostor to dopušča in je odmik od sosednje parcelne meje 4,00 m. Ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča je možen tudi manjši odmik.
Velikost objektov:
Načeloma se mora velikost eventualnih novih objektov kot zapolnitev vrzeli v soseskah ali objektov, ki nadomeščajo dotrajane objekte, prilagoditi obstoječim objektom, ki je v razmerju stranic od 1:1,2 do 1:2 in višine K+P+M ali P+1+M (mansarda v obeh primerih do max višine kolenčnega zidu 1.50 m), oziroma P+M (mansarda do višine kolenčnega zidu 1.80 m).
Izkoriščenost zemljišč:
Pri novogradnjah se mora velikost gradbene parcele prilagoditi velikosti obstoječih parcel. V primeru večjih gradbenih parcel, morajo biti pogoji gabaritov prilagojeni predpisanim gabaritom, preostali večji del pa zelene površine.
Oblikovanje objektov:
Navedene EUP nanašajo na starejše stanovanjske soseske s pretežno klasično gradnjo in klasičnim oblikovanjem objektov(lahko tudi montažno gradnjo) s simetričnimi dvokapnimi strehami v naklonih od 300 – 450, izjemoma tudi manjši z obveznim upoštevanjem prevladujočega naklona streh v naselju oziroma delu naselja. Strešna kritina je opečne barve, zunaj območij naselbinske dediščine pa je lahko tudi sive, črne ali rjave barve, če takšne strehe prevladujejo v okolici. Pri novogradnjah so dopustne dvokapnice, večkapnice, ravne strehe in enokapnice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Oblika frčad je lahko moderne oblike. Novogradnje se morajo v masah in gabaritih prilagoditi oblikovanju osnovnih objektov, lahko imajo tudi sodobnejši koncept tlorisne zasnove (L,T in podobne oblike). Oblikovanje objekta se mora prilagoditi osnovnim karakteristikam in tipologiji obstoječih stanovanjskih sosesk, kar velja tudi za prizidave in nadzidave.
Parcelacija:
Pri novogradnjah se mora velikost gradbenih parcel prilagoditi velikosti parcel značilnih za sosesko, ne smejo pa biti manjše od 350 m2. Glede na predpisane gabarite objektov mora predstavljati preostali del parcele, ki ne predstavlja dostopov, dovozov, parkirišča in prostora za ekološke otoke, zelene površine.
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
Vsi objekti razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno gospodarsko infrastrukturo (minimalno: dovoz, vodovod, elektriko, odvoz odpadkov, priključitev na kanalizacijo ali lastno ČN, ogrevanje na ekološko sprejemljiv način v skladu z občinskim energetskimi usmeritvami in z možnostmi uporabe alternativnih virov energije, namestitev sončnih ali fotovoltaičnih na strehah objektov). Za potrebe novogradenj je mogoča izgradnja gospodarske javne infrastrukture, ki se mora smiselno navezovati na obstoječo infrastrukturo.
Ohranjanje kulturne dediščine, varstva narave , naravnih dobrin in varstva pred naravnimi nesrečami:
Dopustna gradnja ne sme ogrožati varovane objekte in območja kulturne dediščine z njihovimi varstvenimi režimi (za vse posege vanje je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje), varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavljati varnost pred poplavami in erozijo, plazovi ter zagotavljati potresno varnost.
Varovanje zdravja ljudi:
Na območjih ogroženih s poplavami in plazovi gradnja ni mogoča. Pri načrtovanju novih objektov je potrebno težiti k pravilnemu osončenju, varstvu pred hrupom in svetlobnim onesnaženjem ter zagotavljati možnosti dostopov funkcionalno oviranim osebam. Varstvo pred požarom se zagotavlja z ustreznimi odmikim od meje parcel in med objekti pziroma načrtovanimi ustreznimi protipožarnimi ločitvami, z neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila ter ustreznimi viri vode za gašenje.
Dodatni pogoji:
Možnost gradnje NO EO skladno z 21. členom Možnost gradnje NO in EO v skladu z 22. členom
29. člen
(določitev PIP v podrobnejši namenski rabi SSv)
stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi (SSv - večstanovanjske stavbe)
enostanovanjski objekti zgrajeni kot 2 dvojčka in 4 večstanovanjski objekti s pripadajočimi garažami, parkirnimi površinami in zelenicami.
Enostanovanjski in večstanovanjski objekti, garaže za potrebe večstanovanjskih objektov (enostanovanjske in večstanovanjske stavbe).
Enostanovanjski objekti se urejajo po pogojih PIP iz 2. člena s pogojem, da se po dva in dva objekta stikata s skupno steno ter izgradnja komunalne infrastrukture in drugih ureditev.
Obstoječe več stanovanjske objekte je mogoče adaptirati, rekonstruirati in sanirati v smislu izboljšanja pogojev bivanja, posodobitve komunalne infrastrukture, izboljšanja toplotne zaščite objektov. Mogoče so tudi zasteklitve balkonov, zamenjave oken in vrat na fasadah ob pogoju enotnega oblikovanja, videza in barv; spremembe namembnosti balkonov v stanovanjske površine niso mogoče. Hladilne in prezračevalne naprave je mogoče namestiti le na balkonih, eventualne antenske naprave pa le na strehah.
Ob večstanovanjskih objektih je kot prizidkek mogoče namestiti dvigala ob pogoju upoštevanja oblikovanja osnovnega objekta in ukrepe za odpravo arhitektonskih ovir.
Obstoječe garaže je mogoče adaptirati, rekonstruirati ali zgraditi na istem mestu nove ob pogoju zagotavljanja večjega števila parkirnih mest in ob pogoju, da se bistveno ne zmanjšajo zelenice.
Eventualna zaklonišča za potrebe več stanovanjskih objektov je glede na možnost veljavne zakonodaje začasno spremeniti v skladiščne prostore
Lega objektov je obstoječa, eventualne garaže, ki bi nadomeščale obstoječe garaže, morajo biti na mestu starih garaž in ne smejo bistveno zmanjševati zelenic. Eventualna gradnja dvigal ob večstanovanjskih objektih je mogoča na mestih, ki so optimalno najbolj sprejemljiva konstrukcijsko in v povezavi z notranjimi komunikacijami ter tako, da v končni fazi predstavljajo enovit objekt.
Velikost objektov je obstoječa.
Izkoriščenost zemljišč je obstoječa; v primeru gradnje garaž, ki bi nadomeščale obstoječe garaže, le te ne smejo bistveno zmanjševati zelenic.
Navedena EUP se nanaša na starejšo stanovanjsko sosesko s klasično gradnjo in klasičnim oblikovanjem objektov. Eventualna gradnja novih garaž ali dvigal, se morajo prilagoditi oblikovanju osnovnih objektov, lahko imajo tudi sodobnejši koncept zasnove in oblikovanja, ki pa se mora prilagoditi osnovnim karakteristikam in tipologiji obstoječe gradnje. Posegi v fasade večstanovanjskih objektov (okna, vrata, zasteklitve balkonov) morajo biti enotni za ves objekt, prav tako tudi barve fasade.
Je obstoječa.
Vsi objekti razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno gospodarsko infrastrukturo (minimalno: dovoz, vodovod, elektriko, odvoz odpadkov, priključitev na kanalizacijo ali lastno ČN, ogrevanje na ekološko sprejemljiv način v skladu z občinskim energetskimi usmeritvami in z možnostmi uporabe alternativnih virov energije, namestitev sončnih ali fotovoltaičnih kolektorjev na strehah objektov. Za potrebe novogradenj je mogoča izgradnja gospodarske javne infrastrukture, ki se mora smiselno navezovati na obstoječo infrastrukturo.
Ohranjanje kulturne dediščine, varstva narave, naravnih dobrin in varstva pred naravnimi nesrečami:
Možnost gradnje EO in NO v skladu z 21. členom. Možnost gradnje NO in EO v skladu z 22. členom.
30. člen
(določitev PIP v podrobnejših namenskih rabah CU, CD)
osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje (CU)
druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj (CD)
Tip gradnje in namembnost:
V navedenih EUP, ki zajemajo območja centralnih dejavnosti posameznih urbanih središč Vojnika, Nove Cerkve, Frankolovega in Socke, so centri namenjeni oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim (terciarnim in kvartarnim) ter bivanju in stavbe javne uprave, gostilne, restavracije, točilnice, stavbe bank, pošt, zavarovalnic, druge upravne in pisarniške stavbe, hotelske in podobne stavbe za nastanitev, trgovske stavbe, bencinski servisi, stavbe za druge storitvene dejavnosti, stavbe za kulturo in razvedrilo, muzeji in knjižnice, stavbe za izobraževanje in raziskovalno delo, stavbe za zdravstvo, športne dvorane, stavbe za opravljanje verskih obredov, kulturni spomeniki, druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (policisti, gasilci, postajališča, sanitarije). V urbanih središčih naselij kot območjih historičnega in novega jedra gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti in bivanju. Območja v navedenih EUP so v večji meri pozidana pretežno s starejšimi objekti, objekti kulturne dediščine ter novejšimi arhitekturno primernimi, pa tudi z objekti manjših arhitekturnih kvalitet, ki se kažejo predvsem v masah objektov.
Dopustne vrste posegov:
Dopustne vrste posegov so objekti in dejavnosti centralnih dejavnosti in bivanja, ki dajejo karakteristiko naseljem že sedaj. Kot dopustne vrste posegov so prenove, sanacije, revitalizacije, spremembe namembnosti objektov in gradnje objektov, ki nadomeščajo stare in dotrajane objekte (če to dopuščajo pogoji varovanja) in na prostih površina gradnje novih objektov iz točke (1). Ob upoštevanju mas in gabaritov, značilnih za navedena naselja in upoštevanju, da naselji Vojnik in Nova Cerkev predstavljata tudi naselbinsko kulturno dediščino se glede na varstveni režim varujejo:
· odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcije celote)
· stavbno tkivo (prevladajoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.)
Mogoče so regulacije in ukrepi za varovanje pred visokimi vodami in druge ureditve v zvezi z vodnimi zemljišči, mostovi ter posegi za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Lega eventualnih novih objektov in objektov, ki nadomeščajo star in dotrajan objekt, je pogojena z razpoložljivo površino v naselju glede na namembnost (in varovalne režime v Vojniku in Novi Cerkvi ter na Frankolovem ob cerkvi) ter z upoštevanjem značilnih smeri in prepoznavnih leg objektov v naselju, z upoštevanjem gradbenih linij značilnih za ulične pozidave in značilnih odmikov med objekti.
Velikost objektov v naseljih se mora v masah prilagoditi podobi in gabaritom objektov, masam streh in upoštevati vedute v naselju in iz naselja ter skupno z objektom ali spremenjeno namembnostjo reševati tudi površine za mirujoči promet in zelene površine z upoštevanjem značilnih odmikov med objekti in odmikov glede na namembnost objekta.
Oblikovanje novih objektov, rekonstrukcij obstoječih objektov, prizidav in nadzidav se mora prilagoditi tipologiji, gabaritom in enotni podobi naselja kot vizualne karakteristike celotnega naselja ali dela naselja ter predpisanim varovalnim režimom, prav tako tudi oblikovanje enostavnih objektov; oblikovanje in velikost površin za mirujoči promet in zelenih površin se mora reševati kot enovit projekt v sklopu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja osnovnega objekta, ki izhaja iz usmeritev in ohranjanja podobe celotnega naselja. Dopušča se tudi sodobnejše oblikovanje novih objektov, vendar ob pogoju upoštevanja predpisanih omejitev pri oblikovanju, legi in velikosti objektov iz te in prejšnjih točk tega člena. Sestavni del projekta za pridobitev PGD mora vsebovati tudi določitev barve fasad, vrsto in barvo kritine, ureditve okolice glede prerazporeditve in izravnave zemeljskih mas in eventualnih škarp, zasaditev, urbane opreme in ograj.
Vsi objekti razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno gospodarsko infrastrukturo (minimalno: dovoz, vodovod, elektriko, odvoz odpadkov, priključitev na kanalizacijo ali lastno ČN, ogrevanje na ekološko sprejemljiv način v skladu z občinskim energetskimi usmeritvami in z možnostmi uporabe alternativnih virov energije. Za potrebe novogradenj je mogoča izgradnja gospodarske javne infrastrukture, ki se mora smiselno navezovati na obstoječo infrastrukturo in druge ureditve.
Možnost gradnje EO in NO skladno z 21. členom. Možnost gradnje NO in EO v skladu z 22. členom.
31. člen
(določitev PIP v podrobnejši namenski rabi ZK)
pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle (ZK)
Navedena EUP se nanaša na pokopališča.
Pokopališče z enojnimi, družinskimi, žarnimi grobovi, grobnicami, skupinskimi grobovi, mrliško vežico, pripadajočimi parkirnimi površinami, pomožnimi objekti in urbano opremo (stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališča in spremljajoči objekti).
Sanacije, adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav, prizidki, sanacije in dozidave ograj, zidov in gradnja novih objektov za potrebe funkcije pokopališča, ureditve novih grobov, pešpoti, zelenih površin, širitev parkirišča. V sklopu mrliške vežice je mogoča tudi gradnja krematorija glede na potrebe kraja.
Lega novih objektov – mrliške vežice, novih grobnih polj kot širitve obstoječega pokopališča, se morajo smiselno navezovati na obstoječi koncept pokopališča in koncept načrtovanih širitev.
Velikost:
Eventualna gradnja mrliške vežice ali prizidava obstoječe se mora prilagoditi videzu celotnega pokopališča; nove ograje, rekonstrukcije starih se morajo prilagoditi obstoječim ograjam, zidovom.
Oblikovanje:
Oblikovanje novih objektov, rekonstrukcije, rekonstrukcije starih se morajo prilagoditi videzu obstoječega pokopališča in kraja kot celote.
Parcelacija je obstoječa, koncept širitve pokopališča se mora smiselno navezovati na obstoječe pokopališče.
Pri načrtovanju novih objektov in naprav je potrebno zagotavljati možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam, zagotavljati varstvo pred hrupom in drugimi vplivi glede na bližnje soseske in načrtovane posege v neposredni bližini in zagotavljati varstvo pred poplavami , oziroma zagotoviti v čim manjši možni meri vplive visokih voda na pokopališče. Varstvo pred požarom se zagotavlja z ustreznimi odmikim od meje parcel in med objekti pziroma načrtovanimi ustreznimi protipožarnimi ločitvami, z neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila ter ustreznimi viri vode za gašenje.
32. člen
(določitev PIP v podrobnejših namenskih rabah ZP, ZD)
parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju (ZP)
druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo (ZD)
Namembnost, lega, velikost, oblikovanje, parcelacija, možni posegi:
Prostorska enota predstavlja zelene površine v naselju, ki predstavljajo zeleno zaščitno funkcijo ali predstavljajo zelene in parkovne ureditve, tudi ob večjih objektih – graščinah, bolnici, delno pa tudi zelene površine v in med soseskami (površine za šport, rekreacijo in prosti čas le kot parki, zelene površine in druge zelene površine z urbano opremo). Zelene površine imajo pomembno funkcijo kot zeleni tamponi v naselju, kot parkovne površine v sklopu objekta (večji del ob objektih, ki predstavljajo kulturno dediščino), se navezujejo na obvodni svet. Zelene površine lahko predstavljajo zelene zatravljene površine, hortikulturno urejene in opremljene z urbano opremo ali pa so parkovne ureditve v sklopu objekta kulturne dediščine. Začasno jih je mogoče uporabljati tudi za sezonske ureditve in dopolnjevati s primernimi hortikulturnimi ureditvam, dopolnjevati zasaditve in druge ureditve.
Znotraj vrtno arhitekturne dediščine se glede na varstveni režim varujejo
· zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze)
· posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb itd.)- podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje)
· rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za za razvoj in obstoj rastlin
Parcelacije so obstoječe, prilagojene tudi objektom, s kateri predstavljajo celoto.
Priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo:
Zelene površine so opremljene s sprehajalnimi potmi, ki se navezujejo na sprehajalne in pešpoti v naselju, opremljene z javno razsvetljavo, vodovodom, če to zahtevajo ureditve (fontane, vodometi) in z drugo infrastrukturo ter ureditve, če je potrebna.
Dopustni posegi in ureditve ne smejo ogrožati varstvenih območij kulturnih vrednot in morajo upoštevati predpisane varstvene režime, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavljati v čim manjši meri varstvo pred poplavami, plazovi in erozijami.
Pri načrtovanju novih ureditev se mora omogočiti dostop funkcionalno oviranim osebam. Varstvo pred požarom se zagotavlja z ustreznimi odmikim od meje parcel in med objekti pziroma načrtovanimi ustreznimi protipožarnimi ločitvami, z neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila ter ustreznimi viri vode za gašenje.
Možnost EO in NO v skladu 21. členom. Možnost gradnje NO in EO v skladu z 22. členom.
33. člen
(določitev PIP v podrobnejši namenski rabi B, BT)
posebna območja ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno (B)
površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev (BT)
V navedeni EUP so površine namenjene turističnim dejavnostim – hotelom, bungalovom in drugim turističnim objektom za nastanitev in zunanjim površinam za namen turistične dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namembnost EUP
Obstoječi objekti, ki so že namenjeni turističnim dejavnostim s spremljajočimi zelenimi in rekreativnimi površinami, ki dopolnjujejo ponudbo osnovnega turističnega objekta ali pa so zgrajeni in bodo tej dejavnosti služili (hotelske in podobne stavbe za nastanitev, gostilne, restavracije, točilnice, objekti za šport, rekreacijo in prosti čas).
Adaptacije, rekonstrukcije, tudi prizidave ali gradnje objektov, ki nadomeščajo star in funkcionalno neustrezen objekt (kar ne velja za objekt, ki predstavlja kulturni spomenik) z namenom vsebinsko in oblikovno ustreznejšega objekta. V primeru posegov v kulturni spomenik, se le ti podredijo predpisanemu varstvenemu režimu. Dopolnilne rekreativne dejavnosti.
Lega objekta:
Obstoječi objekti, v primeru gradnje novega objekta naj bo le ta na mestu starega ali v neposredni bližini le tega, ki se po dograditvi novega ruši. V primeru prizidave (tudi nadzidave) k obstoječemu objektu mora biti na mestu, ki čim manj posega v zelene in rekreativne površine.
V primeru prizidave in nadzidave obstoječega objekta mora biti le ta v oblikovan tako, da z osnovnim objektom tvorijo funkcionalno celoto. V primeru nove gradnje objekta mora biti zasnovan tako, da se po velikosti podreja okoliškim zelenim in rekreativnim površinam, ki so v večini površine. Parkirne in manipulacijske površine se morajo navezovati na objekt, oziroma se umestijo tja, kjer v čim manjši meri okrnijo zelene površine in predstavljajo sestavni del projekta..
Izkoriščenost zemljišča:
Navedena EUP se nanaša na že pozidana zemljišča – objekt in pripadajoče zelene in rekreativne površine, ki dopolnjujejo osnovno turistično ponudbo objekta. V primeru prizidav, novega objekta ali dopolnitve spremljajočih rekreativnih površin, morajo biti le te v večjem površinskem deležu – tudi vodnih in obvodnih površin
V primeru adaptacije, rekonstrukcije se le te podredijo oblikovanju obstoječega objekta, prav tako prizidave, ki je lahko tudi modernejše zasnovana vendar tako, da se sklada z obstoječo arhitekturo objekta, oziroma tako, da oba objekta tvorita kompatibilen objekt. V primeru adaptacije ali rekonstrukcije kulturnega spomenika, se morajo le te podrediti zahtevam varstvenega režima. Oblikovanju osnovnega objekta se podredi tudi oblikovanje urbane opreme, oziroma drugih ureditev ne zelenih in rekreativnih površinah.
Pri načrtovanju novih objektov in naprav je potrebno zagotavljati možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam, zagotavljati varstvo pred hrupom, svetlobnim onesnaževanjem in drugimi vplivi glede na bližnje soseske in načrtovane posege v neposredni bližini in zagotavljati varstvo pred poplavami. Varstvo pred požarom se zagotavlja z ustreznimi odmikim od meje parcel in med objekti pziroma načrtovanimi ustreznimi protipožarnimi ločitvami, z neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila ter ustreznimi viri vode za gašenje.
Možnost gradnje EO in NO v skladu z 21.členom. Možnost gradnje NO in EO v skladu z 22. členom.
34. člen
(določitev PIP v podrobnejši namenski rabi ZS)
površine za turizem za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem (ZS)
Tip ureditve in gradnje:
V navedeni EUP so površine namenjene za oddih, rekreacijo in šport in predstavljajo zelene ureditve za oddih, rekreativne površine, športne ureditve in pripadajoče objekte.
Zelene površine za oddih, rekreativne površine, športne ureditve s pripadajočimi objekti, ki posredno služijo določeni rekreacijski ali športni dejavnosti, oziroma so potrebni prvenstveno za njihovo funkcijo (objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, športna igrišča, športne dvorane).
Ureditve zelenih površin za oddih (zatravljene, hortikulturno urejene površine, obvodni svet), rekreacijske površine, športne površine za različne športne dejavnosti v naravi, zunanja igrišča, pripadajoči objekti (tudi športni), ki neposredno služijo določeni rekreacijski ali športni panogi in so neobhodni za njihovo funkcijo (garderobe, spremljajoči prostori in dejavnosti, ki so izključno namenjene funkciji športne dejavnosti) ter druge ureditve .Rekonstrukcije in adaptacije obstoječih športnih in pripadajočih objektov, prizidave, gradnja novih, ureditev ali preureditev površin za oddih, rekreacijo in šport ob pogoju, da je delež zelenih površin ali športnih površin večji od pozidanih površin.
Lega površin za oddih, rekreacijo in šport je pogojena z vrsto športne ali rekreativne dejavnosti – orientacije, povezav z že obstoječimi površinami, obvodnim svetom. Lega pripadajočih objektov mora biti določena tako, da se v čim večjem deležu ohranijo ali načrtujejo površine za oddih, rekreacijo in šport.
Ureditve zelenih površin za oddih (zatravljenih, hortikulturno urejenih, obvodni in vodni svet), rekreacijske površine – zelene površine z opremo za rekreacijo, športne površine so pogojene z določeno dejavnostjo in normativi za to dejavnost. Velikost pripadajočih objektov (prizidave, dozidave, nove gradnje) se morajo prilagoditi funkciji določene športne dejavnosti. Parkirne in manipulacijske površine se morajo navezovati na objekt, oziroma se načrtujejo tam, kjer čim manj okrnijo in posegajo v zelene in rekreativne površine.
V navedeni EUP morajo biti prevladujoče rekreativne, zelene in športne površine v razmerju z objekti in parkirnimi površinami.
V primeru adaptacij, rekonstrukcij in prizidav obstoječih objektov se le te podredijo oblikovanju obstoječega objekta (zasnova je lahko tudi modernejša ob pogoju upoštevanja koncepta obstoječega objekta) in ob pogoju, da objekta predstavljata arhitekturno usklajeni objekt (v masah). V primeru novogradnje mora biti ta dimenzijsko podrejena funkciji športne panoge. Enotnemu oblikovanju mora biti podrejena tudi rekreativna in urbana oprema ter ograditev površin.
Parcelacija je pogojena z dejavnostjo.
Možnost gradnje EO in NO v skladu z 21. členom Možnost gradnje NO in EO v skladu z 22. členom.
35. člen
(določitev PIP v podrobnejši namenski rabi SB)
Stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin (SB)
V navedeni EUP so objekti in pripadajoče površine namenjene stanovanjskim površinam za posebne namene – bivanju ostarelih, študentom, otrok in drugih socialnih struktur.
Obstoječi objekti v EUP so namenjeni bivanju ostarelih – dom upokojencev, otroški vrtec, psihiatrična bolnica s spremljajočimi objekti, pripadajoče zelene in prometne površine ter druge ureditve in naprave (stavbe za zdravstvo, stanovanjske stavbe za posebne namene).
Adaptacije, rekonstrukcije, prizidave obstoječih objektov, gradnje novih objektov (otroškega vrtca, spremljajočih objektov doma upokojencev in psihiatrične bolnice), ureditve zunanjih površin potrebnih za funkcijo in namembnost objektov, namestitev urbane opreme, ograj in zasaditev. V primeru posegov v objekte, ki predstavljajo kulturno vrednoto, oziroma so zavarovani z varstvenim režimom, je potrebno vse posega prilagoditi režimu varovanja.
Je obstoječa, pri gradnji prizidav je potrebno le to umestiti tako, da ne presega gradbene linije obstoječih objektov; v primeru gradnje otroškega vrtca na mestu obstoječega vrtca se mora upoštevati optimalen odmik od ceste; spremljajoči objekti vrtca, doma upokojencev, psihiatrične bolnice (pogoj upoštevanja varstvenega režima) se morajo umeščati na orientaciji, ki ni vitalnega pomena za določeno socialno strukturo in namen prostorov v obstoječih objektih.
Velikost obstoječih objektov je obstoječa, eventualne prizidave ali nadzidave se morajo v gabaritih prilagoditi obstoječemu objektu in podrediti površinam zelenih površin potrebnih za funkcijo namembnosti obstoječega objekta. V primeru gradnje spremljajočih objektov morajo biti gabariti le teh podrejeni osnovnemu objektu in varstvenim režimom. V primeru gradnje otroškega vrtca (lahko tudi P + 1) na mestu obstoječega ga je potrebno načrtovati tako, da bo delež pozidanih površin (vključno s prometnimi površinami) manjši od odprtih površin, ki so namenjene zunanjemu bivanju otrok.
Navedena EUP se nanaša na že pozidana območja, v primeru rekonstrukcij, prizidav, nadzidav objektov ali novogradenj se morajo le te podrediti zakonitostim obstoječih objektov (pri objektih, ki so zavarovani z varstvenim režimom je potrebno upoštevati usmeritve le tega) vključno z oblikovanjem urbane opreme in enostavnih objektov. Pri oblikovanju novogradenj in prizidav je potrebno upoštevati tudi oblikovno podobo naselja, dominantnost objekta v okolju (obstoječega in načrtovanega) kot vizualne karakteristike naselja ali dela naselja ter upoštevati povezovanje s pripadajočimi zelenimi površinami, urbano opremo, dimenzioniranjem površin za mirujoči promet, ki morajo biti sestavni del projekta za PGD. Sestavni del projekta mora biti tudi določitev barve fasad, barve in vrste strešne kritine, ureditev okolice glede prerazporeditve in izravnave zemeljskih mas in škarp, zasaditve in ograj.
Parcelacija je obstoječa in se podreja funkciji posameznega objekta in pripadajočih zelenih in prometnih površin.
Vsi objekti razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno gospodarsko infrastrukturo (minimalno: dovoz, vodovod, elektriko, odvoz odpadkov, priključitev na kanalizacijo ali lastno ČN, ogrevanje na ekološko sprejemljiv način v skladu z občinskim energetskimi usmeritvami in z možnostmi uporabe alternativnih virov energije). Za potrebe novogradenj je mogoča izgradnja gospodarske javne infrastrukture, ki se mora smiselno navezovati na obstoječo infrastrukturo in druge ureditve.
36. člen
(določitev PIP v podrobnejši namenski rabi O)
Območja okoljske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki (O)
komunalna ureditev
oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja
Dopustne vrste posegov in velikost:
Stavbe: nestanovanjske stavbe vezane na osnovno rabo: industrijske stavbe, rezervoarji, silosi, skladišča, upravne in pisarniške stavbe
Gradbeno inženirski objekti: cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave.
nove ureditve kot posledica novih prostorskih ureditev zaradi izboljšanja okoljske infrastrukture. Oblikovanje in velikost površin se mora podrediti potrebam in normativom, za katere so površine namenjene (tudi spremljajoča urbana oprema), izvedba pa pogojem pripadajočih prostorskih ureditev in pogojem izvedbe.
Oblikovanje objekta:
za oblikovanje stavb se smiselno upošteva pogoje za namensko rabo IG
Parcelacija se podreja ali objektu kateremu so površine namenjene in trasam komunalnih vodov.
opredeljeno v splošnih PIP za vodovodno omrežje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Na območjih ogroženih s poplavami in plazovi gradnja ni mogoča. Varstvo pred požarom se zagotavlja z ustreznimi odmikim od meje parcel in med objekti pziroma načrtovanimi ustreznimi protipožarnimi ločitvami, z neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila ter ustreznimi viri vode za gašenje.
Možnost gradnje NO in EO v skladu z 21. členom. Možnost gradnje NO in EO v skladu z 22. členom.
37. člen
(določitev PIP v podrobnejši namenski rabi E)
Območja energetske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike (E)
Energetski objekt s pripadajočo infrastrukturo.
Namembnost :
Objekt RTP Vojnik z vso pripadajočo energetsko infrastrukturo potrebno za pretvorbo električne energije za potrebe uporabnikov s pripadajočo infrastrukturo in manipulacijskimi površinami (distribucijski elektroenergetski vodi in omrežja, energetski objekti).
Adaptacije, rekonstrukcije, tehnološka posodobitev obstoječe RTP s pripadajočo infrastrukturo, pomožnimi objekti ter razširitev obstoječe RTP ali gradnja nove RTP.
Lega objektov in velikost:
Lega in velikost objektov je obstoječa, gabariti prizidave obstoječe RTP ali gradnja nove ter potrebnih spremljajočih objektov izhajajo iz tehnoloških zahtev in potreb po povečanju ali posodobitvi obstoječih in načrtovanih energetskih potreb. Pri legi novega objekta RTP je potrebno težiti k umeščanju čim bližje k obstoječemu objektu, oziroma k čim večjim odmikom od obstoječih objektov in načrtovanih sosesk. V primeru širitve obstoječe RTP se razširi tudi dvorišče z ograjo v višini od 1.50 m do 3.00 m, enako tudi pri gradnji nove RTP. Površine ob objektu, oziroma novih objektih, predstavljajo delno manipulacijske površine, delno zelene površine.
Je obstoječa, v primeru novogradenj se poveča glede na razvojne potrebe distributerja električne energije s pogojem, da je del zemljišča ob ograji ozelenjen.
Oblikovanje je podrejeno tehnološkim zahtevan objekta.
Je obstoječa in v primeru širitve objektov pogojena s funkcijo novih objektov.
Na območjih ogroženih s poplavami in plazovi gradnja ni mogoča. Pri načrtovanju novih objektov je potrebno težiti k pravilnemu osončenju, varstvu pred hrupom in svetlobnim onesnaženjem ter zagotavljati možnosti dostopov funkcionalno oviranim osebam. Varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernimi odmiki med objekti, varnimi potmi za umik in interventna vozila.
38. člen
(določitev PIP v podrobnejši namenski rabi PC, PO)
Površine cest, (PC)
Ostale prometne površine, ki so namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (PO)
Tip ureditve :
Prometne površine s pripadajočo infrastrukturo.
Prometne površine za mirujoči promet (parkirne površine, pločniki), površine cest.
Ureditve (gradnje) površin za mirujoči promet (parkirne površine za osebna in tovorna vozila, pločniki in druge prometne površine) in cest – rekonstrukcije obstoječih površin za mirujoči promet, ureditve novih površin, rekonstrukcije obstoječih cest v smislu izboljšanja prometnih razmer in ureditve zaradi novih prometnih razmer kot posledica novih prostorskih ureditev (hitre ceste, glavne ceste, regionalne ceste, priključki, križišča, lokalne ceste, javne poti, nekategorizirane ceste, gozdne poti, mostovi, instalacije, naprave za razsvetljavo, brvi, parkirišča, garažne hiše).
Lega objektov, velikost, oblikovanje:
Delno obstoječe prometne površine, delno nove ureditve kot posledica novih prostorskih ureditev in zaradi izboljšanja prometnih razmer. Oblikovanje in velikost površin za mirujoči promet se mora podrediti potrebam in prometnim normativom, za katere so površine namenjene (tudi spremljajoča urbana oprema), izvedba pa pogojem pripadajočih prostorskih ureditev in pogojem odvajanja meteornih voda.
Parcelacija se podreja ali objektu kateremu so površine za mirujoči promet namenjene in površinam cest, oziroma namenu prometne ureditve.
Priključevanje prometnih površin na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
Prometne površine morajo biti opremljene z gospodarsko javno infrastruktur, ki je potrebna za funkcijo prometnih površin, s potrebno urbano opremo, predvsem pa odvodnjavanjem meteornih voda.
Na območjih ogroženih s poplavami je pri gradnji, oziroma rekonstrukcijah, potrebno zagotoviti vse ukrepe za varstvo pred visokimi vodami, plazovi, erozijo ter drugimi naravnimi nesrečami in omogočati dostope funkcionalno oviranim osebam. Varstvo pred požarom se zagotavlja z ustreznimi odmikim od meje parcel in med objekti pziroma načrtovanimi ustreznimi protipožarnimi ločitvami, z neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila ter ustreznimi viri vode za gašenje.
Možnost gradnje NO in EO se urejajo skladno z 21. členom. Možnost gradnje NO in EO v skladu z 22. členom.
39. člen
(določitev PIP v podrobnejši namenski rabi SSp)
Stanovanjske površine (primestne), ki
