Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 16. člena Statuta Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/06) je Občinski svet Občine Gorišnica na 9. seji, dne 28.1.2016 sprejel

 

ODLOK

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE GORIŠNICA

 

Uvodne določbe

 

1. člen

(predmet občinskega prostorskega načrta Občine Gorišnica)

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Gorišnica (v nadaljnjem besedilu: OPN), ki ga je izdelalo podjetje Geodetski zavod Celje d.o.o., pod številko projekta 37d2008-0. Sestavni del odloka sta grafični in tekstualni del OPN.

 

2. člen

(vsebina in oblika OPN)

(1) OPN vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2) OPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela.

(3) Tekstualni del je sestavljen iz naslednjih poglavij:

1.   Uvodne določbe;

2.   Strateški del;

3.   Izvedbeni del;

4.   Predhodne in končne določbe.

(4) Tekstualni del ima naslednje priloge, ki so sestavni del odloka:

·       Priloga 1: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne PNRP in posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne EUP;

·       Priloga 2: Preglednica z dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora;

·       Priloga 3: Preglednica dopustnih objektov glede na namen po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.

(5) Grafični del OPN je razdeljen na strateški in izvedbeni del.

1.      Grafični prikaz strateškega dela OPN vsebuje:

·       Karta 1: Zasnova prostorskega razvoja občine (M 1:25.000);

·       Karta 2: Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1:25.000);

·       Karta 3: Zasnova okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana in območja razpršene poselitve (M 1:25.000);

·       Karta 4: Usmeritve za razvoj poselitve (M 1:25.000);

·       Karta 5a: Usmeritve za razvoj v krajini I. (M 1:25.000);

·       Karta 5b: Usmeritve za razvoj v krajini II. (M 1:25.000);

·       Karta 6: Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:25.000).

2.      Grafični prikaz izvedbenega dela OPN vsebuje:

·       Karta 1: Pregledna karta Občine Gorišnica z razdelitvijo na liste (M 1:50.000);

·       Karta 2: Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000);

·       Karta 3: Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000);

·       Karta 4: Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000).

(6) OPN je izdelan v analogni in digitalni obliki.

 

3. člen

(obvezne priloge OPN)

(1) Obvezne priloge OPN Občine Gorišnica vsebujejo:

·       izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov;

·       prikaz stanja prostora;

·       strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN;

·       smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;

·       obrazložitev in utemeljitev OPN;

·       povzetek za javnost;

·       in okoljsko poročilo.

 

4. člen

(pomen izrazov)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

Antenski stolp oziroma steber je samostoječ objekt, namenjen javnim elektronskim komunikacijskim storitvam. Nameščen je na terenu.

Atrijska hiša je enostanovanjska nizka stavba v nizu z ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori. Stavbe v nizu imajo enake višinske gabarite. Če se gradijo več kot tri atrijske hiše, imajo lahko naslednje tri hiše drugačne gabarite kot predhodne tri.

Avtobusna postaja je določen prostor za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti prometni urad, pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in s predpisi določeno opremo.

Avtobusno postajališče je posebej zgrajena in označena prometna površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov.

Železniška postaja so poslopja in zgradbe, namenjene vodenju železniškega prometa in dejavnosti upravljavca.

Železniško postajališče je mesto na progi, ki je namenjeno za varno vstopanje in izstopanje potnikov.

Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836.

Drevored je linijska zasaditev več kot petih dreves.

Drugi posegi v prostor vključujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve, ureditev in vzdrževanje odprtih površin, ureditev dostopov za funkcionalno ovirane osebe, ureditev parkirnih površin, dela za lastne potrebe in druge posege v fizične strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov.

Dvojček sestavljata dve družinski hiši, ki imata skupen vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji.

Družinska hiša je nizka prostostoječa eno- ali dvostanovanjska stavba.

Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje.

Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo štejejo tudi pritličje (P), izkoriščeno podstrešje (Po), mansarda (M) in terasa (T). Klet kot etaža ni posebej označena, ker je v skladu s pogoji tega odloka gradnja kleti dopustna pri vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektih.

Faktor zazidanosti (FZ) parcele, namenjene gradnji, je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največje etaže objekta nad terenom in površino parcele, namenjene gradnji. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom se ne upoštevajo balkoni in napušči, upoštevajo pa se površine vseh enostavnih in nezahtevnih objektov ter površine uvoza v klet in izvoza iz kleti.

Frčada je dvignjen del strehe, namenjen osvetljevanju podstrešnega prostora.

Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjena opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, in tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom Občine Gorišnica, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, elektronsko-komunikacijsko in prometno infrastrukturo.

Gradbeni inženirski objekt je namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih potreb in interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah (infrastrukturni objekti in podobno).

Gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.

Parcela, namenjena gradnji, je stavbno zemljišče, namenjeno gradnji. Sestavljena je iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena njihova ureditev.

Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt ali se objekt dozida oziroma nadzida.

Javna površina je površina, ki je pod enakimi pogoji namenjena vsakomur.

Javna cesta je prometna površina splošnega pomena za cestni promet, ki jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Javne ceste so državne in občinske ceste.

Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije.

Manj zahtevni objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte.

Mansarda (M) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe pod poševno streho.

Naselje je območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, in območje površin, predvidenih za širitev.

Naselbinska dediščina je nepremična dediščina, ki v naravi predstavlja mestno, trško ali vaško jedro, njegov del ali drugo območje poselitve.

Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nestanovanjskih površin.

Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.

Objekti za oglaševanje so namenjeni nameščanju ali posredovanju oglasnih sporočil, obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobno. Glede na obliko in vrsto se delijo na samostoječe table oziroma stenske table, plakatne stebre, svetlobne prikazovalnike in na druge objekte za oglaševanje, kot so obešanke na drogovih javne razsvetljave, transparenti in podobno.

Obstoječi objekt je zakonito zgrajeni objekt oziroma objekt, za katerega je bilo pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje.

Odprte bivalne površine so zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).

Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje.

Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki.

Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur na dan, in sicer pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi in funkcionalno ovirane osebe z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi.

Otroško igrišče je površina, namenjena in urejena za igro mlajših otrok (do 12 let), opremljena z igrali, klopmi in podobno opremo ter zasajena z drevesno in grmovno vegetacijo. Otroško igrišče je lahko namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.

Pešpot je pot, namenjena in primerna samo za pešce.

Plakatni stebri so objekti za oglaševanje. Po obliki se delijo na okrogle in na tristrane plakatne stebre.

Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na njem z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na terenu in pod njim.

Praviloma izraz pomeni, da je treba upoštevati določbe odloka izvedbenega prostorskega načrta Občine Gorišnica, razen v primeru, kadar to zaradi razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal in iz finančnih razlogov (investicija bi bila več kot dvakrat dražja) ni mogoče oziroma je finančno neutemeljeno. Odstop mora biti obrazložen in utemeljen v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče v širini 5 m za vodotoke 2. reda.

Pritličje (P) je del stavbe, katere prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo.

Raščen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije.

Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne poveča za več kot 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture.

Regulacijska linija je črta, ki obstoječe in predvidene javne površine ločuje od površin v zasebni lasti.

Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.

Sprememba namembnosti objekta je sprememba dejavnosti v obstoječem objektu.

Stanovanjska soseska je stanovanjsko naselje, zgrajeno po enotni zazidalni zasnovi. Prebivalcem poleg bivanja zagotavlja tudi osnovno šolo, vrtec, trgovino, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti.

Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP namenjenih prebivanju.

Stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere lahko človek vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.

Stavbno zemljišče je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt, oziroma zemljiška parcela, namenjena graditvi objektov.

Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti in druge stavbe, namenjene izvajanju socialnih programov, ki vključujejo bivanje (bivalne enote), stanovanjske skupine in bivalne ateljeje.

Športni park so pokrite in nepokrite površine za oddih, rekreacijo, šport in spremljajoče dejavnosti (npr. kultura).

Trajnostna mobilnost je zagotavljanje učinkovitega in enakopravnega transporta ob zmanjševanju neželenih učinkov. Ukrepi trajnostne prometne politike zagotavljajo, da je potreba vsakega posameznika po gibanju zagotovljena ob sočasnem zmanjševanju porabe neobnovljivih virov energije in onesnaževanja okolja.

Varovalna ograja kot nezahtevni objekt je ograja, namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in poslovnih objektov, avtocest ali drugih javnih cest, železnic, pristanišč, žičnic, smučišč, nestanovanjskih stavb, vojaških objektov in drugih površin, v katerih se opravlja dejavnost.

Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so dopustni gradbeni posegi v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma izvajalca gospodarske javne službe ali upravljavca te infrastrukture.

Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila, vila blok, ploščica, hiša v terasah, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).

Višina stavbe je razdalja med najnižjo koto objekta na terenu in najvišjo točko na slemenu stavbe s poševno streho (eno- ali večkapnica) ali na vencu stavbe z ravno streho. Dopustno višino objekta lahko presegajo dimnik, zaključek inštalacijskega bloka in objekt ali naprava elektronske komunikacijske infrastrukture. V primeru gradnje na nagnjenem terenu se dopustna višina objekta meri od najnižje kote objekta na terenu.

Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije vodotokov.

Vozišče je del cestišča, ki ima eno ali dve smerni vozišči.

Vrstna hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti, ki ima skupen vmesni zid s sosednjim objektom. Če se gradijo več kot tri vrstne hiše, imajo lahko naslednje tri hiše drugačne gabarite kot predhodne tri.

Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Vrste vzdrževalnih del določajo predpisi s področja graditve objektov.

Zahtevni objekt je objekt, v katerem se zadržuje večje število oseb, objekt, ki ima velike dimenzije, objekt, za katerega je obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi.

Zbiralnica ločenih frakcij ali ekološki otok je pokrit prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij odpadkov, kjer jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.

Zbirno mesto odpadkov je prostor za stalno, redno in nemoteno ločeno zbiranje odpadkov v posodah do dneva prevzema na prevzemnem mestu. Zbirno mesto ni na javni površini in ga zagotavljajo uporabniki. Zbirno mesto mora biti urejeno tako, da je zagotovljena higiena in da nima vplivov na javno površino ali sosednje objekte.

Zelene površine so urejene in opremljene (klopi, koši za smeti) ter z vegetacijo zasajene netlakovane površine. Namenjene so ureditvi okolice objektov, preživljanju prostega časa, izboljšujejo kakovost bivanja in prispevajo k urejenosti človekovega okolja.

(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prvem odstavku tega člena, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi predpisi.

(3) Kadar se pomen izrazov iz prvega odstavka tega člena in iz drugih členov, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki.

(4) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

 

5. člen

(pomen kratic)

(1) Kratice, ki niso pojasnjene v besedilu odloka, imajo naslednji pomen:

 

BEP

bruto etažna površina

BTP

bruto tlorisna površina

ČN

čistilna naprava

DOF

digitalni ortofoto

DLN

državni lokacijski načrt

DPN

državni prostorski načrt

EO

enostavni objekt

EUP

enota urejanja prostora

FZ

faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji

GJI

gospodarska javna infrastruktura

HT

habitatni tip

LN

lokacijski načrt

NO

nezahtevni objekt

NRP

območje namenske rabe prostora

NNO

nizkonapetostno omrežje

OLN

občinski lokacijski načrt

OPPN

občinski podrobni prostorski načrt

PGD

projekt za pridobitev gradbenega dovoljenje

PIP

prostorski izvedbeni pogoji

PNRP

podrobnejša namenska raba prostora

PM

parkirno mesto

PRS

Prostorski red Slovenije

RPE

register prostorskih enot

SN

srednja napetost

SPRS

Strategija prostorskega razvoja Slovenije

TP

transformatorska postaja

UN

urbanistični načrt

ZN

 zazidalni načrt

 

6. člen

(varstveni in pravni režimi)

(1) Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN), ki se ga sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih zakonov Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), Zakona o ohranjanju okolja (ZON), Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD), Zakona o vodah (ZV-1), itd., ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.

 

Strateški del

 

II.1       Splošne določbe

 

7. člen

(splošne določbe)

(1) Strateški del OPN določa:

·       izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,

·       zasnovo prostorskega razvoja občine,

·       zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena,

·       okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,

·       območja razpršene poselitve,

·       usmeritve za razvoj poselitve,

·       koncept prostorskega razvoja občinskega središča Gorišnica in naselja Moškanjci,

·       usmeritve za razvoj v krajini,

·       usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in

·       usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

 

II.2       Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

 

8. člen

(izhodišča prostorskega razvoja občine)

(1) Splošna izhodišča

1.   Prostorska strategija izhaja iz gospodarskih, družbenih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja Občine Gorišnica in njenega širšega območja.

2.   Prostorska strategija upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz izhodišč Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt, 99/07 in 57/12 – ZPNačrt-B; v nadaljevanju OdSPRS) in Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt, 99/07 in 57/12 – ZPNačrt-B; v nadaljevanju PRS) ter drugih evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil.

3.   Prostorska strategija upošteva tudi ostale razvojne dokumente državnega in regionalnega pomena, ki prostorsko vključujejo Občino Gorišnica, kot so Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2006–2013, Regionalni razvojni program za Podravsko razvojno regijo 2007–2013, Območni razvojni program Spodnje Podravje za obdobje 2007–2013, Občinski program varstva okolja za Mestno občino Ptuj 2008–2013 (osnutek).

4.   Prostorska strategija upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora na državni, regionalni in lokalni ravni.

5.   Enako upošteva varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov, programov in načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine na vseh ravneh varovanja.

(2) Prostorska izhodišča

1.   Občina Gorišnica obsega osrednji del ravnine Ptujskega polja z reko Dravo, skrajni severni del občine pa sega v južne obronke gričevnatega sveta Slovenskih goric.

2.   Občina, s površino 29,1 km² in 3980 prebivalci (Statistični urad RS, SI-STAT podatkovni portal, januar 2015), spada med manjše slovenske občine.

3.   Občino Gorišnica sestavlja 11 naselij: Cunkovci, Formin, Gajevci, Gorišnica, Mala vas, Moškanjci, Muretinci, Placerovci, Tibolci, Zagojiči, Zamušani.

4.   Občinsko središče je naselje Gorišnica.

5.   Občina meji na naslednje občine: Dornava, Ormož, Zavrč, Cirkulane, Markovci. Občina na jugovzhodni strani meji z Republiko Hrvaško.

(3) Prednosti dosedanjega prostorskega razvoja so naslednje:

·       lega občine in naselja Gorišnica imata boljšo razvojno izhodišče zaradi dobre prometne navezanosti (cestno, železniško) na nekdanjo občinsko središče Ptuj, ki je z zasnovo SPRS postalo središče nacionalnega pomena z vsemi funkcijami takšnega središča, in dobre prometne povezanosti z bližnjim mestom Ormož kot središčem regionalnega pomena in pomembnejšim lokalnim središčem ter središčem sosednje občine;

·       dobra strukturiranost obstoječih dejavnosti, ki delno zadovoljujejo potrebe območja, tudi v sekundarnih zaposlitvenih dejavnostih;

·       dobra zasnova predvidenih dejavnosti v prostorskih dokumentih, ki bodo zadovoljevali potrebe širšega območja občine;

·       vzpostavljen poselitveni vzorec ravninskih naselij z zanemarljivim pojavom razpršene gradnje, razen v slovenskogoriškem delu občine;

·       dobra navezanost naselij na občinsko središče in mesti Ptuj ter Ormož, ki se bo po zasnovi razvoja prometnega omrežja še izboljševala;

·       prostorske možnosti za notranji razvoj naselij v ureditvenih območij naselij;

·       dobre prostorske možnosti za širitev obstoječih dejavnosti in umestitev novih dejavnosti v občinskem središču;

·       obrečna loka reke Drave z obrečno krajino (in energetsko vodno infrastrukturo HE Formin) kot potencialno območje za razvoj sonaravnega turizma in rekreacije v naravnem okolju in vinogradniški severni del občine z možnostjo razvoja turistične vinske ceste (del vinske ceste);

·       prostorske možnosti za preusmeritev kmetijske proizvodnje v čistejšo proizvodnjo z možnostjo namakanja;

·       kulturna dediščina in območja ohranjanja narave.

(4) Slabosti dosedanjega prostorskega razvoja so naslednje:

·       prostorske omejitve za širitev naselij in poselitve v območjih varstva najboljših kmetijskih zemljišč in gričevnatem svetu občine;

·       širitev naselij vzdolž glavnih prometnic in zraščanje nekaterih naselij;

·       stihijska širitev vejnate strukture večjih naselij, katerih posledica je slaba izraba prostora in neprimerna razmestitev dejavnosti v naseljih,

·       delitev enotnega območja občine z velikimi energetskimi in infrastrukturnimi objekti v dva dela;

·       odvisnost prostorskega razvoja občine, razen v primarnih in delno sekundarnih proizvodnih dejavnostih, od bližnjega regionalnega središča in drugih večjih zaposlitvenih centrov;

·       obremenjenost bivalnega okolja z intenzivno kmetijsko dejavnostjo Ptujskega polja, kar ima za posledico povečan negativni vpliv na okolje in s tem zmanjšano kvaliteto bivalnega okolja (emisije kmetijske dejavnosti v naseljih in v odprtem prostoru);

·       obremenjenost naravnih virov (tla, podtalnica Ptujskega polja) z intenzivno kmetijsko dejavnostjo (emisije kmetijske dejavnosti v naseljih in v odprtem prostoru);

·       slaba opremljenost naselij z okoljsko infrastrukturo – zajemanje in čiščenje odpadnih voda;

·       obmejnost občine, kar omejuje gospodarsko in komunikacijsko navezavo občine v obmejnem prostoru.

 

 

9. člen

(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)

(1) Razvojne potrebe Občine Gorišnica so naslednje: 

·       opredelitev novih stavbnih zemljišč, namenjenih stanovanjskim, poslovnim in storitvenim dejavnostim;

·       ureditev športnega parka Gorišnica v občinskem središču Gorišnica;

·       razvoj proizvodnih con v Moškanjcih in Forminu, ki bodo pokrivale potrebe občine;

·       omogočanje razvoja kmetijskih gospodarstev;

·       koriščenje potencialov občine za razvoj turističnih dejavnosti;

·       dograditev in obnova omrežij gospodarske javne infrastrukture v občini;

·       dograditev in obnova omrežij prometne infrastrukture s poudarkom na zagotavljanju trajnostne mobilnosti.

(2) Razvojne potrebe države so naslednje:

·       elektrifikacija in rekonstrukcija železniške proge Pragersko–Hodoš;

·       gradnja 2. tira železniške proge Pragersko–Hodoš;

·       glavna cesta z elementi hitre ceste Hajdina–Ormož (odsek Markovci–Gorišnica in odsek Gorišnica–Ormož);

·       gradnja daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince;

·       razvoj letališča Moškanjci kot infrastrukturnega objekta lokalnega pomena, opredeljenega v okviru zasnove omrežja letališč v SPRS.

 

10. člen

(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

(1) Zaradi bližine se v sistemu izvajanja posameznih dejavnosti pri poselitvi in gospodarski javni infrastrukturi celotno območje občine gravitacijsko navezuje na mesto Ptuj kot bližnje regionalno središče nacionalnega pomena in v manjši meri tudi na mesto Maribor kot središče mednarodnega pomena.

(2) Občina Gorišnica ima dobro razvojno izhodišče zaradi dobre prometne povezanosti (cestno, železniško) z nekdanjim občinskim središčem Ptuj, ki je z zasnovo SPRS postalo središče nacionalnega pomena z vsemi funkcijami takšnega središča, in dobre prometne povezanosti z bližnjim mestom Ormož kot središčem regionalnega pomena in pomembnejšim lokalnim središčem ter središčem sosednje občine.

(3) Občina Gorišnica je s sosednjimi občinami povezana:

·       na področju infrastrukturnih omrežij – prometna navezanost, oskrba s pitno vodo, preskrba z električno energijo, telekomunikacijske povezave;

·       z občinami Spodnjega Podravja na področju ravnanja z odpadki;

·       z Mestno občino Ptuj in ostalimi sosednjimi občinami na dopolnjevanju z dejavnostmi, ki jih občina nima ali obstoječe ne zadovoljujejo potreb občine, predvsem sekundarne, terciarne in kvartarne dejavnosti;

·       z Mestno občino Ptuj in sosednjimi občinami pri izvedbi projektov, ki so regionalnega pomena – zaščita podtalnice Ptujskega polja;

·       s sosednjimi občinami pri ravnanju z odpadno vodo.

 

11. člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

(1) Splošni cilji prostorskega razvoja Občine Gorišnica: ob upoštevanju izhodišč prostorskega razvoja občine in temeljnih načel prostorskega razvoja so splošni cilji prostorskega razvoja Občine Gorišnica enaki ciljem prostorskega razvoja v Republiki Sloveniji in so združeni v naslednje vsebinske skupine:

·       skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj;

·       skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi z optimalno zasnovo poselitve;

·       optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru;

·       zagotovitev enakomernega dostopa do dobrin skupnega pomena;

·       prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v občini, zlasti občinskega središča in oskrbnih središč;

·       dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih omrežij;

·       preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora;

·       prostorski razvoj, usklajen s prostorskimi omejitvami, in skrb za ekološko ravnovesje;

·       varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami;

·       ohranjanje in varovanje okolja ter naravne in kulturne dediščine, okoljski cilji:

·       ohranjanje kakovosti tal;

·       ustrezno čiščenje komunalnih odpadnih voda;

·       dobro stanje površinskih in podzemnih vod;

·       izboljšana poplavna varnost;

·       umeščanje poselitvenih območij stran od virov emisij v zrak;

·       obremenjenost stanovanjskih območij s hrupom pod mejnimi vrednostmi;

·       upoštevanje strateških usmeritev celostnega varstva kulturne dediščine;

·       ohranjanje krajinske podobe območja;

·       ohranjanje stopnje biotske raznovrstnosti z ohranjanjem ugodnega stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov na območju plana;

·       ohranitev lastnosti, zaradi katerih so deli narave na območju OPN opredeljeni za naravno vrednoto določene zvrsti in v največji možni meri tudi vseh drugih lastnosti naravne vrednote;

·       ohranitev oz. doseganje ugodnega stanja habitatov vrst in habitatnih tipov, za katere so opredeljena območja pomembna za ohranitev biotske raznovrstnosti (ekološko pomembnih območij, območij Natura) na območju plana;

·       racionalna raba naravnih virov;

·       učinkovito ravnanje z odpadki;

·       umeščanje območij stanovanj izven varovalnih pasov elektroenergetskega omrežja (visokofrekvenčni viri sevanja);

·       zmanjšanje porabe električne energije za javno razsvetljavo;

·       zdravo okolje za ljudi.

(2) Prioritetni cilji prostorskega razvoja Občine Gorišnica: zaradi dosedanjega prostorskega razvoja Občine Gorišnica in strategije razvoja posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru so nekateri cilji prostorskega razvoja občine natančneje opredeljeni:

·       prostorske ureditve, ki so lahko v soodvisnosti od ureditev v sosednjih občinah, se načrtujejo skupaj s temi občinami;

·       zagotovitev prostorskih pogojev za stanovanjske stavbe v občinskem središču in v strnjenih delih naselij, v katera bo usmerjan razvoj poselitve v občini;

·       zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev centralnih dejavnosti v občinskem središču Gorišnica in v oskrbnem središču Moškanjci (športni park v Gorišnici, povečanje prodajnega centra v Moškanjcih);

·       zagotovitev infrastrukturne dostopnosti potencialnih turističnih območij z gradnjo ustrezne infrastrukture (vinska turistična infrastruktura v gričevnatem delu občine, sonaravni turizem in rekreacija v naravnem okolju …);

·       zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev sekundarnih in terciarnih – proizvodnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v občini (proizvodna cona Moškanjci in Formin);

·       zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev primarnih dejavnosti v občini – objektov za kmetijsko proizvodnjo;

·       zagotovitev prostorskih pogojev za izboljševanje in dopolnjevanje infrastrukturnih omrežij v občini (rekonstrukcija vodovodnega omrežja, rekonstrukcija delov prometnega omrežja, kolesarska povezava Cunkovci–Moškanjci, povečanje površin za mirujoči promet v Gorišnici (ob pokopališču));

·       zagotovitev prostorskih pogojev za varstvo okolja v občini (gradnja kanalizacije s centralno čistilno napravo v Forminu).

 

II.3       Zasnova prostorskega razvoja občine

 

II.3.1    Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti

 

 

12. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1) Prostorski razvoj se usmerja in načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Širitve naselja so načrtovane le, kadar znotraj naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen. Širitve so prvenstveno usmerjene na zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov, ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine manj pomembna (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oz. posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območij) in so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem.

(2) Predloge na kmetijska zemljišča (tudi nujne) je potrebno racionalizirati in omejiti na nujno potreben obseg, tako da se v večji meri ohranjajo kmetijska zemljišča.

(3) Zagotovitev nastanitvenih kapacitet (stanovanja, počitniški objekti) na območjih z naravnimi kakovostmi, se prednostno zagotavlja v okviru obstoječega stavbnega fonda z možnostjo navezave na ohranjanje kvalitetne kulturne dediščine.

(4) V območjih z naravnimi kakovostmi se prednostno ne načrtuje nove poselitve, razen kadar je to pomembno iz obrambnih razlogov in njeni vplivi in vplivi infrastrukture, ki jo potrebuje, ne pomenijo fragmentacije naravnih območij.

(5) Pri načrtovanju širitve poselitvenih območij, kakor tudi pri gradnji objektov izven poselitvenih območij, naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti še na posebnih in potencialno posebnih varstvenih območjih ohranjanja habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.

(6) Prednostna območja za razvoj poselitve so naselja Gorišnica, Moškanjci in Zamušani.

(7) Prednostna območja za razvoj dejavnosti v občini Gorišnica so:

·       Šport, rekreacija:

·       Prednostno območje za razvoj športa sta Gorišnica z izgradnjo športnega parka (dvorana in zunanje športne površine) in Moškanjci z razvojem športnega letalstva na obstoječem letališču.

·       Območja za razvoj rekreacije v naravi so v severnem gričevnatem in južnem delu občine ob reki Dravi.

·       Centralne dejavnosti:

·       Prednostna območja za razvoj centralnih dejavnosti so v Gorišnici (šolstvo, zdravstvo, javna uprava, kultura, bančništvo), Moškanjcih (trgovski center, policija, veterinarstvo), Muretincih (socialno varstvo, kultura).

·       Proizvodne dejavnosti:

·       Prednostni območji za razvoj proizvodnih dejavnosti sta proizvodna cona v Moškanjcih in na Forminu. V proizvodne cone se umeščajo večji in proizvodno zahtevnejši proizvodni kompleksi, medtem ko se manjše obrtne dejavnosti, z manjšimi vplivi na okolje, umeščajo v posamezna naselja.

·       Kmetijsko proizvodne dejavnosti:

·       Prednostna območja za razvoj kmetijsko proizvodnih dejavnosti so Gajevci s predvidenimi objekti za rejo živali in hkrati spravilo pridelka ter Muretinci (zunaj naselja) za pridelavo rastlin (rastlinjaki).

·       Dejavnosti turizma:

·       Prednostno območje za razvoj turizma je območje novih naselij Tibolski vrh in Zamušanski vrh, kjer se uredi turistična vinska cesta in razvija vinogradništvo in njegove dopolnilne dejavnosti (npr. osmica, vinotoč ipd.).

 

II.3.2    Omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij

 

13. člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)           Občino Gorišnica sestavlja 11 naselij: Cunkovci, Formin, Gajevci, Gorišnica, Mala vas, Moškanjci, Muretinci, Placerovci, Tibolci, Zagojiči in Zamušani.

(2)           Vlogo lokalnega središča ima naselje Gorišnica, ostala naselja so: Cunkovci, Formin, Gajevci, Mala vas, Moškanjci, Muretinci, Placerovci, Tibolci, Zagojiči in Zamušani.

(3)           Naselje Gorišnica ima funkcijo občinskega središča. Prebivalcem občine zagotavlja javnoupravne funkcije (občina), družbene funkcije (šolstvo, zdravstvo, kultura, šport, verske dejavnosti, vrtec) in storitvenooskrbne funkcije (trgovina, gostinstvo, banka, pošta, manjše obrti npr. pekarna). Naselje bo krepilo svojo vlogo osrednjega upravnega, storitvenega, izobraževalnega, kulturnega in družbenega središča z zagotovitvijo zadostnih površin za družbene dejavnosti in nova delovna mesta. V ta namen se bo omogočal razvoj manjših obrtnih, gospodarskih, oskrbnih, storitvenih, športno-rekreacijskih, turističnih, družbenih in izobraževanih dejavnosti. Zagotavljale se bodo zadostne površine za dejavnosti, ki prinašajo nova delovna mesta za okoliško prebivalstvo. Za občinsko središče Gorišnica se izdela urbanistični načrt.

(4)           Naselje Moškanjci ima predvsem zaposlitveno in gospodarsko funkcijo (proizvodna cona). Prebivalcem občine zagotavlja javnoupravne funkcije (policija) in storitvenooskrbne funkcije (trgovski center, gostinstvo, manjša obrt). Enako kot naselje Gorišnica bo tudi naselje Moškanjci krepilo svojo vlogo gospodarskega, zaposlitvenega in oskrbovalnega središča. Tudi za naselje Moškanjci se izdela urbanistični načrt.

(5)           Naselje Gorišnica funkcije lokalnega središča (zaposlitvene, gospodarske, upravne, oskrbne) zagotavlja v sodelovanju z naseljem Moškanjci. Naselji sta funkcijsko povezani in se med seboj dopolnjujeta, s tem pa tvorita somestje. Naselji Gorišnica in Moškanjci s svojimi funkcijami zadovoljujeta ostala naselja v občini.

(6)           Naselji Formin in Muretinci imata funkcijo zaposlitvenih središč (proizvodna cona). Muretinci imajo tudi socialno-družbeno funkcijo (Dom starejših občanov Muretinci). Zamušani imajo le bivalno funkcijo. Ta naselja se bodo razvijala v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve.

(7)           Preostala naselja so funkcijsko manj pomembna. So pretežno bivalna območja z ohranjeno kmetijsko dejavnostjo. Čeprav ta upada oziroma se koncentrira na posamična večja kmetijska gospodarstva, pa so vsa naselja tudi oblikovno še kmečka naselja, zato se v njih ohranja kmetijska dejavnost s sočasnim razvojem servisnih in obrtnih dejavnosti. Te naj bi zadovoljevale potrebe naselja in občine. Ta naselja se bodo razvijala v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve.

(8)           Tipološko glede na urbane oz. podeželske funkcije se naselja delijo na:

·       urbano naselje: Gorišnica, Moškanjci;

·       podeželsko naselje: Muretinci, Zamušani, Formin;

·       vas: Cunkovci, Gajevci, Mala vas, Placerovci, Tibolci, Zagojiči.

(9)           Funkcije, ki jih naselji Gorišnica in Moškanjci ne moreta zagotoviti samostojno, dopolnjujeta v navezavi z drugimi pomembnejšimi naselji znotraj regije, predvsem mestom Ptuj kot središčem nacionalnega pomena, Ormožem kot pomembnejšim lokalnim naseljem in središčem sosednje občine ter Mariborom kot nacionalnim središčem mednarodnega pomena.

(10)         Občina spodbuja policentrični razvoj poselitve z usklajenim razvojem prometnega in poselitvenega omrežja ter krepitvijo lokalnega središča Gorišnica, skupaj z Moškanjci.

 

II.3.3  Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji

 

14. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)           Občina Gorišnica je s sosednjimi občinami povezana preko cestnega in železniškega omrežja, ki občino povezujejo tudi s sosednjimi državami (Republika Hrvaška).

(2)           Temeljne smeri prometnega povezovanja potekajo preko:

·       G1-2 Slovenska Bistrica–Hajdina–Ptuj–Ormož–Središče ob Dravi (Republika Hrvaška);

·       železniške proge Pragersko–Hodoš (Republika Madžarska).

(3)           Glavna cesta prvega reda G1-2 Slovenska Bistrica–Hajdina–Ptuj–Ormož–Središče ob Dravi predstavlja osrednjo prometnico, ki občinsko središče in ostala naselja v občini povezuje z mestom Ptuj kot središčem nacionalnega pomena in mestom Ormož kot pomembnejšim lokalnim naseljem in središčem sosednje občine. Na glavno cesto se navezujejo lokalne ceste, preko katerih so naselja v občini povezana z občinskim središčem.

(4)           Čez osrednji del občine poteka železniška proga Pragersko–Hodoš, ob kateri je predviden drugi tir glavne železniške proge št. 40 Pragersko–Središče–d. m. (Republika Hrvaška). Na območju občine železniška proga ne prečka državne meje.

(5)           Navedene prometnice predstavljajo temeljne smeri prometnega medobčinskega, regijskega in meddržavnega povezovanja.

(6)           V občini se nahaja tudi letališče Moškanjci, ki predstavlja možnost prometne navezave preko zračne prometne komunikacije lokalnega pomena. Možnost vzpostavitve navezave pa je odvisna od širšega regionalnega razvoja.

(7)           Razvoj poselitvenega in prometnega omrežja mora potekati usklajeno.

(8)           Osrednje razvojne osi v občini so pas ob glavni cesti prvega reda G1-2 Slovenska Bistrica–Hajdina–Ptuj–Ormož–Središče ob Dravi in pas ob glavnih lokalnih cestah v smeri Muretinci–Mala vas–Gajevci–Placerovci–Formin. Ob njih se bo omogočal in spodbujal intenzivnejši razvoj.

(9)           Kolesarsko omrežje na območju občine se načrtuje sočasno z načrtovanjem novih, ali z rekonstruiranjem obstoječih cestnih povezav. V vseh naseljih je potrebno zagotoviti varno odvijanje peš prometa.

(10)         Železniško omrežje se posodobi in dopolni.

 

II.3.4    Druga za občino pomembna območja

 

15. člen

(druga za občino pomembna območja)

(1)           Ohranjanje prepoznavnosti prostora se zagotavlja z ohranjanjem tipoloških značilnosti kulturne krajine in naravnih krajinskih območij ter prvin prepoznavnosti krajine in grajenih struktur na celotnem območju občine, prednostno pa z ohranjanjem prepoznavnih prostorskih razmerij na kakovostnejših krajinskih območjih in na območjih naselbinske dediščine.

(2)           V nadaljnjem prostorskem razvoju dejavnosti v krajini se zagotavlja ohranjanje kulturne krajine kot pomembne nosilke prepoznavnosti občine Gorišnica, ki nudi možnosti za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti.

(3)           Ohranja se območja prepoznavnosti prostora občine, ki ga predstavlja širše območje gradu Muretinci, naravne prvine Slovenskih goric z vinogradniškimi območji in Ptujskega polja s strnjenimi naselji na ravnini ter naravne kakovosti ob reki Pesnici in Dravi.

(4)           Ohranjajo se sklenjeni gozdovi na severnem gričevnatem delu občine, poplavni gozd na južnem delu občine in posamezne zaplate gozda, ki se pojavljajo v ravninskem delu občine na območjih kmetijske pridelave, naravne prvine Ptujskega polja, značilni vzorci poselitve Dravske arhitekturne regije in arhitekturne krajine Ptuj (strnjena naselja na ravnini, razložena oziroma razpostavljena naselja na območju goric), značilni arhitekturni členi in objekti s simbolnimi vrednostmi (cerkev sv. Marjete v Gorišnici, kapelice in razpela ter posamezne tradicionalne domačije).

(5)           V zasnovi prostorskega razvoja občine so upoštevana tudi druga pomembna območja, kot so območja površinskih voda (reki Drava in Pesnica) in območje elektroenergetskega sistema HE Formin.

 

II.3.5    Urbanistični načrt

 

16. člen

(urbanistični načrt)

(1)           Urbanistični načrt je izdelan za urbani naselji:

·       Gorišnica;

·       Moškanjci.

 

II.4       Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra

 

17. člen

(splošne določbe za razvoj GJI)

(1)           Občina bo razvijala gospodarsko javno infrastrukturo, tako da bo zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnosti za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnosti za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med mestnimi in podeželskimi območji. Hkrati bo zagotavljala razumne cene za komunalne proizvode in storitve, ustrezno cenovno politiko ter racionalno porabo sredstev in dela za optimalno oskrbo prebivalcev.

(2)           Infrastrukturna omrežja se razvijajo skladno s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Na območjih stavbnih zemljišč, ki so predvidena za novo opremljanje in preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture.

(3)           Načrtuje se obnovitev in dograditev neustreznih ali pomanjkljivih infrastrukturnih omrežij. Obnova infrastrukturne opreme se izvaja po načelu celovite opreme posameznih območij.

(4)           Praviloma infrastrukturni vodi potekajo po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih.

(5)           Gradnja infrastrukturnega omrežja je izjemoma dovoljena na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, pri čemer je potrebno v največji možni meri na zemljiščih vzpostaviti prvotno stanje. Nove infrastrukturne objekte se umešča v kmetijski prostor tako, da se najmanj prizadenejo najboljša kmetijska zemljišča. Linijske infrastrukturne objekte je treba načrtovati v bližini obstoječih cest, poti in strug oziroma njihovih koridorjev, pri čemer se je treba izogibati posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin, predvsem najkvalitetnejših, in razdrobitvi posestne strukture. Gospodarsko javno infrastrukturo se prednostno usmerja izven naravovarstveno občutljivih območij (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oz. posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območij) in območij kulturne dediščine.

(6)           Infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno (razen če gre za poseg na arheološko najdišče in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg ni možen).

(7)           Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor potrebno upoštevati predpisane varstvene pasove in pogoje upravljavcev posameznih naprav.

(8)           Občina zagotavlja opremljanje zemljišč za gradnjo, zato je potrebno izdelati program opremljanja stavbnih zemljišč. V programu se določi in uskladi gradnjo infrastrukture ter določi roke izgradnje, pogoje priključevanja in finančne vire za realizacijo gradnje.

(9)           Večji objekti gospodarske  javne  infrastrukture (npr. večje energetske  objekte)  naj se ne načrtujejo na najpomembnejših delih ekološko pomembnih območij oz. posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območij.

(10)         Pri načrtovanju ali gradnji gospodarskih con se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(11)         Obstoječa območja  gospodarske  infrastrukture, ki negativno vplivajo  na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se ustrezno sanira.

(12)         Usmeritve v zvezi z zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena za varstvo arheoloških ostalin:

·       Pri načrtovanju infrastrukture se je treba izogibati območjem registriranih arheoloških najdišč in s tem zagotavljati ustrezno varstvo arheoloških ostalin. Izhodiščno načelo pri rabi prostora v varovanih območjih arheoloških najdišč je ohranjanje podzemnih struktur v neokrnjeni obliki.

·       Izjemoma so dovoljeni posegi v najdišča, ki so hkrati že stavbna zemljišča po veljavnih prostorskih aktih, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

·       če ni možno najti drugih rešitev, in

·       če se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.

·       Obseg in čas izvedbe predhodnih arheoloških raziskav se določi v okviru postopka priprave podrobnega izvedbenega prostorskega akta.

(13)         Sončne elektrarne se prednostno umešča na strehe obstoječih objektov.

(14)         Antenske naprave na objektih in območjih nepremične kulturne dediščine ne smejo spreminjati ali razvrednotiti njihovega pomena in videza.

(15)         Območja za gradnjo večjih infrastrukturnih omrežij, naprav in objektov se urejajo z OPPN.

 

II.4.1    Obstoječa in načrtovana omrežja in objekti s področja prometne infrastrukture

 

18. člen

(ključni projekti s področja prometne infrastrukture za razvoj občine)

(1)           Za razvoj občinskega središča Gorišnica in same občine so s področja prometne infrastrukture ključnega pomena naslednje prometne ureditve:

1.   Izgradnja glavne ceste z elementi hitre ceste Hajdina–Ormož, odseka Markovci–Gorišnica in Gorišnica–Ormož, ki se načrtuje z veljavnim lokacijskim načrtom.

2.   Izgradnja drugega železniškega tira, ki je načrtovan na osnovi Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Nacionalnega programa razvoja slovenske železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 13/96) levo od osi obstoječega tira, gledano v smeri Ormoža (po letu 2025).

3.   Elektrifikacija in rekonstrukcija železniške proge Pragersko–Hodoš.

4.   Dograditev in obnova omrežij prometne infrastrukture s poudarkom na zagotavljanju trajnostne mobilnosti.

 

19. člen

(prometna infrastruktura)

(1)           Prometno infrastrukturo v občini sestavljajo glavne državne ceste in kategorizirane občinske ceste (lokalne ceste in javne poti). V cestno prometno omrežje je uvrščen tudi sistem javnih površin za mirujoči promet.

(2)           Prometno infrastrukturo je potrebno ohranjati v dobrem stanju, zato se skladno s potrebami izvaja vzdrževanje, prenova in rekonstrukcija.

(3)           Prioriteta občine na področju cestnega omrežja je dobra prometna povezava celotnega območja občine z občinskim središčem, regionalnim središčem Ptuj in ostalimi sosednjimi občinami ter urejanje tistih delov omrežja, kjer prometna dejavnost povzroča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v prostoru in vpliva na poslabšanje kvalitete bivanja (državne ceste skozi naselja, priključki cest nižjih kategorij, tudi poljskih cest), ali ogroža varnost cestnega prometa.

(4)           Vzporedno z umestitvijo državno pomembne glavne ceste z elementi hitre ceste Hajdina–Ormož, odsek Gorišnica–Ormož, na območju občine, bo občina podpirala izgradnjo navezovalnega omrežja na novo prometnico s preusmeritvijo dela prometa na novo prometnico in razbremenitvijo prometa po obstoječih cestah.

(5)           Čez osrednji del občine poteka železniška proga Pragersko–Hodoš, ob kateri je predviden drugi tir glavne železniške proge št. 40 Pragersko–Središče–državna meja (Republika Hrvaška), pri čemer proga ne prečka državne meje na območju občine. Na severozahodnem delu občine je tudi javno letališče Moškanjci–Ptuj.

(6)           Tranzitni tovorni promet kot tudi dostava blaga znotraj naselij naj se načrtujeta na način, ki bo smiselno povezan z obstoječimi in načrtovanimi logističnimi centri, pretovornimi terminali in intermodalnimi vozlišči v regiji, kar bo omogočilo ponudbo kakovostnih logističnih storitev in upravljanje oskrbovalnih verig ter hkrati smotrno rabo prostora in manjše onesnaževanje iz naslova prometa.

(7)           Prometne ureditve se načrtujejo po načelih trajnostne mobilnosti z razvojem javnega potniškega prometa, kolesarskih in peš povezav.

 

20. člen

(lokalno cestno omrežje)

(1)           Občina bo vzdrževala in prenavljala vse lokalne ceste in javne poti skladno s potrebami, prednostno pa cestne povezave, ki vodijo v lokalno središče. Glede na potrebe se ob cestnih povezavah uredijo kolesarske poti ali peš poti oziroma pločniki.

(2)           Na posameznih odsekih lokalnih cest na prehodu v naselja se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste izvedejo ukrepi za umirjanje prometa.

(3)           Na lokalnih cestah se vzpostavlja standard vsaj minimalnega profila za javno cesto z voziščem 2 x 2,75 in v območjih naselij s kolesarsko stezo in pločnikom ali posebna površina za kolesarje in pešce.

(4)           Obvezno je varovati in zagotavljati optimalne koridorje obstoječih in predvidenih cest pred pozidavo.

(5)           Za zagotovitev kar najboljših povezav lokalnega središča in drugih naselij v občini so potrebne sanacije, obnove in rekonstrukcije lokalnega cestnega omrežja.

 

21. člen

(železniško omrežje)

(1)           V severnem delu preko območja Občine Gorišnica poteka mednarodna železniška povezava Pragersko–Hodoš, z dvema železniškima potniškima postajama v Moškanjcih in Zamušanih ter večjo transportno železniško postajo v Moškanjcih. Občina bo podpirala modernizacijo železniškega prometa na svojem območju z vsemi spremljajočimi ukrepi, ki izboljšujejo varnost prometa na prometnih stičiščih.

(2)           Občina bo zagotovila prostorske pogoje za lociranje drugega tira glavne železniške proge št. 40 Pragersko–Središče–državna meja.

 

22. člen

(letališče)

(1)           V severozahodnem delu Občine Gorišnica se nahaja javno letališče lokalnega pomena Moškanjci–Ptuj. Območje občine sega v območje kontroliranega dela zračnega prostora nad letališčem in okrog njega (v nadaljevanju: cona letališča), ki je namenjen varovanju letališkega prometa letališča Moškanjci.

 

23. člen

(omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti)

(1)           Občina bo v povezavi z drugimi občinami spodbujala razvoj kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti v Občini Gorišnica kot obliko dodatne ekološko naravnane turistične ponudbe oziroma rekreacije za potrebe svojih prebivalcev.

(2)           Kot del trajnostne mobilnosti se omogoča dostop z nemotoriziranimi prevoznimi načini. Na območju občine se vzpostavi sistem daljinskih, glavnih in regionalnih kolesarskih povezav. Zagotavljajo se površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa v vseh naseljih.

(3)           Skozi Občino Gorišnica poteka daljinska kolesarska pot D5 (Ptuj–Ormož–meja Hrvaška), in sicer po glavni cesti Hajdina–Ormož. Na območju občine kolesarska pot ne prečka državne meje.

(4)           Predvidena je ureditev pešpoti v obdravskem območju in ločena kolesarska steza ob prometnicah z zgoščenim prometom (Cunkovci–Moškanjci).

(5)           Občina podpira kolesarjenje kot obliko rekreacijske oziroma prostočasne dejavnosti tudi po ostalih cestah v občini.

 

24. člen

(zagotavljanje prostorskih pogojev za izboljšanje, dopolnjevanje in posodabljanje javnega potniškega prometa na ravni občine in regije)

(1)           V občini se spodbuja razvoj učinkovitega sistema javnega potniškega prometa. Zagotovi se fizično integracijo prometnih podsistemov, s čimer bo uporabnikom omogočeno učinkovito prestopanje med prevoznimi linijami znotraj posameznega prevoznega načina in tudi v kombinaciji avtobusnega in železniškega prevoza.

(2)           Redni avtobusni javni potniški promet se odvija na relaciji Ptuj–(Gorišnica)–Ormož. Občina ima organiziran šolski avtobusni prevoz. Linija šolskega avtobusa poteka skozi vsa naselja občine. Prav tako so vsa naselja opremljena z avtobusnim postajališčem.

(3)           Avtobusni promet se ureja na celotnem območju občine, med vsemi naselji in njihovimi zaledji. Z načrtovanjem javnega potniškega avtobusnega prometa se omogoča večja neodvisnost od rabe osebnega avtomobila in s tem zmanjša emisije toplogrednih plinov. Racionalizacija javnih potniških prevozov se zagotovi z združevanjem šolskih prevozov z javnim linijskim prevozom. S tem se poveča tudi standard dostopnosti javnega potniškega prometa.

(4)           Postajališča javnega potniškega prometa se umešča v bližino oz. ob večje generatorje prometa (jedra naselja, šola, trgovina ipd.) in na ostala območja naselij tako, da so upoštevani standardi dostopnosti.

(5)           Lokalne skupnosti naj fizično integracijo zagotavljajo z lociranjem skupnih oz. intermodalnih terminalov za JPP, zagotavljanjem P+R, zadostnim številom pokritih/varovanih parkirišč za kolesa ter s sistemom pločnikov in kolesarskih stez za varen dostop do postajališč JPP.

(6)           Urejanje postajališč javnega potniškega prometa se ureja ob lokalnih cestah skladno s področnimi pravilniki oz. zakonodajo.

 

25. člen

(mirujoči promet)

(1)           V občinskem središču Gorišnica se zagotavlja ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin.

(2)           Gradnja novih javnih in drugih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene, obiskovalce in stanovalce.

(3)           Po potrebi se dogradi parkirišča ob obstoječih javnih objektih, predvsem ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami teh objektov.

(4)           Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini večjih turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, in kadar je to potrebno.

(5)           V Forminu in Moškanjcih se znotraj proizvodnih con zagotovijo površine za parkirišča za tovorna vozila.

 

II.4.2    Obstoječa in načrtovana omrežja in objekti s področja okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture

 

26. člen

(splošne določbe za razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)

(1)           Na območju občine se vzpostavijo infrastrukturna omrežja ter rekonstruirajo in dopolnijo obstoječa infrastrukturna omrežja z namenom zagotavljanja enakovredne okoljske in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in z namenom zagotovitve izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini.

(2)           Poveča se zanesljivost oskrbe in ureditev okoljske problematike odvajanja in čiščenja odpadne vode.

(3)           Prednostno se zagotavlja kvalitativno izboljševanje oskrbe naselja Gorišnica in oskrbnih središč ter zagotavlja minimalno komunalno opremljenost manj razvitih območij.

(4)           Gradnja se praviloma izvaja samo na komunalno opremljenih zemljiščih, zato bo občina zagotavljala, da bodo načrtovanje in gradnja novih stanovanjskih in drugih objektov ter nadgradnja in prenova omrežij okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture praviloma potekali sočasno. Občina bo razvijala okoljsko in energetsko infrastrukturo v dveh med seboj usklajenih smereh:

·       S sanacijo stanja na vseh obstoječih stavbnih zemljiščih, na katerih infrastruktura še ne dosega ustreznih oskrbnih standardov, je treba izvesti sanacijo stanja, da bo omogočena priključitev objektov na ustrezne infrastrukturne sisteme.

·       Z opremljanjem razvojnih območij v naseljih s potrebno infrastrukturo v minimalnem obsegu: javno vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje (če ga je treba izvesti v skladu z operativnimi programi za odvajanje in čiščenje odpadne vode), elektroenergetsko omrežje in javno cestno omrežje. Za vsa nova stavbna zemljišča je potrebno zagotoviti ustrezno komunalno opremljenost s predhodno zagotovljeno časovno dinamiko in pričakovanimi viri za pokritje stroškov. Pri tem je treba uskladiti opremljanje zemljišč med občino, distribucijskim podjetjem za oskrbo z električno energijo, morebitnimi ponudniki komunikacijskih storitev in investitorji.

(5)           Za vse nove investicije se izdela programe opremljanja.

(6)           Z ustreznim prostorskim načrtovanjem je treba zagotoviti smotrno rabo energije ter z načrtovanjem smotrne razporeditve naselij in objektov zmanjševati stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih vodov in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. Tako bo zagotovljena večnamenskost koridorjev gospodarske javne infrastrukture, kar povečuje možnosti za njihovo ustreznejše vključevanje v prostor.

(7)           Projekti, v okviru katerih se z opremljanjem novih območij zagotavlja tudi sanacija obstoječih stavbnih zemljišč, se izvajajo prioritetno.

(8)           Za gradnjo infrastrukturnih vodov gospodarske javne infrastrukture po zasebnih zemljiščih je potrebno pridobiti služnostno pravico lastnika tangiranega zemljišča. Zato je treba za novogradnje praviloma pripravljati občinski podrobni prostorski načrt za načrtovanje posameznih infrastrukturnih ureditev, s katerimi je možno pridobiti zemljišča za gradnjo tudi z uporabo instituta prisilne služnosti oz. razlastitve.

(9)           Infrastrukturni vodi se na območjih ohranjanja narave praviloma izvajajo podzemno in le izjemoma nadzemno, in sicer v primeru, če podzemna izvedba lahko bistveno ogrozi dele območij ohranjena narave. Slednje velja tudi za območja kulturne dediščine z izjemo arheološke dediščine.

(10)         Občina ima za celotno območje občine izdelan lokalni energetski koncept, s katerim bodo programirane nadaljnje aktivnosti povezane s povečevanjem učinkovitejše rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. S tem se postavi okvir za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe in onesnaženost zraka, zaradi rabe neobnovljivih (fosilnih) virov energije.

 

27. člen

(vodni viri in oskrba s pitno vodo)

(1)           Območje Občine Gorišnica je v celoti oskrbovano z vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Občina je priključena na vodooskrbni sistem Ptuj. Črpališče se nahaja v naselju Skorba (Občina Hajdina) in ima 6 vodnjakov (izdatnost vsakega 40–50 l/s) ter 6 globinskih vodnjakov (izdatnost vsakega 10–15 l/s). Zgrajen je bil tudi vodohran Zamušani.

(2)           Občina zagotavlja stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo tako, da varuje obstoječe in potencialne vodne vire in izvaja gradnjo novih ter prenovo obstoječih delov vodovodnega sistema. Cilj občine je zagotavljanje zadostnih količin zdrave pitne vode za vsako gospodinjstvo.

(3)           Na območju Občine Gorišnica je predvidena avtomatizacija vodovodnih vozlišč in zamenjava primarnih vodovodnih cevovodov ob izvedbi kanalizacije.

(4)           Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe vodne vire in spodbuja varčno ter smotrno rabo pitne vode. Vodne vire se ščiti pred morebitnim onesnaženjem z aktivnim izvajanjem nadzora nad aktivnostmi v območjih varstva naravnih virov.

(5)           Zaželeno je, da se kljub priključku na javno vodovodno omrežje z namenom zmanjšanja porabe pitne vode, izkoristi možnost uporabe čiste padavinske vode za sanitarne potrebe.

(6)           Vodovarstveno območje: pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati predpise, ki varujejo vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnika Dravsko-Ptujsko polje in vodovarstveno območje vodarne Ormož.

 

28. člen

(odvajanje in čiščenje odpadne vode)

(1)           Osnovna dejavnost občine na področju ravnanja z odplakami bo zbiranje in čiščenje odpadnih voda v območjih naselij (na območjih strnjenih urbanih površin) in na območjih proizvodnih površin, v skladu z izhodišči OdSPRS.

(2)           Javno kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v naseljih Cunkovci, Formin, Gajevci, Gorišnica, Mala vas, Moškanjci, Muretinci, Placerovci, Tibolci (nižinski del) in Zamušani (strnjen del). Dovoljuje se izgradnja kanalizacijskega omrežja na območjih, kjer trenutno še ni zgrajeno.

(3)           Trenutno v Občini Gorišnica obratujeta dve čistilni napravi, in sicer čistilna naprava v Gorišnici, kapacitete za 2.100 PE, njeno prispevno območje obsega naselja Cunkovci, Gorišnica, Moškanjci, Tibolci (nižinski del) in Zamušani, in čistilna naprava na Forminu, kapacitete 4.000 PE, njeno prispevno območje pa obsegajo naselja Formin, Gajevci, Mala vas, Muretinci in Placerovci.

(4)           Predvidena je gradnja javnega kanalizacijskega omrežja v naselju Zagojiči in njegova priključitev na čistilno napravo Formin.

(5)           V območju manjšega pojava razpršene poselitve, razpršene gradnje in na slemenskem območju Tibolcev in Zamušanov je predvideno zbiranje in odvoz greznične blatenice na čistilno napravo ali individualni sistemi čiščenja odpadne vode.

(6)           Zastarele in dotrajane dele obstoječega kanalizacijskega omrežja se obnavlja.

 

29. člen

(ravnanje z odpadki)

(1)           Na območju Občine Gorišnica ni odlagališča odpadkov. Občina bo skrbela za organizirano ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov in odlaganje odpadkov na urejenem regijskem odlagališču, katerega lokacija je v Gajkah–Mestna občina Ptuj. Na območju občine se nahaja cona za reciklažni center in deponijo inertnih gradbenih odpadkov.

(2)           Na območju Občine Gorišnica se izvaja ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov se zagotavlja v zbiralnicah ločenih frakcij (na ekoloških otokih), s premičnimi zbiralnicami nevarnih frakcij, na zbirnih in prevzemnih mestih ostalih komunalnih odpadkov ter na zbirnih prevzemnih mestih ob prireditvah in aktivnostih na javnih površinah, kot je to določeno s področnim odlokom, ki ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Gorišnica.

(3)           Na omenjenih lokacijah se glede na tehnične standarde zagotovijo potrebne prostorske ureditve in objekti. Pri teh ureditvah se upoštevajo predpisi na področju varstva okolja in zagotavljajo rešitve, ki ne bodo razvrednotile kakovosti bivalnega ali naravnega okolja.

(4)           Občina bo prevzela aktivno vlogo pri spodbujanju in motiviranju prebivalstva k ločenemu zbiranju odpadkov.

(5)           Evidentira in sanira se divja odlagališča odpadkov.

 

30. člen

(zasnova omrežja in objektov s področja energetike)

(1)           Energetski sistem je sklop posameznih energetskih infrastrukturnih sistemov, ki omogočajo oskrbo države z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi derivati, toploto, obnovljivimi in drugimi viri energije. Pri pridobivanju, pretvorbi, prenosu, distribuciji in uporabi energije, ki povzročajo praviloma nezaželene in dolgoročne vplive na okolje in prostor, se upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja in spoznanje o omejenosti virov in možnosti izrabe vseh realnih potencialov na področju učinkovite rabe energije.

(2)           Energetska preskrba Občine Gorišnica bo sledila ciljem izboljšanja učinkovitosti rabe energije in dviga deleža obnovljivih virov energije v primarni energetski bilanci. Uporaba obnovljivih virov energije se bo spodbujala na celotnem območju občine, pri čemer bo zagotovljeno, da bodo objekti in ureditve prostorsko integrirani, in da z njimi ne bodo povzročeni negativni vplivi na okolje.

(3)           Občina bo spodbujala predvsem:

·       uporabo lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije, s čimer se zmanjšajo izgube energije pri prenosu in distribuciji;

·       povečanje deleža rabe obnovljivih virov energije (npr. lesne biomase) za ogrevanje stanovanj;

·       povečanje deleža izkoriščanja obnovljivih virov energije (npr. sončne energije) za pripravo tople vode;

·       postavitev vsaj enega večjega sistema na daljinsko ogrevanje na obnovljive vire energije (npr. bioplin ali lesno biomaso) v strnjenih naseljih in industrijskih conah.

(4)           Temeljni dokument oskrbe z energijo je lokalni energetski koncept občine, ki obravnava predvsem analizo rabe energije in porabe energentov, oceno lokalnih energetskih virov in analizo predvidene bodoče rabe energije in napovedi glede prihodnje oskrbe z energijo.

 

31. člen

(električna energija)

(1)           Na območju Občine Gorišnica so zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi, naprave in objekti:

·       visokonapetostno prenosno omrežje (110 kV);

·       srednjenapetostno omrežje (20 kV);

·       transformatorske postaje 20/0,4 kV;

·       pripadajoče nizkonapetostno omrežje.

(2)           Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano s štirih srednjenapetostnih izvodov iz RTP 110/20 kV Ptuj (Dornava, Ormož, Videm in Zavrč) in preko enega srednjenapetostnega izvoda iz RTP 110/20 kV Ormož (Ptuj).

(3)           Srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe.

(4)           Na območju Občine Gorišnica se nahajajo sledeči objekti za proizvodnjo in prenos električne energije - HE in daljnovodi:

·       HE Formin;

·       predviden DV 2 x 400 kV Cirkovce–Pince;

·       DV 2 x 110 kV Formin–Ljutomer;

·       DV 1 x 110 kV Ptuj–Formin;

·       DV 1 x 110 kV Cirkovce–Formin;

·       DV 1 x 110 kV Formin–Nedeljanec.

(5)           V naslednjem srednjeročnem obdobju ima distribucijsko podjetje na območju Občine Gorišnica predvideno izgradnjo naslednjih elektroenergetskih vodov in naprav – 20 kV kablovod:

·       KB Moškanjci i.c.– Mezgovci,

         in transformatorsko postajo 20/0,4 kV:

·       TP Zamušani 5.

(6) Proizvodnja električne energije:

·       Za pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti.

·       Pri nadaljnjem razvoju proizvodnje električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije, kot so biomasa (les, bioplin), energija okolja (toplotne črpalke), geotermalna energija, hidroenergija, energija sonca in drugi, z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske in družbene sprejemljivosti.

·       V okviru učinkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji električne energije in toplotne energije.

(7)  Prenos in distribucija električne energije:

·       Pri prostorskem  umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami.

·       Sistem prenosnega omrežja napetosti 110 kV in več se načrtuje in dograjuje tako, da omogoča vključitev novih proizvodnih virov in skupaj z distribucijskim omrežjem zagotavlja stabilno, zanesljivo in kvalitetno oskrbo naselij in drugih večjih porabnikov z električno energijo na celotnem ozemlju Slovenije.

·       Elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine, z izjemo arheološke dediščine, se daje prednost kabelski izvedbi.

(8)           Razvoj elektroenergetskega omrežja bo občina usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječih distribucijskih zmogljivosti s ciljem zagotavljanja enakih napetostnih razmer na celotnem območju občine.

(9)           Znotraj poselitvenih območij morajo biti srednje- in nizkonapetostni vodi grajeni v kabelski izvedbi, izven poselitvenih območij pa so lahko le-ti tudi v nadzemni izvedbi. Pri gradu Muretinci se kablira del visokonapetostnega 110 kV daljnovoda zaradi prezentacije kulturne dediščine.

(10)         Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4kV) bo odvisna od povečanja obremenitev in od tega, ali se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte (NNO, SN in TP).

 

32. člen

(drugi viri energije)

(1)           Občina si bo prizadevala za učinkovito rabo energije in spodbujala energetsko sanacijo stavb, trajnostno novogradnjo in izrabo lokalnih obnovljivih energijskih virov. Pri drugih virih energije bo občina podpirala tiste vire energije, ki so prijaznejši okolju: biomasa (les, bioplin), energija okolja (toplotne črpalke), geotermalna energija, hidroenergija, energija sonca ipd.

 

33. člen

(zasnova omrežja in objektov elektronskih komunikacij)

(1)           Telekomunikacijsko omrežje v občini sestavlja telefonsko in internetno telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske televizije. Celotno območje občine je pokrito s telekomunikacijskim omrežjem.

(2)           Občina zagotavlja komunikacijske storitve. Občina bo usmerjala razvoj telekomunikacijskega sistema v sodobne tehnično-tehnološke in organizacijske tokove ter skrbela za kakovosten dostop do telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju občine.

(3)           Na območju občine sta prisotni dve bazni postaji mobilne telefonije z naslednjimi karakteristikami:

                     bazna postaja Mobitel d. d. (GSM 900 – 47 dBm) – lokacija: Zamušanski vrh;

                     bazna postaja Simobil d. d. (GSM 900 – 55,5 dBm) – lokacija: Zamušani.

(4)           Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se po potrebi gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj. Ker se pričakuje povečanje števila baznih postaj, se umestitev v prostor in pokrivanje območja s signalom skrbno načrtuje predvsem na območjih izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot.

(5)           Občina bo zagotavljala ustrezno mobilno in informacijsko dostopnost na točkah naravnih in kulturnih atrakcij občine.

(6)           Območje občine je s televizijskim signalom pokrito preko oddajnika na Boču.

(7)           Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v skladu s potrebami in razvojem poselitve.

(8)           Na območju občine se zagotovi povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se več internetnih priključkov za gospodinjstva in vzpostavi notranje lokalne optične kabelske povezave, ki bodo tvorile hrbtenico za vzpostavitev novih tehnologij ter vplivale tudi na način in prostorsko prerazporeditev dela. Zaradi uvajanja novih oblik dela na daljavo, se na podeželju in na odročnih območjih temu ustrezno zagotovi priprava infrastrukturnih pogojev. Z zagotavljanjem kakovostnega dostopa do interneta se spodbuja vključevanje najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Zagotavlja se optimalna telekomunikacijska opremljenost izobraževalnih ustanov.

(9)           Vzpostavi se učinkovit sistem elektronskega upravljanja in se ga prek državnih povezav poveže v splet mednarodnih digitalnih komunikacij. Za zagotavljanje sistema komunikacij se z zmogljivimi prenosnimi povezavami (optičnimi kabli) povežejo vsi večji centri in zagotovi nadaljnjo povezanost tako v vertikalnem smislu (država–regija–občine) kot tudi horizontalnem smislu (sektorji, investitorji). Najustreznejše možnosti za tovrstne povezave se izkazujejo s kombiniranjem uporabe državnega telekomunikacijskega omrežja (državne TK hrbtenice) in lokalnih kabelskih sistemov.

(10)         V strnjenih naseljih se spodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov in sistemov brezžičnih komunikacijskih povezav. Predvidi se izgradnja komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezna kabelska kanalizacija na področju kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.

(11)         Prioritetno se spodbuja povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij, optimizacijo njihove uporabe in sistematično uvajanje novih tehnik in tehnologij. Prav tako se pri umeščanju novih naprav in objektov telekomunikacijskega omrežja v prostor v čim večji meri združuje in prednostno uporabi obstoječe naprave in objekte telekomunikacijskega omrežja.

(12)         Oskrba s telekomunikacijskimi storitvami se bo izboljšala z izgradnjo avtomatskih central in s predvideno širitvijo telefonskega omrežja v vseh naseljih. Načrtovana je posodobitev telekomunikacijskih enot. Kvaliteta in dostopnost telekomunikacijskih storitev bo izboljšana in posodobljena z digitalizacijo kabelsko komunikacijskega omrežja – KKS, kar bo omogočalo uporabnikom več digitalnih televizijskih programov v HD kvaliteti in hitri širokopasovni internet ter internet telefonijo.

(13)         Obstoječe omrežje se bo posodabljalo načrtno, z gradnjo novega in zamenjavo obstoječega omrežja z optičnimi kabli.

 

34. člen

(zasnova omrežja javne razsvetljave)

(1)           Omrežje javne razsvetljave je vzpostavljeno v vseh naseljih v občini Gorišnica.

(2)           Lastnik javne razsvetljave je Občina. Sistem javne razsvetljava je bil v nekaterih naseljih že rekonstruiran, Občina pa si bo tudi v nadalje v vseh naseljih prizadevala za uvedbo enotnega standarda okolju prijaznih svetil, ki bodo ustrezala področni zakonodaji.

 

35. člen

(zasnova varstva okolja)

(1)           Varstvo zraka

Cilj varstva zraka bo ohranjati njegovo kakovost tako, da koncentracije škodljivih snovi v občini ne bodo presegale dovoljenih vrednosti.

(2)           Varstvo voda

Občina bo usmerjala dejavnosti v območju vodnih površin in v njegovi vplivni okolici v preprečevanje onesnaževanja površinskih voda na samem izvoru. Varovanje kakovosti podtalnice na območju Občine Gorišnica bo občina izvajala s spremljanjem stanja in izvajanja ukrepov za varovanje pitne vode v skladu s področnimi predpisi.

Vodovarstveno območje na območju Občine Gorišnica je opredeljeno na severozahodnem delu občine ter med Forminom in Zamušani. Opredeljeno je tako na državnem nivoju kot tudi na občinskem nivoju, in sicer 3. varstveni režim. Vodovarstveno območje na območju Občine Gorišnica opredeljujejo predpisi, ki varujejo vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnika Dravsko-Ptujsko polje in vodovarstveno območje vodarne Ormož.

(3)           Varstvo pred hrupom

Občina bo izvajala varstvo pred hrupom s sprejetjem ukrepov za preprečevanje ali postopno zmanjšanje hrupa na njegovih izvorih in z upoštevanjem meril v zvezi s hrupom in protihrupnimi ukrepi v vseh fazah prostorskega in urbanističnega načrtovanja, pri prometnih ureditvah, pri projektiranju posegov v prostor, izboru gradbenih materialov in izvedbi objektov.

Obremenjenost s hrupom se bo po izgradnji predvidene glavne ceste z elementi hitre ceste Hajdina–Ormož, odsek Ormož–Gorišnica zmanjšala na obstoječi glavni cesti G-I-2 Hajdina–Ormož, medtem ko se bo na prometnicah južno od predvidene nove glavne ceste obremenitev nekoliko povečala. Za poselitveni vzorec v SV delu Slovenije so značilne podolgovate obcestne vasi, v katerih so bili objekti postavljeni neposredno ob prometnico. Tak način poselitve zaradi prostorskih omejitev bistveno zmanjša možnost za protihrupno zaščito z ograjami. Nadaljnje nižanje vrednosti hrupa je potrebno doseči s posrednimi ukrepi za zmanjševanje cestnega prometa. Ti ukrepi so:

·       izgradnja infrastrukture za nemotoriziran promet (peš in kolesarske poti);

·       izboljšanje infrastrukture za javni potniški promet (JPP) in povečanje frekventnosti teh prevozov (železniški in avtobusni prevozi);

·       dvig ozaveščenosti lokalnega prebivalstva o nujnosti trajnostne mobilnosti;

·       izvesti fizične ukrepe za znižanje hitrosti vožnje znotraj naselij.

·       Za konfliktna območja s stališča zdravja ljudi je potrebno upoštevati naslednje omilitvene ukrepe zaradi hrupa:

·       Omeji in prepreči naj se obstoječe in predvidene konflikte v prostoru, zaradi neustreznega umeščanja dejavnosti v prostor (neposredno stikanje stanovanjskih in proizvodnih površin – gospodarske cone, površine za industrijo). Omenjena konfliktna območja se nahajajo, kjer je:

·       neposreden stik med gospodarskimi conami in stanovanjskimi območji,

·       neposreden stik med površinami za industrijo in stanovanjskimi območji.

 

II.4.3                                                                                                                                  Obstoječa in načrtovana omrežja in objekti lokalnega pomena, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem (grajeno javno dobro)

 

36. člen

(zasnova odprtih javnih površin v naseljih)

(1)           V občinskem središču se uredi zeleni sistem, kolesarske poti in pešpoti ter vzpostavi sistem javnih odprtih površin.

(2)           Športna infrastruktura se dopolni (izgradnja športnega parka).

(3)           V naseljih se ohranja osrednji vaški prostor. Po potrebi se vzpostavljajo novi »trgi«. Ohranjajo se zelene površine.

(4)           V naseljih in v posameznih stanovanjskih soseskah se uredijo otroška igrišča za različne starostne skupine otrok.

(5)           Na odprtih javnih površinah se varuje območja zaščitenih naravnih in kulturnih vrednot. Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine.

(6)           Na območju registriranih arheoloških najdišč je potrebno pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturno varstvene projektne pogoje.

 

37. člen

(zasnova odprtih javnih površin izven naselij)

(1)  Vzpostavi se rekreacijske površine v naravnem okolju ter kolesarske poti in pešpoti v naravnem okolju.

 

II.5.      Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana

 

38. člen

(okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana)

(1)  V strateškem delu OPN so določena:

·       okvirna območja naselij;

·       območje sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje;

·       območje sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje;

·       ostala območja razpršene gradnje.

 

39. člen

(območja naselij)

(1)           Območja naselij, ki zajemajo območja strnjeno zgrajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami in območji, predvidenimi za razvoj poselitve, so v občini Gorišnica naselja Cunkovci, Formin, Gajevci, Gorišnica, Mala vas, Moškanjci, Muretinci, Placerovci, Zagojiči, Tibolci in Zamušani.

 

40. člen

(območja razpršene gradnje)

(1)  Na območju občine se razpršena gradnja pojavlja izven naselij, to so posamični novejši objekti, stanovanjski objekti, kmetijske stavbe, počitniške hiše, zidanice, pomožni in drugi objekti.

(2)  Obstoječa razpršena gradnja se sanira z vključitvijo v naselje in opredelitvijo novega naselja.

(3)  Razpršeno gradnjo se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev, če gre za morfološko in funkcionalno zgoščanje ob poteh oziroma na križiščih ali na območjih, kjer je možno izoblikovati jedra te poselitve.

(4)  Zgošča in zaokroža se predvsem tista razpršena gradnja, ki ima možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev, oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na prometno omrežje in javni promet. Pri zgoščevanju in zaokroževanju je treba upoštevati skladnost meja urbanih struktur v njihovem odnosu do zaokroženih naravnih območij v krajini.

(5)  Območja sanacije razpršene gradnje v občini bodo ob varovanju naravnih virov (kmetijskih zemljišč) in videza kulturne krajine enako kot obstoječa območja naselij usmerjena v notranji razvoj, v pozidavo nepozidanih površin, boljše izkoriščanje in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih površin ter zadostno opremljenost z GJI.

 

41. člen

(območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje)

(1)           Sanacija manjšega pojava razpršene gradnje z vključitvijo v obstoječe naselje na območju občine Gorišnica je pogojena z:

·       funkcionalno in oblikovno povezanostjo z obstoječim naseljem;

·       možnostjo zagotovitve dostopa do obstoječe družbene infrastrukture naselja;

·       možnostjo priključitve na infrastrukturno omrežje naselja (predvsem priključitev na prometno omrežje in javni potniški promet, kanalizacijsko in vodovodno omrežje naselja ter elektro omrežje).

(2)  V občini Gorišnica je obstoječe naselje s priključenim območjem razpršene gradnje naselje Zamušani.

 

42. člen

(območje sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje)

(1)  Območja novih naselij je možno opredeliti v območjih razpršene gradnje:

·       ki jih je zaradi zaključenosti območja mogoče oblikovati v novo naselje;

·       imajo možnost dostopa do javne družbene infrastrukture.

(2)  S sanacijo razpršene gradnje se opredelita novi naselji Tibolski vrh in Zamušanski vrh, ki se nahajata na slemenih severnega gričevnatega dela občine, preko katerega se razteza vinogradniško območje.

 

43. člen

(ostala območja razpršene gradnje)

(1)           Ostala območja oziroma objekti razpršene gradnje se v občini Gorišnica pojavljajo v relativno majhnem obsegu in ne zahtevajo kompleksne sanacije. Kjer je možno, se ta območja oblikovno in komunalno sanira.

 

II.6.      Območja razpršene poselitve

 

44. člen

(območja razpršene poselitve)

(1)           Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve.

(2)           Na območju občine se je kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovala razpršena poselitev na pobočjih severnega gričevnatega dela občine kot samotne kmetije in zidanice ter na južnem, nižinskem delu kot samotne kmetije.

(3)           Gradnja objektov mora zadoščati naslednjim pogojem:

·       upoštevati je potrebno obstoječi vzorec obstoječe razporeditve in velikosti objektov;

·       ne sme se ogrožati kulturna dediščina in njena prostorska pojavnost;

·       sprememba namembnosti objektov v območjih kulturne dediščine je načeloma možna le ob ohranitvi dediščinskih lastnosti.

(4)           Gradnja je možna v sklopu obstoječih gradbenih parcel ali ob njihovem robu, zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

 

45. člen

(vinogradniška območja)

(1)           Vinogradniška območja so območja razpršene poselitve, ki se je oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto, zidanicami, hrami in gospodarskimi objekti za spravilo sadja, orodja in mehanizacije.

 

 

II.7       Usmeritve za razvoj poselitve

 

II.7.1    Notranji razvoj in širitev naselij

 

46. člen

(usmeritve za razvoj naselij)

(1)           Poselitev v občini Gorišnica bo usmerjena v razvoj naselij, ki bo sledil funkciji naselij in razvoju dejavnosti v posameznih naseljih, ob upoštevanju sanacije pojava razpršene gradnje na območjih sanacije v gričevnatem delu občine, z upoštevanjem naravnih omejitev, morfološkega vzorca poselitve in tipologije arhitektonsko urbanistične oblikovanosti naselij.

(2)           Razvoj naselij v občini Gorišnica bo zaradi prostorskih omejitev naselij zaradi varovanja naravnih virov, ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter zaradi prostorskih omejitev v gričevnatem svetu usmerjen v notranji razvoj naselij s pozidavo nepozidanih površin ter boljšim izkoriščanjem in kvalitetnejšo rabo neprimerno izkoriščenih površin v območjih obstoječih naselij. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se sanirajo ali nadomestijo z ustreznejšimi.

(3)           Manjše širitve naselij zaradi zapolnjevanja in funkcionalnega ali oblikovnega zaokroževanja naselij so dopustna v vseh naseljih. Večje širitve so predvidene v naselju Gorišnica z umestitvijo športno-rekreacijskih površin in dolgoročno za umestitev stanovanjskih objektov in centralnih dejavnosti. Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovita izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Dolgoročne večje širitve so predvidene tudi v naseljih Moškanjci, in sicer z umestitvijo stanovanjskih stavb, centralnih in proizvodnih dejavnosti. V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev in za razvoj dopolnilnih dejavnosti.

(4)           Pri načrtovanju območja za širitev naselij je potrebno upoštevati:

·       varovane enote dediščine v naseljih;

·       prednostno izrabo zemljišč, ki so tudi z vidika ohranjanja in varstva kulturne dediščine manj pomembna;

·       ohranjanje kakovostnih pogledov  na silhuete  naselij, kar je  povezano z določeno nezazidljivostjo površin oziroma gradbeno disciplino;

·       ohranjanje kakovostnih pogledov na dominante znotraj naselij pomeni tako gradbeno disciplino, ki ne zakriva lokacij cerkva in njihovih zvonikov, včasih poudarjenih s habitusom dreves;

·       ohranjanje roba naselij in njihova povezava z zaledjem (kozolci, sadovnjaki itd.);

·       poselitev naj se izogne že znanim registriranih arheološkim najdiščem. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj urbanih območij se lahko posega le, če ni možno najti druge rešitve in le na osnovi rezultatov predhodno opravljenih arheoloških raziskav.

(5)           Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se:

·       izboljša raven opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo;

·       izboljša raven ureditev javnih prostorov, ki jih sestavljajo tako naravne sestavine kot kakovostno grajeno javno dobro, kot so prometne površine, trgi, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek, ipd.;

·       poveča pogostost in kvaliteto vključevanja javnih prostorov urbane in ruralne strukture;

·       zagotovi raznolikost zelenih in drugih javnih odprtih površin glede vloge, uporabnosti in njihovega pomena za prepoznavno podobo naselja;

·       v čim večji možni meri ohranja elemente tradicionalne kulturne krajine s povezavami v odprt prostor.

(6)           Pri načrtovanju poselitve se upoštevajo pogoji za smotrno rabo energije v skladu s področno zakonodajo:

·       z izborom lokacije, orientacije objektov in ustreznimi odmiki med njimi se omogoči ustrezno celoletno osončenje in zagotovi zmanjševanje potreb po ogrevanju in umetnem hlajenju;

·       z ustrezno zasnovo stavbnega volumna, z izborom gradiva in toplotno zaščito stavb se zagotovi čim manjše izgube toplotne energije;

·       z načrtovanjem smotrne razporeditve objektov zmanjševati stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture;

·       z energetsko sanacijo stavb pri prenovi zmanjševati porabo energije;

·       z uporabo lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije zmanjševati izgube energije pri prenosu in distribuciji.

(7)           Vodni in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključujejo v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov in kmetijskih površin ter obvodnih prostorov.

(8)           Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave, tako na novih razvojnih območjih kot na območjih razpršene pozidave, namenjenih zgoščevanju.

(9)           Razvrednotena območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti z ustreznim komunalnim opremljanjem zemljišč. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkoriščenih ali opuščenih objektov.

(10)         Na mestu poprej odstranjenega objekta je dopustno postaviti nov objekt, če s prenovo ali rekonstrukcijo ni možno zagotoviti zadostnega izboljšanja bivalnih pogojev. Nov objekt se dovoli v okviru obstoječe parcele, namenjene gradnji objekta, pri čemer se ne smejo bistveno spremeniti vplivi na okolje dosedanjega objekta.

(11)         Ob širitvi in prenovi naselij naj se v polni meri upošteva vidik javnega potniškega prometa v smislu načrtovanja postajališč JPP z varnimi dostopi za pešce in kolesarje in v povezavi s parkirno politiko.

 

47. člen

(usmeritve za notranji razvoj naselij)

(1)           Pri načrtovanju naselij ima notranji razvoj naselij z aktiviranjem prostih površin in nezadostno izkoriščenih površin prednost pred širitvami naselij.

(2)           V vseh naseljih občine se spodbuja njihov notranji razvoj, kjer se s sanacijo oziroma racionalno rabo ekstenzivno izrabljenih stavbnih zemljišč in ob skrbi za ohranjanje kvalitetne urbane in arhitekturne dediščine zagotavlja kvalitetnejše bivalne razmere. Pri tem se upoštevajo merila in pogoji za določitev velikosti parcel in objektov. Notranji razvoj se bo prvenstveno spodbujal v naseljih, kjer je raven komunalne oskrbe nezadostna, in v naseljih, kjer najdemo več prostih stavbnih površin (primernih za gradnjo) znotraj naselja in so ta ekstenzivno izrabljena (Gorišnica, Moškanjci).

(3)           Z notranjim razvojem se določijo in izkoristijo tiste notranje prostorske rezerve naselja, ki jih predstavljajo:

·       neustrezno izrabljena zemljišča;

·       stavbni fond v neustreznem gradbenem, tehničnem ali sanitarnem stanju;

·       nezadostna opremljenost z javnimi površinami ali gospodarsko javno infrastrukturo;

·       vizualno degradirana območja;

·       območja z negativnimi vplivi na kulturno dediščino, naravne vrednote ali vodne vire.

(4)           Z notranjim razvojem se zagotovijo stavbna zemljišča za gradnjo oziroma objekte za bivanje, gospodarske ali družbene dejavnosti, s čimer se ustrezno zmanjša potreba po širitvi naselij. Notranji razvoj se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin, gospodarske javne infrastrukture in odprtega prostora v naseljih.

(5)           Ohranjajo se jedra naselij in drugi prostorsko ter programsko najpomembnejši predeli naselij. Kakovostni robovi naselij in vidno izpostavljene lokacije (cerkve, gradovi ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih ipd. in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti strokovno utemeljene.

(6)           Sanirajo (z vegetacijo, odstranitvijo ali sanacijo objektov ipd.) se neustrezni robovi vasi in objekti ter območja naselij, ki vidno degradirajo prostor.

 

II.7.2    Razvoj dejavnosti po naseljih

 

48. člen

(usmeritve za razvoj dejavnosti)

(1)           Razvoj obstoječih dejavnosti in novih dejavnosti v območju občine bo usmerjen v območja prostorsko združljivih dejavnosti po načelu notranjega razvoja ali širitve posameznih enot urejanja. Rabe površin in dopustne dejavnosti se razporedijo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.

(2)           Naselje Gorišnica je občinsko središče, v katerem se razvijajo centralne in poslovne dejavnosti.

(3)           V oskrbno središče Moškanjci se umeščajo le okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja.

(4)           V naseljih podeželskega tipa naj še naprej prevladujejo primarne dejavnosti kmetijstva in spremljajoče storitvene in obrtne dejavnosti:

·       centralne dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, osebne storitve, kulturni in vaški domovi ipd.), ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja;

·       mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja in imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju.

(5)           Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se umeščajo v obstoječe in načrtovane gospodarske, industrijske in kmetijsko proizvodne cone. Zagotovijo se ustrezne razvojne površine, izboljša se njihova prometna dostopnost in infrastrukturna oprema, uvedejo se ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Gospodarske, industrijske in kmetijsko proizvodne dejavnosti se umešča znotraj obstoječih proizvodnih con v naseljih Formin, Moškanjci in Muretinci v navezavi na dobro prometno dostopnost (državne ceste, železnica). Širitve proizvodnih con so v naselju Moškanjci. V območja za proizvodnjo se lahko umešča različne, vendar s proizvodnjo in med seboj združljive dejavnosti. V vseh naseljih občine Gorišnica je prisotna intenzivna kmetijska proizvodnja s stavbami industrijskega značaja za rejo živali.

(6)           S predvidenim razvojem turizma kot razvojne gospodarske panoge v občini pa se bodo v turističnem območju občine Gorišnica umeščale (severni del občine) tudi dejavnosti turizma. Zaradi trajnostne rabe prostora se daje prednost obnovi in revitalizaciji že obstoječih turističnih objektov pred novogradnjami (še posebej je to pomembno pri objektih z dediščinsko vrednostjo).

 

II.7.3    Usmeritve za poselitev na območjih razpršene poselitve

 

49. člen

(usmeritve za ohranjanja poselitve)

(1)           Prebivalcem območij razpršene poselitve se z novimi posegi v prostor omogoči ustrezen bivalni standard v obnovljenih obstoječih objektih z možnostjo gradnje novih objektov za dopolnilne dejavnosti (kmetijstva, turizma, malega gospodarstva ipd.).

(2)           V naseljih, kjer je zaznati trend praznjenja naselja, se le-to preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje kmetijstva in obstoječih dejavnosti v prostoru in razvija dopolnilne dejavnosti na kmetiji (drobna obrt, domača obrt, vinogradništvo, kmetije odprtih vrat ipd.).

 

II.7.4    Urbanistično oblikovanje naselij

 

50. člen

(tipologija naselij)

(1)           Obstoječa oblika naselij in delov naselij v Občini Gorišnica:

·       gručasta naselja;

·       linijska obcestna naselja;

·       razložena naselja z večjimi gručami poselitve.

(2)           Gručasta naselja so: Cunkovci, Formin, Gorišnica, Moškanjci. Linijska obcestna naselja so: Gajevci, Mala vas, Muretinci, Placerovci, Zagojiči, Zamušani. S sanacijo razpršene gradnje v novo naselje se oblikujeta še dve linijski naselji: Tibolski vrh in Zamušanski vrh. Razloženo naselje so Tibolci.

 

51. člen

(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

(1)           Obstoječa naselja v Občini Gorišnica so: Cunkovci, Formin, Gajevci, Gorišnica, Mala vas, Moškanjci, Muretinci, Placerovci, Tibolci, Zagojiči in Zamušani.

(2)           Naselje Gorišnica kot občinsko središče in naselje Moškanjci kot zaposlitveno središče se urejata z urbanističnim načrtom.

(3)           Posamezne faze širitve naselij morajo predstavljati oblikovno in funkcijsko zaključene celote.

(4)           Občina bo s prostorskim načrtovanjem zagotavljala skladno oblikovno podobo naselij, tako da bo pri novogradnjah in prenovah zagotovljeno varovanje kakovostne podobe, merila in krajinski okvir vsakega naselja, prenova in sanacija razvrednotenih območij in ohranjanje obstoječe ter ustvarjene nove arhitekturne in krajinske prepoznavnosti v sožitju z obstoječimi kakovostmi prostora. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, urejanjem odprtih, predvsem javnih površin in s kakovostnim oblikovanjem ter z racionalno rabo prostora in ureditvami za racionalno rabo energije.

(5)           Orientacija in oblikovanje novih objektov, postavitev prostorskih dominant in oblikovanje javnih površin v naseljih mora upoštevati značilnosti Dravske arhitekturne regije in arhitekturne krajine Ptuj, ali jih estetsko nadgrajevati.

(6)           Pri načrtovanju prostorskega razvoja in urejanja podeželskih naselij se upošteva tradicionalna struktura ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihovo značilno podobo silhuet in robov kot delov kulturne krajine ter spodbuja notranji razvoj.

(7)           Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.

(8)           Pri oblikovanju novih naselij in večjih širitvah naselij bo občina uveljavljala enake razvojne usmeritve kot pri notranjem razvoju naselij.

(9)           Naselja naj se med seboj ne zraščajo.

(10)         Urbanistični vzorec razvoja poselitve mora slediti obstoječemu urbanističnemu vzorcu in tipologiji poselitve. Notranji razvoj naselij z zapolnitvami, zaokrožitvami in zgoščanjem ima prednost pred širitvami naselja. Dovoljene so tudi manjše širitve naselij zaradi zaokroževanja, oblikovanja ali širitev obstoječih dejavnosti. Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave.

(11)         V vseh naseljih se ohranja značilnosti tradicionalne arhitekture (gabariti, strehe, nakloni, kritina, orientacija), razen na območjih centralnih dejavnosti, kjer so dovoljena odstopanja za primere objektov s posebej poudarjenimi funkcijami.

 

52. člen

(urbanistično oblikovanje naselja Gorišnica)

(1)           Naselje Gorišnica se je razvilo kot urbano gručasto naselje, ki se je oblikovalo ob obstoječi prometni infrastrukturi. Izoblikovale so se značilne funkcijske in oblikovne morfološke enote, ki so izhodišče za nadaljnji razvoj poselitvene strukture. Severni del naselja ob glavni cesti G-I-2 Spuhlja–Ormož, je nosilec bivanjske funkcije in spremljajočih dejavnosti, južni pol naselja od križišča glavne ceste G-I-2 Spuhlja–Ormož in lokalne ceste skozi center naselja Gorišnica proti kanalu, pa je območje centralnih dejavnosti in bivanja s površinami za šport in rekreacijo v skrajnem južnem delu.

(2)           Z razvojem naselja so se v naselju izoblikovale naslednje morfološke enote:

·       morfološka enota: območja in objekti stanovanj – območje strnjene individualne pozidave;

·       morfološka enota: območja in objekti stanovanj – območje strnjene kmetijske pozidave;

·       morfološka enota: območja in objekti osrednjih centralnih dejavnosti – območje starega vaškega jedra;

·       morfološka enota: območja in objekti osrednjih centralnih dejavnosti s stanovanji – območje strnjene mešane pozidave;

·       morfološka enota: območja in objekti kmetijske proizvodne dejavnosti;

·       morfološka enota: območja in objekti drugih posebnih dejavnosti – športni park (ena dejavnost);

·       morfološka enota: območja in objekti zelenih površin – površine za oddih in rekreacijo, parki, druge urejene zelene površine, pokopališča;

·       morfološka enota: območja in objekti prometne infrastrukture;

·       morfološka enota: območja in objekti okoljske infrastrukture;

·       morfološka enota: območja in objekti energetske infrastrukture.

(3)           Morfološke enote predstavljajo obstoječo strukturo dejavnosti naselja in obstoječe pozidave, ki so izhodišče za usmerjanje umeščanja novih dejavnosti v naselje, za nove širitve naselja, sanacijo degradiranih območij in objektov ter urbanistično in arhitektonsko oblikovanje naselbinske strukture.

(4)           Z razvojem prometne infrastrukture in umeščanjem novih dejavnosti se bo naselje Gorišnica predvsem zaokroževalo, na južnem delu pa širilo s poslovno stanovanjskim območjem in območjem za šport in rekreacijo.

 

53. člen

(urbanistično oblikovanje naselja Moškanjci)

(1)           Naselje Moškanjci se je razvilo kot urbano gručasto naselje, ki se je oblikovalo ob obstoječi prometni infrastrukturi. Izoblikovale so se značilne funkcijske in oblikovne morfološke enote, ki so izhodišče za nadaljnji razvoj poselitvene strukture. Naselje Moškanjci je predvsem nosilec zaposlitvene in gospodarske (proizvodna cona), bivanjske funkcije in spremljajočih dejavnosti.

(2)           Z razvojem naselja so se v naselju izoblikovale naslednje morfološke enote:

·       morfološka enota: območja in objekti stanovanj – območje strnjene kmetijske pozidave;

·       morfološka enota: območja in objekti osrednjih centralnih dejavnosti s stanovanji – območje starega vaškega jedra;

·       morfološka enota: območja in objekti kmetijske proizvodne dejavnosti;

·       morfološka enota: območja in objekti proizvodnih dejavnosti – gospodarska cona, kmetijsko predelovalni objekti;

·       morfološka enota: območja in objekti zelenih površin – površine za oddih in rekreacijo, druge urejene zelene površine, pokopališča;

·       morfološka enota: območja in objekti prometne infrastrukture;

·       morfološka enota: območja in objekti okoljske infrastrukture;

·       morfološka enota: območja in objekti energetske infrastrukture.

(3)           Morfološke enote predstavljajo obstoječo strukturo dejavnosti naselja in obstoječe pozidave, ki so izhodišče za usmerjanje umeščanja novih dejavnosti v naselje, za nove širitve naselja ter urbanistično in arhitektonsko oblikovanje naselbinske strukture.

(4)           Z razvojem prometne infrastrukture in umeščanjem novih dejavnosti se bo naselje Moškanjci širilo predvsem navznoter, v osrednjem delu naselja in proti severu (širitev proizvodne cone).

 

54. člen

(urbanistično oblikovanje ostalih naselij)

(1)           V skupino gručastih tipov naselij spadata naselji Cunkovci in Formin z oblikovanim trškim jedrom, ki se nahajata na severnem, levem bregu vodno-energetskega sistema SD2.

(2)           V skupino linijskih obcestnih tipov naselij spadajo v ravninskem delu naselja Gajevci, Mala vas, Muretinci, Placerovci, Zagojiči in Zamušani, na gričevnatem območju pa dve novonastali naselji Tibolski vrh in Zamušanski vrh. Ravninska naselja južno od vodno-energetskega sistema SD2 so se razvila na rečni terasi. Nastala so nad poplavno ravnino reke Drave in deloma sledijo njeni obliki. Poselitev linijskih naselij je eno- ali obojestranska obcestna, prevladujejo iztegnjenimi domovi.

(3)           V skupino razloženih naselij z večjimi gručami poselitve spada naselje Tibolci. Naselje je razloženo v krajini med kmetijskimi, gozdnimi in vinogradniškimi površinami. Sestavljajo ga posamezne gruče pozidave (na jugu ob potoku, zahodno od lokalne ceste Brezovci-Moškanjci, na zahodnem in južnem pobočju hriba Tibolci). Pozidava na slemenu hriba Tibolci se oblikuje v novo obcestno naselje Tibolski vrh, ki predstavlja sanacijo razpršene gradnje.

(4)           V naseljih prevladujejo individualne stanovanjske hiše s kmetijskimi poslopji in v manjšem delu farme in delavnice manjše obrti. Za linijska naselja veljajo naslednja merila urbanističnega oblikovanja:

·       zgoščanje obcestne poselitve z zapolnjevanjem vrzeli ima prednost pred razvojem naselij v drugo in tretjo vrsto za obstoječo pozidavo »iztegnjenih« domov;

·       v delu naselja Gajevci se obstoječa pozidava širi na kmetijska zemljišča za potrebe kmetijsko proizvodnih objektov, s čimer se uvaja nova tipologija lamelnih objektov.

·       Za gručasta naselja veljajo naslednja merila urbanističnega oblikovanja:

·       ohranjajo se izoblikovana jedra z razvojem centralnih dejavnosti.

·       Za razložena naselja veljajo naslednja merila urbanističnega oblikovanja: 

·       obstoječe gruče se ohranjajo, znotraj njih pa se dovoljuje zgoščanje pozidave;

·       center razloženega naselja se oblikuje le v eni izmed gruč.

(5)           Med naselji in posameznimi deli naselij se vzpostavijo zelene ločitvene cezure. S tem se prepreči zraščanje naselij in delov naselij.

(6)           Širše območje naselja Zamušani se zaradi svojih značilnosti razdeli na tri dele, južno se ureja že oblikovano strnjeno naselje, ki je nastalo ob reliefnem dvigu gričevnatega sveta Slovenskih goric. Naselje se je vejnato razširilo na prisojne južne obronke Slovenskih goric. Pri urbanističnem oblikovanju tega dela naselja je potrebno zagotavljati zaključenost širitvenih površin in ohranjati zeleni pas za razvojnimi širitvenimi površinami, ki bo naselje ločeval od intenzivnih vinogradniških površin. V osrednjem delu pobočja se ohranjajo posamezne razpršene kmetije kot razpršena poselitev, na slemenu Zamušanskega vrha pa se oblikuje novo slemensko, obcestno naselje kot sanacija razpršene gradnje.

 

55. člen

(izjemno umeščanje objektov in ureditev izven naselij)

(1)           Zunaj naselij se posegi načrtujejo  skladno z zakonodajo.

(2)           Zunaj območij naselij se nahaja:

·       cona za reciklažni center in deponijo inertnih gradbenih odpadkov, ki sodi v okoljsko infrastrukturo;

·       severno od nje je predvidena pridelovalna cona Muretinci – Štuki (za rastlinjake), ki sodi v kmetijsko dejavnost;

·       perutninske farme v južnem delu občine in ribogojnica na severu, ki sodita v kmetijsko dejavnost;

·       območje za kmetijsko dejavnost južno od naselja Moškanjci (dovoljuje se že obstoječa legalna proizvodna dejavnost).

 

II.8       Koncept prostorskega razvoja občinskega središča gorišnica in naselja moškanjci

 

56. člen

(urbanistični načrt)

(1)           Razvoj občinskega središča Gorišnica in naselja Moškanjci se načrtuje na podlagi urbanističnega načrta.

 

57. člen

(koncept razvoja naselja Gorišnica)

(1)           Naselje Gorišnica se razvija kot programsko, strukturno in oblikovno urejeno občinsko središče. Pri razvoju naselja in ohranjanju njegove oblikovane podobe je potrebno upoštevati obstoječo grajeno strukturo. Novi objekti se lahko načrtujejo v skladu s smotrnimi tehničnimi rešitvami, skladnimi z dosežki znanosti, tehnologije in ekonomičnosti ter zadnjim stanjem gradbene tehnike, pri čemer morajo slediti vzpostavljeni oblikovni identiteti in homogenosti območja ter biti prilagojeni okoliškim objektom in ureditvam.

(2)           Naselje Gorišnica je gručasto naselje, ki se je razvilo s povezovanjem gručastega jedra, nastalega okrog cerkve sv. Marjete, in primarne obcestne poselitve iztegnjenih domov ob robu poplavne terase reke Pesnice. Vmesni razvoj naselja, ki je sledil cestni povezavi glavne ceste G-I-2 Spuhlja–Ormož, je nastajajočo gručasto strukturo raztegnil v smer vzhod–zahod.

(3)           Razporeditev dejavnosti: kot dopolnitev funkcij in ponudbe mestnih dejavnosti se bo naselje Gorišnica razvijalo predvsem v smislu kvalitativnega in vsebinskega dopolnjevanja obstoječih funkcij in ureditve središča naselja s terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi, odprtimi javnimi površinami ter možnostjo zapolnjevanja s stanovanjsko gradnjo. Razvoj v naselju Gorišnica bo primarno usmerjen v notranji razvoj naselja s pozidavo nepozidanih površin ter boljšim izkoriščanjem in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih površin.

(4)           Naselje je na severu in na vzhodu omejeno z obstoječo poplavno teraso reke Pesnica, na jugu z dovodnim kanalom SD2, na vzhodu, na jugu in zahodu pa z varovanjem najboljših kmetijskih zemljišč. Nadaljnji razvoj naselja je potrebno usmerjati v:

·       zagotovitev prostorskih pogojev za umeščanje centralnih dejavnosti vzdolž lokalne ceste za naselje Gajevci (trška ulica) in ob križišču z glavno cesto G-I-2 Spuhlja–Ormož;

·       zagotovitev prostorskih pogojev za širitev športne cone;

·       zagotovitev prostorskih pogojev za dolgoročno fazno širitev območja stanovanj v naselju, ki jih je potrebno usmerjati v notranji razvoj naselja in na površine vzhodno in zahodno od obstoječe pozidave, ki je nastala ob lokalni cesti za naselje Gajevci;

·       izvedba OPPN za severni del naselja, kjer je predvidena stanovanjska gradnja;

·       zagotovitev prostorskih pogojev za fazni razvoj GJI, na katero se bo navezovala fazna širitev naselja, posebno prometno infrastrukturo, ki mora upoštevati možnost večkratnega priključevanja na glavno prometno os naselja;

·       posamezne faze širitve naselja morajo predstavljati oblikovno in funkcijsko zaključene celote;

·       urbanistični vzorec razvoja poselitve mora slediti obstoječemu urbanističnemu vzorcu in tipologiji poselitve.

(5)           Infrastruktura: za nadaljnji razvoj Gorišnice je dolgoročno bistvena izgradnja glavne ceste z elementi hitre ceste Hajdina–Ormož, odsek Markovci–Gorišnica in Gorišnica–Ormož, ki bo prometno razbremenila obstoječo G-I-2 Spuhlja–Ormož, ki poteka skozi občinsko središče. Prioriteta občine na področju cestnega omrežja je dobra prometna povezanost celotnega območja občine z občinskim središčem Gorišnica, regionalnim središčem Ptuj, nacionalnim središčem Maribor, mestom Ormož, središčem sosednje občine in ostalimi sosednjimi občinami. Sistem občinskih cest je na območju mesta Gorišnica trenutno dobro razvejan. Preko območja občine Gorišnica poteka mednarodna železniška povezava Pragersko–Hodoš. Občina bo podpirala modernizacijo železniškega prometa na svojem območju z vsemi spremljajočimi ukrepi, ki izboljšujejo varnost prometa na prometnih stičiščih. Občina bo v povezavi s sosednjimi občinami spodbujala razvoj javnega potniškega prometa, kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti.

(6)           Urbanistično in krajinsko oblikovanje: nivo urejenosti obstoječih javnih zelenih in rekreacijskih površin kot tudi javnih odprtih prostorov je potrebno izboljšati. Težiti je potrebno k vzpostavitvi sistema javnih zelenih površin in odprtih prostorov, ki bo prispeval h kakovosti bivanja in turistični privlačnosti. Zelene površine na severu in jugu naselja se povezujejo preko odprtega javnega urbanega prostora (trg, trška ulica z drevoredom in peš steza z obojestranskim zelenim pasom). Na območjih gozdov in kmetijskih površin, ki predstavljajo zaledje zelenega sistema naselja, se ohranja obstoječa raba, ki ustvarja kvaliteto prostora in tudi varuje odprtost ter nepozidanost prostora. Zaradi rekreacijske rabe zaledja se zagotovi osnovna infrastruktura, kot so pešpoti in kolesarske poti.

 

58. člen

(koncept razvoja naselja Moškanjci)

(1)           Naselje Moškanjci predstavlja večje oskrbno središče v občini Gorišnica. Naselje Moškanjci so gručasto naselje, ki se je razvilo ob glavni cesti G-I-2 Spuhlja–Ormož in železniški progi Pragersko–Hodoš. Nova poselitvena območja se širijo ob severnem robu naselja, ob letališki prometni infrastrukturi letališča Moškanjci.

(2)           Naselje je na severu in na jugu omejeno z obstoječimi prometnicami, na vzhodu in zahodu pa z varovanjem najboljših kmetijskih zemljišč. Nadaljnji razvoj naselja je potrebno usmerjati v:

·       zagotovitev prostorskih pogojev za umeščanje centralnih dejavnosti v območje ob glavni prometni povezavi G-I-2 Spuhlja–Ormož;

·       zagotovitev prostorskih pogojev za širitev obstoječih dejavnosti oskrbnega središča in umestitev novih dejavnosti oskrbnega središča (širitev trgovskega centra, površine za mirujoči promet, zelene površine …);

·       zagotovitev prostorskih pogojev za dolgoročno fazno širitev območja stanovanj v osrednjem delu naselja, ki jih je potrebno usmerjati v notranji razvoj naselja in na površine zahodno od obstoječe pozidave, med obema prometnicama;

·       zagotovitev prostorskih pogojev za fazni razvoj GJI, na katero se bo navezovala fazna širitev naselja, in zagotovitev posebne prometne infrastrukture, ki mora upoštevati možnost večkratnega priključevanja na glavno prometno os naselja;

·       zagotovitev prostorskih pogojev za razvoj dejavnosti predvidene obrtno proizvodne cone ob železniški postaji v Moškanjcih;

·       zagotovitev prostorskih pogojev za nemoteno delovanje primarnih dejavnosti v naselju (bivanje in kmetijska proizvodna dejavnost);

·       posamezne faze širitve naselja morajo predstavljati oblikovno in funkcijsko zaključene celote;

·       urbanistični vzorec razvoja poselitve mora slediti obstoječemu urbanističnemu vzorcu in tipologiji poselitve.

(3)           Urbanistično in krajinsko oblikovanje: ohranja se parkovna ureditev s športno rekreacijsko funkcijo v osrednjem delu naselja. Obstoječ drevored ob parkovni ureditvi in glavni cesti G-I-2 Spuhlja–Ormož se podaljša z zasaditvijo istega vegetacijskega sestoja proti vzhodu, s čimer se poudari vstop v naselje in sam center naselja.

 

II.9       Usmeritve za razvoj v krajini

 

59. člen

(splošna določila)

(1)           Usmeritve za razvoj v krajini zajemajo usmeritve razvoja v krajini za posamezne dejavnosti, ki so vezane na:

·       naravne vire (kmetijstvo, gozdarstvo, vode, turizem in rekreacija);

·       območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih in/ali urbanističnih in arhitekturnih značilnosti;

·       območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja;

·       območja in objekte za potrebe obrambe.

(2)           Ohranja se kulturna krajina in kakovostna prostorska struktura, ki ustvarja njeno prepoznavnost. Ohranja se kulturni in simbolni pomen kulturne krajine.

(3)           Ohranja se kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca in krajinskega merila.

(4)           Ohranja se strukturna urejenost prostora, način povezave z naselbinsko dediščino, ohranitev značilnega stika naselij in odprte krajine ter zgodovinski razvoj območja.

(5)           Pri razvoju dejavnosti v prostoru se upošteva kulturno pomembne pojavne oblike naravnih prvin (voda, relief, vegetacija).

(6)           Z načrtovanjem se zagotavlja ohranjanje in obnova krajinskih struktur, kot so mejice in posamezna drevesa, ki so pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, in habitatov ogroženih vrst.

 

II.9.1    Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

 

60. člen

(usmeritve za razvoj kmetijstva)

(1)           Območje občine Gorišnica obsega tri različne vzorce krajinskih tipov. Osrednji del občine leži na ravninskem Ptujskem polju, južni del obsega obvodno pokrajino ob reki Dravi in severni del gričevnati svet Slovenskih goric. Po kriterijih primernosti za kmetijsko proizvodnjo v OdSPRS je to pokrajina, kjer je kmetijstvo prioritetna dejavnost. Raven relief Ptujskega polja in ugodne razmere za kmetovanje so omogočile nastanek njivskega vzorca pravilnih geometrijskih oblik in velikih kmetijskih površin, na katerih sta kot panogi prisotni poljedelstvo in živinoreja. Na gričevnatem svetu se poleg poljedelstva in živinoreje pojavljata tudi sadjarstvo in vinogradništvo, še posebej na površinah vinorodnih leg v naseljih Tibolci in Zamušani. Občina bo na svojem območju spodbujala vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje primernega dohodka za kmetije. Ohranjala bo kmetijska zemljišča in spodbujala kmetijsko rabo zemljišč, s katero se bodo ohranjale kakovosti kulturne krajine. Pri tem bo upoštevala trajnostno rabo kmetijskih zemljišč in trajnostno, sonaravno in večnamensko rabo gozdov. Izvajanje kmetijskih dejavnosti naj se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(2)           Preprečuje se zaraščanje kmetijskih zemljišč in izginjanje gozdnih zaplat iz kmetijskih zemljišč. Obseg kmetijskih zemljišč se ohranja. Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na predelavo kmetijskih pridelkov. Omogočijo se nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva.

(3)           Kmetijsko dejavnost na zemljiščih z visokim in dobrim pridelovalnim potencialom se zaradi varstva podzemnih voda kot virov pitne vode, to je na Ptujskem polju, ustrezno tehnološko prilagodi ali preusmeri v gojenje drugih kmetijskih kultur. Del intenzivne kmetijske dejavnosti v ruralnem območju bo občina, zaradi varovanja pitne vode Ptujskega polja preusmerjala v prijaznejšo integrirano pridelavo, v zavarovanih in zainteresiranih območjih pa v ekološko ali integrirano pridelavo. Za izboljšanje kvalitete površinskih voda se kot prostorski ukrep ob upoštevanju oblikovne podobe krajine zasaja avtohtono vegetacijo.

(4)           Občina bo na kmetijskih zemljiščih, še posebej ob dovodnem kanalu SD2 in ob reki Dravi, spodbujala izboljševanje kmetijske pridelave z namakanjem dela zemljišč, kjer je ta poseg okoljsko mogoče izvesti in je ekonomsko sprejemljiv, in sicer z zložbami oziroma komasacijami, agromelioracijami, uvajanjem novih kultur in ohranjala strukturo kmetijskih površin v obdravskem poplavnem pasu. V območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi izvedenih agrarnih operacij že zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost (npr: PosVo SI 3000220 Drava, PosVo SI 5000011 Drava, EPO Strejaci ID 46700), se lahko načrtuje omilitvene ukrepe.

(5)           Na PosVo SI 5000011 Drava se z redno, ekstenzivno rabo ohranja sedanji obseg travniških površin. Ustrezna raba se zagotovi s preusmeritvijo v ukrepe EKS.

(6)           Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, gozdni otoki ali vodna telesa.

(7)           Kmetijska zemljišča v občini se razvrščajo v skupine glede na ustreznost teh zemljišč za kmetijsko pridelavo. Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša (območja intenzivne kmetijske proizvodnje) in druga kmetijska zemljišča.

(8)           Novogradnje se prvenstveno usmerja na nekmetijske namenske rabe, predvsem na nezazidana stavbna zemljišča, nato na druga kmetijska zemljišča, in v kolikor je to nujno potrebno in ustrezno utemeljeno ter v skladu s predpisi šele v zadnji fazi na najboljša kmetijska zemljišča. Pri tem se poseg v kmetijski prostor racionalizira na nujno potreben obseg, tako da se v večji meri ohranjajo kmetijska zemljišča.

(9)           Na območjih najboljših kmetijskih zemljiščih je gradnja objektov dopustna le, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. V tem primeru se zemljišča za gradnjo objektov praviloma določijo na osnovi ovrednotenih variantnih predlogov glede na njihov funkcionalni, varstveni in ekonomski vidik in glede na njihovo sprejemljivost v lokalnem okolju.

(10)         Pri predlaganih širitvah je potrebno upoštevati predpise za širjenje poselitve in varstvo kmetijskih zemljišč, še posebej, kjer gre za stanovanjsko ali drugo gradnjo na najboljših kmetijskih zemljiščih oziroma na zemljišču v njivski rabi v odprtem kmetijskem prostoru.

(11)         Zagotovi se gospodarno ravnanje s tlemi – kmetijskimi zemljišči. Pri vsakem posegu se viške rodovitnega dela namenja rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin.

(12)         Zaradi izrednega zmanjševanja kmetijskih zemljišč kot nenadomestljivega resursa za zagotavljanje prehranske varnosti prebivalstva v državi, je vsaka občina dolžna skrbeti za varovanje kmetijskih zemljišč, preprečevati nesmotrno poseganje na kmetijska zemljišča ter skrbeti in načrtovati prostorski in proizvodni razvoj kmetijstva.

 

61. člen

(usmeritve za razvoj gozdarstva)

(1)           Gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, se ohranja ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Zagotavljajo se osnovni cilji gospodarjenja z gozdovi – proizvodnja kvalitetnega lesa ob zagotavljanju in ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi načini gospodarjenja z gozdovi.

(2)           Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne prometnice, protipožarne preseke) mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih.

(3)           Ohranja naj se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja).

(4)           Ohranjajo in obnavljajo naj se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (npr. poplavnost) manj primerna za druge rabe.

(5)           V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, se gozdove (in druge oblike naravnih prvin) ohranja v čim bolj naravnem stanju.

(6)           Na območju PosVo SI 5000011 Drava in PosVo SI 3000220 Drava naj se zaradi ohranitve habitatov vrst in varovanih habitatnih tipov ohranja sedanji obseg gozdnih površin (tudi po vrstni sestavi).

(7)           Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč. Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z gozdno-gospodarskimi načrti. Načrtovanje mora temeljiti na optimalnem trasiranju glede na lastnosti terena. Na terenih, ki so podvrženi eroziji, se uredi odvodnjavanje. Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa je treba upoštevati ekološke in socialne funkcije gozdov.

(8)           Lesno proizvodni gozdovi se nahajajo v ravninskem delu občine. Nekaj zaplat gozdnega drevja se nahaja tudi na slabših ravninskih tleh in osojnih, strmejših in nižjih predelih gričevnatega sveta Slovenskih goric. Ob reki Dravi se nahaja nekaj poplavnih logov, ki nimajo večje proizvodne vrednosti, imajo pa pomembne ekološke ali socialne funkcije.

(9)           Občina bo spodbujala sonaravno gospodarjenje z gozdovi in ohranjanje gozdnih površin v sedanji površini, saj je večina gozdov v občini razglašena za varovalne gozdove s pomembno ekološko funkcijo. Gozd, na skrajnem jugovzhodnem delu občine (južno od Drave), je razglašen tudi za gozdni rezervat.

(10)         Ključne usmeritve za razvoj gozdarstva v občini so:

·       preprečuje se velike prostorske posege predvsem v strnjeno gozdno matico in uničevanje krajinske slike in ekološkega stanja pomembnih gozdnih zaplat na kmetijskih zemljiščih;

·       izvaja se gozdno gojitvene operacije;

·       ohranja se gozdove, za katere veljajo posebni varstveni režimi;

·       zagotoviti je treba večnamensko rabo gozda, skladno z drugimi usmeritvami, in preprečiti posege in dejavnosti v gozdu, ki onemogočajo zagotavljanje ekološke, socialne in proizvodne funkcije ter poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja;

·       pri gospodarjenju z gozdovi se upošteva načelo sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja ter večnamenska vloga gozda;

·       v kolikor je izkazana potreba, se lahko izvajajo tudi komasacije gozdnih zemljišč;

·       zagotavlja se optimalna odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami in zagotavlja ustrezno vzdrževanje obstoječe mreže gozdnih prometnic;

·       v skladu z načrti varstva pred požarom v naravnem okolju se izvaja preventivno varstvo pred požari.

(11)         Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor naj bodo naravnani tako, da se bo ohranjalo ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu.

(12)         Spodbuja se razvoj turizma kot hitro rastoče gospodarske panoge. Občina podpira in spodbuja razvoj turističnih produktov in ponudb, ki bazirajo na lokalnih specifikah kraja in njegovi zgodovini. V izogib morebitnih konfliktov med različnimi uporabniki prostora je potrebno razvoj turistične in rekreativne dejavnosti v območju gozdne krajine uskladiti z določili gozdnogospodarskih načrtov.

(13)         Ključne usmeritve za posege v gozd in gozdni prostor so:

·       v strnjenih gozdnih kompleksih v gozdni in gozdnati krajini so dopustni manjši objekti za potrebe gozdarstva in lovstva, ki so potrebni za gospodarjenje z gozdovi in lov na divjadjo;

·       preprečuje se krčenje gozdnih zaplat na kmetijskih zemljiščih, ki so pomembne za krajinsko sliko pokrajine ali pa opravljajo pomembno ekološko ali socialno funkcijo;

·       posege v gozd se usmerja na robna območja, kjer prevladujejo gozdovi s slabšo zasnovo, ki so nastali z zaraščanjem kmetijskih površin, in kjer ni izjemno poudarjenih ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda;

·       razvijanje turistične in rekreativne dejavnosti v območju gozdne krajine je potrebno uskladiti z določili gozdnogospodarskih načrtov v izogib morebitnih konfliktov med različnimi uporabniki prostora;

·       na izpostavljenih legah in v okolici večjih emisijskih virov je potrebno zagotoviti trajno prisotnost gozda;

·       pogoji za gospodarjenje in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč se po izvedbi posegov v gozd in gozdni prostor ne smejo poslabšati.

 

62. člen

(usmeritve za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti)

(1)           Pri načrtovanju območij turizma in rekreacije se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(2)           Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi.

(3)           V območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se turistična in rekreacijska infrastruktura praviloma zagotavlja na poselitvenih območjih. Načrtuje se prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture.

(4)           Obvodni turizem in gradnja kakršnekoli turistične infrastrukture (trim steze) v 40 m obrežnem pasu oz. poplavnem gozdu niso primerne. Omejitve veljajo tudi za celotno območje Natura 2000.

(5)           Rekreacijske površine, ki zahtevajo velike površine in večje gradbene posege, se načrtujejo izven naravovarstveno pomembnih območij in območij, občutljivih za onesnaženje (npr. poplavna območja), ob obstoječi poselitvi.

(6)           Občina bo razvijala turistične in prostočasne dejavnosti kot eno izmed strateških usmeritev za svoj gospodarski razvoj in za dvig bivalnih kakovosti. Razvoj turizma bo temeljil predvsem na ustvarjenih rekreacijskih in prostočasnih danostih ter objektih in območjih kulturne dediščine. Občina bo spodbujala povečanje spektra turistične ponudbe tako vsebinsko (z novimi programi, prireditvami) kot količinsko (predvsem v povezavi s športnim parkom), še posebej v občinskem središču Gorišnica.

(7)           Turizem bo občina razvijala tudi kot dopolnilno turistično dejavnost na kmetijah in v poselitvenih območjih v povezavi s sonaravnim turizmom (sprehajalne poti, kolesarske steze, jahalne poti in ostala rekreacija v naravnem okolju).

(8)           Severni gričevnati svet občine in njegovo zaledje v sosednjih občinah je z možnostjo razvoja dejavnosti vinskih cest in spremljajočih dejavnosti potencialno območje intenzivnejšega turističnega razvoja. Občina Gorišnica bo intenzivnejše prepletanje teh dejavnosti usmerjala v manjše prostorsko, ekološko in sociološko nekonfliktne dele tega območja.

(9)           Občina bo zagotavljala prednostno infrastrukturno urejanje območij, v katerih bodo izražene utemeljene pobude za razvoj turistične in prostočasne ponudbe.

(10)         Občina bo zagotovila primerno zavarovanje in označbo točk naravnih in kulturnih atrakcij občine in zagotovila ustrezno interpretacijo teh vrednot obiskovalcem.

(11)         Občina bo spodbujala urejanje rekreacijskih, tematskih in učnih poti.

 

63. člen

(usmeritve za raziskovanje mineralnih surovin)

(1)           Na območju občine ni pridobivalnega prostora, za katerega bi bile podeljene rudarske pravice za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin.

(2)           Območje občine je raziskovalni prostor za zemeljski plin in nafto, t. i. Murska depresija.

(3)           Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine.

(4)           Pridobivanje mineralnih surovin se organizira s ciljem zagotavljanja uravnotežene oskrbe z mineralnimi surovinami v občini in širši okolici. Ob tem se upoštevajo okoljski in naravovarstveni cilji ter cilji varstva prepoznavnosti prostora.

(5)           Po končani eksploatacija je potrebno površine ustrezno sanirati, s čimer se zagotovi varnost prostora za ljudi in živali, zagotovi pa se tudi sanacija krajinskih kvalitet prostora.

(6)           Nelegalne in opuščene kope, kjer eksploatacija ni več možna, je potrebno ustrezno sanirati, s čimer se zagotovi varnost prostora za ljudi in živali, zagotovi pa se tudi sanacija krajinskih kvalitet prostora.

(7)           Nove objekte naj se načrtuje izven naravovarstveno občutljivih območij (posebna in potencialna posebna varstvena območja, območja naravnih vrednot, najpomembnejši deli ekološko pomembnih območij).

(8)           Izvajanje dejavnosti rabe mineralnih surovin naj se načrtuje tako, da se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(9)           Izogibati se je potrebno izkoriščanju naravnih surovin v območjih in v vplivnem območju enot kulturne dediščine.

 

64. člen

(območja razvoja dejavnosti v krajini)

(1)           Površine za razvoj kmetijstva in gozdarstva se bodo ohranjale. Na območjih zaraščanja kmetijskih površin se bo spodbujala ponovna kmetijska raba tal. Kmetijstvo bo skrbelo za ohranjanje strukture kulturne krajine zlasti z rednim obdelovanjem kmetijskih zemljišč. Gospodarsko funkcijo v prostoru bo kmetijska dejavnost opravljala skladno in v sorazmerju s pridelovalnim potencialom kmetijskih zemljišč ob upoštevanju naravovarstvenih in okoljevarstvenih ciljev.

(2)           Na celotnem območju občine bo dan poudarek sonaravnemu načinu kmetovanja z upoštevanjem pravil kmetijsko-okoljskega programa RS. Zaraščanje kmetijskih zemljišč se bo ustavljalo s spodbujanjem različnih oblik sonaravnega kmetovanja.

(3)           Z vidika ohranjanja poseljenosti podeželskega prostora v občini, se na kmetijah omogoča in hkrati spodbuja izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti.

(4)           Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se bodo ob nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda uresničevali tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju.

 

65. člen

(usmeritve za upravljanje z vodami)

(1)           V občini so kot vodotok 1. reda opredeljeni reki Drava in Pesnica ter kanal SD2. Vsi ostali vodotoki so opredeljeni kot vodotoki 2. reda.

(2)           Vsi vodotoki so vodnogospodarsko urejeni.

(3)           V občini je tudi večja vodna površina (vodna infrastruktura), vodno energetski sistem SD2 z dovodnim in odvodnim kanalom, ki je v sistemu energetske izrabe vode reke Drave.

(4)           Na vseh primernih vodnih površinah bo občina spodbujala gospodarsko rabo vodnih površin v turistično rekreacijske namene, pri čemer se bo zagotavljalo njihovo varstvo, v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena.

(5)           Med rekreacijska območja na vodah z ustrezno kvaliteto se lahko uvrsti območja, kjer je mogoče urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine.

(6)           Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano, upošteva naj naravno dinamiko porečja in naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. Upoštevajo se omejitve s področja ohranjanja narave in varstva vodnih virov.

(7)           Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja.

(8)           Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezna nadomestitev teh površin in izvedba izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda. Prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda.

(9)           Zagotavlja se varnost naselij pred visokimi vodami z uveljavljanjem načela sonaravnosti in upoštevanjem naravne dinamike vodotokov.

(10)         Redno vzdrževanje vodotokov se ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov usmerja v vzdrževanje vodnega režima. Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja ter upoštevajo omejitve s področja ohranjanja narave in varstva vodnih virov. Ne sme se povzročati poslabšanja stanja voda in vodnega režima.

(11)         Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, in v ustreznem zakonsko določenem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nezazidanost in javna dostopnost.

(12)         Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(13)         Zagotavlja se neškodljiv dostop do voda in dopušča se splošno rabo vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa področna zakonodaja.

(14)         Vodna infrastruktura, premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se morajo načrtovati tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih, ter da se ne poslabšuje stanje voda in vodni režim. Zagotovljena mora biti poplavna varnost.

(15)         Kot omejitev pri načrtovanju se pri prostorskem načrtovanju upošteva naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti. Na poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in dejavnosti, ki bi lahko sprožili procese, ki ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti.

(16)         Z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi rešitvami se naj preprečuje onesnaževanje voda, onesnažene vodotoke oz. njihove dele naj se ustrezno sanira.

(17)         Celotno območje občine Gorišnica je tudi pomemben vodonosnik pitne vode.

(18)         Občina bo zagotavljala ustrezno oskrbo s pitno vodo in varovala vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbujala varčno in smotrno rabo pitne vode.

(19)         Za posege na območja vodnih in priobalnih zemljišč je potrebno pridobiti soglasje organa, zadolženega za upravljanje z vodami.

 

II.9.2    Usmeritve za prostorski razvoj na območjih prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora

 

66. člen

(območja prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora)

(1)           Občina Gorišnica bo kot posebne krajinske vrednote varovala območja vrednejših delov krajine, ki so zaradi svojih posebnosti ali enkratnosti opredeljena kot naravne vrednote, zavarovana območja narave in območja ohranjanja biotske raznovrstnosti.

(2)           Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

 

67. člen

(usmeritve za ohranjanje narave)

(1)           Občina spodbuja trajnosten prostorski razvoj, ki vključuje štiri dimenzije vzdržnosti: ekonomska, socialna, okoljska in kulturna. S svojo raznovrstnostjo in kvaliteto naravne vrednote in druga območja varovanj narave predstavljajo pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, ki naj ga občina izkoristiti za dosego prostorsko uravnoteženega razvoja.

(2)           Ohranjanje narave se v skladu z zahtevami pristojne službe zagotavlja za vse naravne vrednote in druga območja varovanj s področja ohranjanja narave, pri čemer se upošteva varstveni režim ter varstvene in razvojne usmeritve za ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot.

(3)           Posebno pozornost je potrebno posvetiti konceptu celostnega varstva predvsem na:

·       območjih naravnih vrednot;

·       območjih, kjer se pričakuje ugotovitev obstoja naravnih vrednot;

·       ekološko pomembnih območjih;

·       posebnih varstvenih območjih (Natura 2000);

·       zavarovanih območjih;

·       območjih varovalnih gozdov;

·       območjih gozdni rezervat.

(4)           Na območjih varovalnih gozdov se ne dopušča posegov v vegetacijo in se ne spreminja vrstnega sestava, kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti, še posebno pa, kadar bi to spodbudilo erozijske procese.

 

68. člen

(območja ohranjanja naravnih kakovosti)

(1)           Ohranjanje narave se zagotavlja s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem se območja in enote  ohranjanja  narave  upoštevana  kot  razvojni potencial in kot prvina varstva. Ohranjanje narave se zagotavlja predvsem na zavarovanih območjih, predlaganih širše zavarovanih območjih, na območjih naravnih vrednot – hidroloških, botaničnih, zooloških, ekosistemskih, drevesnih; na območjih pričakovanih naravnih vrednot, na območjih prednostnih habitatnih tipov, na ekološko pomembnih območjih, na posebnih varstvenih območjih (Natura 2000), na območjih varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov.

(2)           Z umeščanjem objektov in ureditev v prostor na podlagi strokovnih preveritev in ugotovljene ranljivosti narave in z izborom tehnologij, ki povzročajo kar najmanj zmanjševanja naravnih kakovosti, se zagotavlja varstvo območij biotske raznovrstnosti v krajini in ohranjanje narave tudi na preostalih območjih občine.

(3)           Pri načrtovanju prostorskega razvoja se upoštevajo načela in cilji, ki jih določajo pristojne službe za varstvo narave.

(4)           Na območjih naravnih kakovosti krajine, predvsem južni in jugo-vzhodni del občine, je treba zagotavljati ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot. Le-to naj poteka ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost),  ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih vrst.

 

69. člen

(usmeritve za celostno ohranjanje kulturne dediščine)

(1)           Na območju Občine Gorišnica je bilo oktobra 2013 registriranih 40 enot nepremične kulturne dediščine, vpisanih v Register nepremične kulturne dediščine. To so objekti in območja kulturnih spomenikov, profane in sakralne ter sakralno-profane stavbne dediščine, memorialne dediščine in arheološke dediščine. Dejavnosti in posege na teh območjih se prilagaja ohranjanju kakovosti, zaradi katerih so bila ta območja oz. objekti prepoznani kot pomembni.

(2)           Objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o OPN in je njegova priloga, in iz veljavnih predpisov s področja kulturne dediščine.

(3)           Pri prostorskem načrtovanju se:

·       kulturna dediščina obravnava kot dejavnik kvalitete prostora ter kot vir blaginje in priložnosti za razvoj;

·       prostorske ureditve in posegi usmerjajo in načrtujejo tako, da se pri tem ohranjajo in prenavljajo območja in objekti obstoječe kulturne dediščine;

·       upošteva ključna inštrumenta celostnega ohranjanja kulturne dediščine pri prostorskem načrtovanju, ki sta prenova urbanih in drugih območij ter upoštevanje vrednot in razvojnih potencialov dediščine;

·       ohranja dediščinsko kulturno krajino in druge zvrsti dediščine ter druge kakovostne prostorske strukture, ki ohranjajo in vzpostavljajo prepoznavnost krajine;

·       upošteva strukturno urejenost prostora, ohranitev značilnega stika naselij in odprte krajine ter zgodovinski razvoj območja;

·       ohranja vidno privlačne dele krajine, vedute oz. kvalitetne poglede na naselja ter s tem prostorsko in vizualno integriteto dediščine.

(4)  Varstvo dediščine se v skladu z zahtevami pristojne službe zagotavlja za vse enote kulturne dediščine.

(5)  Na celotnem območju urejanja (celotnem območju občine) veljajo splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin:

·       Strokovni nadzor nad posegi:

Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

·       Odkritje arheološke ostaline:

Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

(6)           V prostorskem razvoju se posebna pozornost namenja urejanju območij stavbne dediščine vključno z njihovim ambientalnim okoljem.

(7)           Za uspešno izvajanje celostnega ohranjanja kulturne dediščine se izvede naslednje ukrepe:

·       vzpostavitev mehanizma za spodbujanje celostnega ohranjanja naselij s poudarkom na revitalizaciji in rehabilitaciji kulturne dediščine;

·       vzpostavitev mehanizma za zaustavljanje negativnih trendov upadanja števila enot dediščine (preprečitev propadanja in nelegalnih rušitev objektov kulturne dediščine in drugih nelegalnih posegov v prostor, ki vplivajo na ohranjanje objektov kulturne dediščine);

·       vzpostavitev mehanizma za zaustavljanje trendov nekakovostne urbanizacije podeželja in s tem degradacije kulturnih krajin in vplivnih območij enot kulturne dediščine.

(7)  Prostorske ureditve morajo biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine tudi v vplivnem območju kulturnega spomenika ali dediščine, ki pomeni širšo okolico nepremičnega kulturnega spomenika ali dediščine in je določeno z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega vidika in se v njej presojajo vplivi na dediščino.

(8)           Obvezni občinski izhodišči s področja javne infrastrukture na področju kulture so Zadružni dom v Gorišnici, Kulturna dvorana v Mali vasi in Zadružni dom Muretinci.

 

II.9.3    Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja

 

70. člen

(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)

(1)           Pri prostorski zasnovi krajine v občini so upoštevana potresna, poplavna, plazljiva in erozijska območja. Na poplavnih, plazljivih in erozijskih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče.

(2)           Pri načrtovanju objektov in grajene strukture se upošteva naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost, plazljivost terena, možnost porušitve visokih pregrad) s poudarkom na varstvu vodnih virov (vodovarstveno območje) in preprečevanje možnosti nesreče z nevarnimi snovmi ter se temu primerno predvidi tehnične rešitve gradnje.

(3)           Poplavna območja:

·       Na območju občine so poplavne površine ob porečju Drave in Pesnice (grafično prikazane v prikazu stanja prostora).

·       Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

·       Območja, ogrožena zaradi škodljivega delovanja voda, se ne smejo spreminjati, razen v skladu s predpisi o vodah. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režimi in stanje voda.

·       Na poplavnih območjih, kjer so že obstoječa stavbna zemljišča, se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture. Dovoljena so vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje in novogradnje na mestih obstoječih objektov z vodnim soglasjem oziroma ustreznim dovoljenjem pristojnega organa.

·       Struge potokov je potrebno redno vzdrževati, tako v smislu košenja kot tudi v smislu odstranjevanja plavja. Na vseh potokih je potrebno preprečevati odlaganje odpadkov in gradbenega materiala na poplavnem območju in v samo strugo.

(4)           Erozijska in plazljiva območja:

·       Na erozijskih in plazljivih območjih se omogoči varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.

·       Na erozijskih in plazljivih območjih, ki se kot takšna izkažejo ob podrobnejši preveritvi pred sprejetjem OPPN oziroma izdajo gradbenega dovoljenja, se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče.

(5)           Potresna varnost:

·       Upoštevajo se omejitve zaradi potresne varnosti za območje s potresno nevarnostjo VII. stopnje po MSC lestvici.

(6)  Požarna varnost:

·       Pri planiranju se upošteva požarno ogroženost in stopnjo potresne ogroženosti.

·       V območjih naselitev in industrije se velika pozornost posveti opredelitvi in izvedbi požarnega varovanja.

(7)  Upoštevajo se načrti zaščite in reševanja. Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotovijo površine za pokop večjega števila ljudi in živali. Zagotovijo se površine za deponijo ruševin in opredeli se graditev zaklonišč v naseljih. Ob množičnem poginu živali se kadavri pokopavajo na območju, ki ga določi državni organ za določitev lokacij ob izbruhu epidemije. Območja za evakuacijo prebivalstva in za začasno nastanitev prebivalcev se uredijo kot šotorišča na primernih utrjenih površinah v bližini prizadetega naselja, vendar ne na poplavnih območjih.

(8)           Na potencialno ogroženih območjih se uveljavljajo prostorski, urbanistični, gradbeni, arhitekturni in drugi tehnični ukrepi (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.), tako da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice in se omogoči zaščita, reševanje (evakuacija) in pomoč za obstoječa območja s strnjeno poselitvijo, na ogroženih območjih pa se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah.

(9)           Pri izvajanju intervencijskih ukrepov ob naravnih nesrečah se izvedejo najnujnejši ukrepi. Pri tem se v največji možni meri omogočijo nadaljnji naravni procesi, razen če bi to ogrožalo obstoječa naselja oziroma varovane vrednote kulturne dediščine.

(10)         Občina Gorišnica bo zagotavljala izvajanje zakonskih obveznosti na področju gradnje in vzdrževanja zaklonišč.

(11)         Pri načrtovanju v krajini se zagotovi varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami tako, da se na ogrožena območja ne umešča dejavnosti, ki te nesreče lahko povzročajo. Razvoj v krajini se usmerja v območja, kjer so razpoložljivi vodni viri in kjer je brez večjih prostorskih posegov možno zagotoviti oskrbo s pitno vodo in ustrezno varstvo pred škodljivim delovanjem voda.

(12)         Z načrtovanjem sistemov oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost sistemov ob naravnih in drugih nesrečah ter okrepi sposobnost oskrbe v izrednih razmerah, zlasti oskrbe s pitno vodo in z vodo za gašenje.

(13)         V vododeficitarnih območjih se prebivalcem teh območij  prioritetno zagotavlja urejena oskrba z vodo. Dejavnosti, ki bi pomenile izjemno povečanje potreb po vodi, se praviloma ne načrtuje v vododeficitarnih območjih.

 

II.9.4    Območja za potrebe obrambe

 

71. člen

(območja za potrebe obrambe)

(1)           Na območju Občine Gorišnica se nahaja območje možne izključne rabe z območjem omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe – Letališče Moškanjci.

(2)           Območja možne izključne rabe prostora so območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe (za potrebe letališča), ki se jih v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje oziroma so za obrambne potrebe v souporabi.

(3)           Območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe obsegajo območja, na katerih so iz varnostnih in tehničnih vzrokov nujne omejitve.

 

II.9.5    Območja varstva vodnih virov

 

72. člen

(usmeritve za varstvo vodnih virov)

(1)           Vodovarstveno območje je določeno na državnem in občinskem nivoju. Nahaja se na severozahodnem delu občine in vzhodnem delu občine, med Forminom in Zamušani, in sodi v 3. vodovarstveni režim.

(1)           Na območjih varstvenih pasov se z varstvenimi režimi zagotovi osnovno varstvo vodnih virov.

(2)           Na vodovarstvenih območjih se upoštevajo usmeritve:

·       odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda;

·       odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, se čistijo z individualnimi čistilnimi sistemi (nepretočne greznice, rastlinske čistilne naprave, individualne biološke čistilne naprave), spodbuja se zamenjava klasičnih greznic s prej omenjenimi sistemi;

·       gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti vodotesne in brez iztoka, potrebno je urediti ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune ter gnojevke in gnojnice odvažati na za to primerne površine.

(3)           Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje (očisti, ustrezno vzdržuje) vse obstoječe in potencialno pomembne lokalne vodne vire (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov, se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti in s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kvaliteta kot količina podzemnih voda.

 

II.9.6    Območja infrastrukturnih prostorskih ureditev

 

73. člen

(usmeritve za umeščanje prometne infrastrukture)

(1)           Trase prometnic je treba načrtovati čim bolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, tako da se čim manj prizadene enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov in prepreči motnje v vidnem dojemanju prostora. Kar najbolj se je treba izogibati območij in objektov kulturne dediščine in drugih območij in prvin, pomembnih za prepoznavnost, ter območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oz. posebnih varstvenih območij.

(2)           Ureditve ob prometnicah, kot so oblikovanje brežin, objektov, protihrupnih ograj, zasaditve, ureditve vodotokov, morajo biti izvedene ob upoštevanju krajinskega vzorca območja.

(3)           Pri načrtovanju večjih posegov v prostor (nove cestne in železniške trase, plinovodi itd.) se zagotovi predhodne arheološke raziskave po celotnih trasah.

 

74. člen

(usmeritve za umeščanje komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture)

(1)           Linijske infrastrukturne objekte je treba načrtovati čim bolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki naj v čim manjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora. Kar najbolj se je treba izogibati območij kulturne dediščine in drugih območij in prvin, pomembnih za prepoznavnost, ter naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oz. posebnih varstvenih območij.

(2)           Novi energetski in telekomunikacijski infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno, prav tako se podzemno izvedejo obstoječi vodi v naseljih in njihovih delih, ki se preurejajo. Nadzemni vodi se ohranjajo ali na novo gradijo v primerih, ko za izvedbo podzemnih vodov ni prostorskih možnosti, če gre za poseg na arheološko najdišče ali območje ohranjanja narave in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg v tla ni dovoljen.

 

II.9.7    Območje odlagališča odpadkov

 

75. člen

(območje odlagališča odpadkov)

(1)           Na območju Občine Gorišnica ni odlagališča odpadkov. Občina bo skrbela za organizirano ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov in odlaganje odpadkov na urejenem regijskem odlagališču, katerega lokacija je v Gajkah – Mestna občina Ptuj.

 

II.10     Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

 

76. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)           Namenska raba se določi in prikaže za celotno območje Občine Gorišnica. Osnovna namenska raba zemljišč se deli na:

·       stavbna zemljišča;

·       kmetijska zemljišča;

·       gozdna zemljišča;

·       vodna zemljišča;

·       in druga zemljišča.

(2)           Območja stavbnih zemljišč so pozidane in nepozidane površine v naseljih, ki so namenjene gradnji stanovanjskih stavb, centralnim, proizvodnim in drugim dejavnostim, kot so šport, turizem, sejemske dejavnosti ipd., pa tudi zelene površine, površine gospodarske javne infrastrukture, površine za potrebe obrambe in razpršena poselitev.

(3)           Stavbna zemljišča se določijo na podlagi prikaza obstoječih stavbnih zemljišč, na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj kot tehnični popravki, na podlagi državnih evidenc o dejanski rabi prostora, na podlagi razpoložljivih podatkov iz prostorskega informacijskega sistema kot podlage za prikaz stanja prostora in na podlagi strokovnih gradiv, v katerih so utemeljene potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, predviden obseg in njihova lokacija. Stavbna zemljišča se določijo tudi za parcele, na katerih so bili zgrajeni objekti pred letom 1967.

(4)           Območja, ki so namenjena samo stanovanjem, se praviloma ne načrtujejo neposredno ob območjih proizvodnih dejavnosti, območjih energetske infrastrukture in površin drugih območij, zlasti nakupovalnih središč in zabaviščnih parkov. V neposredno bližino čistih stanovanjskih površin se lahko umesti le manjši športnorekreacijski center.

(5)           Območja kmetijskih zemljišč so površine, na katerih se izvaja dejavnost kmetijstva. Po proizvodnem potencialu za kmetijsko dejavnost, ki je odvisen od naravnih lastnosti tal, lege, oblike, velikosti, nagiba, osončenja in reliefne oblikovanosti, se delijo na najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča. Med najboljša kmetijska zemljišča se uvrščajo površine, ki imajo visok ali dober proizvodni potencial na ravninskih, dobro odcednih tleh. Takšnih je večina kmetijskih zemljišč v občini. Kmetijska zemljišča s slabšim proizvodnim potencialom se v občini pojavljajo v strmejših gričevnatih predelih in na manjših zalednih površinah naselij. Najboljša in druga kmetijska zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu, upoštevajoč tudi podatke o gozdu (podatek pristojnega ministrstva, gozdnogospodarski načrt) in o stavbnih zemljiščih za širitev naselij.

(6)           Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč je načrtovanje novih stavbnih zemljišč za gradnjo vinogradniških objektov dopustno, če investitor vinogradniškega objekta obdeluje najmanj 30 arov trajnega nasada (vinograda, sadovnjaka …), na območjih drugih kmetijskih zemljišč pa je načrtovanje novih stavbnih zemljišč za gradnjo vinogradniških objektov dopustno, če investitor vinogradniškega objekta obdeluje najmanj 15 arov trajnega nasada (vinograda, sadovnjaka …), ki se v obeh primerih ohranja v enakem obsegu tudi po izvedbi vinogradniškega objekta.

(7)           V kmetijska zemljišča v odprtem prostoru so po načelu pretežnosti uvrščene tudi ostale rabe zemljišč, kot so območja razpršene gradnje, vodna zemljišča manjših vodotokov in površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture. Na kmetijska zemljišča je dovoljeno posegati v skladu z veljavnimi predpisi o kmetijskih zemljiščih. Občina na kmetijskih zemljiščih dopušča dejavnosti, ki niso v nasprotju s strateškimi cilji razvoja na tem področju in so v skladu z veljavnimi predpisi o varovanju kmetijskih zemljišč. Na kmetijskih zemljiščih na območju arheoloških najdišč (kulturni spomeniki) je potrebno način poseganja predhodno uskladiti s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.

(8)           Območja gozdnih zemljišč so površine porasle z gozdnim drevjem. Gozdove se ohranja v največji možni meri, predvsem otoke nižinskega gozda sredi kmetijskih površin in obrežni gozd ob vodotokih. V območja gozdnih zemljišč v odprtem prostoru se uvrščajo tudi ostale rabe zemljišč, kot so vodna zemljišča manjših vodotokov in površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture. V gozdna zemljišča je dovoljeno posegati v skladu z veljavnimi predpisi o gozdovih. Občina v gozdovih dopušča dejavnosti, ki niso v nasprotju s strateškimi cilji razvoja na tem področju in s predpisi o varovanju in ohranjanju gozdov. V gozd na območju arheoloških najdišč (kulturni spomeniki) se praviloma ne posega, oziroma je potrebno način poseganja predhodno uskladiti s pristojno službo. Gozdna zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu in podatka pristojnega ministrstva in glede na gozdnogospodarski načrt.

(9)           Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu in veljavnih katastrskih podatkov in DOF.

(10)         Območja poplav se določijo na podlagi hidrološko-hidravličnega izračuna, ki se za lokacije v bližini vodotokov in za posege, ki bi lahko pomembno vplivali na vodni režim, pripravi kot strokovna podlaga v postopku priprave OPPN oziroma v fazi priprave PGD.

(11)         Druga zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu in ob upoštevanju dejanskega stanja in projektnih preveritev.

 

II.11     Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

 

77. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1)           Prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju PIP) se določijo za celotno območje občine. Z njimi se določi merila in pogoje za gradnjo objektov in drugih dopustnih posegov po posameznih enotah urejanja prostora.

 

Izvedbeni del

 

III.1      Uvodne določbe

 

78. člen

(splošne določbe)

(1)           Izvedbeni del OPN določa:

·       enote urejanja prostora (EUP);

·       območja namenske rabe prostora (NRP);

·       prostorske izvedbene pogoje (PIP);

·       območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN), in usmeritve za izdelavo OPPN.

(2)           Določila izvedbenega dela je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov in rabe prostora ter pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.

(3)           Poleg določb tega odloka je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov in rabe prostora ter pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.

 

79. člen

(omejitve za razvoj v prostoru)

(1)           Omejitve za razvoj v prostoru, vzpostavljene na podlagi posebnih predpisov in drugih aktov, so predvsem:

·       zavarovana območja, naravne vrednote in varovana območja narave, posebna varstvena območja Natura 2000, potencialna posebna ohranitvena območja Natura 2000 in ekološko pomembna območja;

·       območja in objekti kulturne dediščine in kulturnih spomenikov;

·       varovalni gozdovi;

·       gozdni rezervati;

·       vodovarstvena območja;

·       poplavno ogrožena območja in z njimi povezane erozije celinskih voda;

·       plazljiva in erozijsko ogrožena območja;

·       potresna območja.

 

III.2      Enote urejanja prostora

 

80. člen

(določitev enot urejanja prostora – EUP)

(1)           Območje občine se deli na enote urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP).

(2)           Enota urejanja prostora je območje z enotno namensko rabo, enotnim tipom zazidave in z enakimi prostorskimi izvedbenimi pogoji. EUP so prikazane na kartah prikaza območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev in na kartah prikaza območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture.

(3)           EUP je označen z enolično oznako, ki vsebuje oznako funkcionalne enote in zaporedno številko EUP znotraj funkcionalne enote.

(4)           Kadar je za EUP predvideno urejanje z OPPN, se ta podatek izpiše z oznako EUP.

(5)           Če meja digitalnega zemljiškega katastra odstopa od parcelne meje v naravi, je treba upoštevati parcelno mejo v naravi.

(6)           Za posamezno EUP veljajo:

·       splošni prostorski izvedbeni pogoji za urejanje prostora, ki so navedeni v tem odloku;

·       podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji (PIP), ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab (PNRP) in so navedeni v prilogi 1;

·       posebni PIP, ki se nanašajo na posamezno EUP in so navedeni v prilogi 1.

(7)           Splošni PIP se dopolnjujejo, nadgrajujejo in podrobneje določajo s podrobnejšimi PIP za posamezno PNRP in s posebnimi PIP za posamezen EUP. Posebni PIP za posamezno EUP podrobneje določa, dopolnjuje, izjemoma pa tudi izključuje splošne ali podrobnejše PIP.

(8)           Za EUP, za katere veljajo veljavni prostorski izvedbeni akti, so izvzeti iz urejanja z OPN, zanje pa veljajo določbe iz sprejetega in veljavnega prostorskega izvedbenega akta.

 

81. člen

(označevanje EUP)

(1)           EUP je označena z dvočrkovno oznako naselja (funkcionalne enote) in zaporedno številko. EUP se za potrebe označevanja združujejo v funkcionalne enote.

Območje Občine Gorišnica je razdeljeno na naslednje funkcionalne enote:

 

Oznaka funkcionalne enote

Ime funkcionalne enote

GO

GORIŠNICA

MO

MOŠKANJCI

CU

CUNKOVCI

FO

FORMIN

GA

GAJEVCI

MU

MURETINCI

MV

MALA VAS

PL

PLACEROVCI

TI

TIBOLCI

ZA

ZAMUŠANI

ZG

ZAGOJIČI

 

82. člen

(namenska raba zemljišč)

(1)  Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:

·       območja stavbnih zemljišč;

·       območja kmetijskih zemljišč;

·       območja gozdnih zemljišč;

·       območja voda.

(2)           Območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe. Za območja nekaterih PNRP je še podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje.

(3)           Javne površine oziroma javno dobro so tiste površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem. To so območja z namensko rabo, in sicer prometne površine (PC, PŽ, PO), trgi, parki (ZP), športni parki in igrišča (ZS).

Osnovne in podrobnejše namenske rabe ter pretežna namembnost območja na območju občine so:

 

OBMOČJA OSNOVNE NAMENSKE RABE

OBMOČJA PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE

Pretežna namembnost območja

 

OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ

S – Območja stanovanj

OBMOČJA STANOVANJ, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim:

SS – stanovanjske površine

stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi;

SB – stanovanjske površine za posebne namene

stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin);

SK – površine podeželskega naselja

površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju;

SKv – površine podeželskega naselja v gričevnatem območju

površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju v gričevnatem območju in območju vinogradov.

C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI

OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju:

CU – osrednja območja centralnih dejavnosti

osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje;

CD – druga območja centralnih dejavnosti

druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj.

I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI

OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim:

IP – površine za industrijo

površine za industrijo, ki so namenjene industrijskim dejavnostim;

IG – gospodarske cone

gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim;

IKi – površine z objekti za kmetijsko intenzivno proizvodnjo

površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali;

IKp – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki se nahajajo ob robu naselij

površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali, ki se nahajajo ob robu naselij.

B – POSEBNA OBMOČJA

POSEBNA OBMOČJA, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno:

BT – površine za turizem

površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev.

Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN

OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja:

ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport

površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem;

ZP – parki

kot urejena območja odprtega prostora v naselju;

ZD – druge urejene zelene površine

kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo;

ZK – pokopališča

pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle.

P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN

OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa:

PC – površine cest

površine cest;

PL – letališča

letališča;

PŽ – površine železnic

površine železnic;

PO – ostale prometne površine

ostale prometne površine.

E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE

OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnost gospodarskih služb s področja energetike.

O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE

OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki.

A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE

POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih    in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja).

Av – površine razpršene vinogradniške poselitve

Površine razpršene vinogradniške poselitve.

RAZPRŠENA GRADNJA

RAZPRŠENA GRADNJA, kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju).

OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ

G – GOZDNA ZEMLJIŠČA

GOZDNA ZEMLJIŠČA, kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih določena kot gozd:

Gv – varovalni gozd

varovalni gozd;

Gr – gozdni rezervat

gozdni rezervat.

OBMOČJA VODA

V – OBMOČJA POVRŠINSKIH VODA

OBMOČJA POVRŠINSKIH VODA, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda:

VC – celinske vode

celinske vode.

 

 

(5) Namenska raba prostora je določena na EUP in prikazana na kartah prikaza območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev.

 

III.4      Dopustna izraba prostora

 

83. člen

(dopustna izraba prostora)

(1)           OPN določa samo faktor zazidanosti parcele (FZ), ki je določen v podrobnejših PIP za posamezno PNRP.

(2)           Za odstopanje od faktorja FZ se upoštevajo obstoječi faktorji v naselju. Odstopanje se posebej obrazloži v postopku priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

 

III.5      Prostorski izvedbeni pogoji

 

III.5.1   Splošni prostorski izvedbeni pogoji

 

84. člen

(splošni prostorski izvedbeni pogoji)

(1)           Splošni prostorski izvedbeni pogoji za posege v prostor določajo:

·       vrste objektov glede na namen;

·       dopustne gradnje;

·       tipologijo in oblikovanje objektov;

·       velikost in zmogljivost objektov;

·       lego objektov;

 

·       parcelacijo stavbnih zemljišč;

·       nezahtevne in enostavne objekte;

·       zelene površine;

·       prometno infrastrukturo;

·       okoljsko, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo, družbeno infrastrukturo;

·       javne površine;

·       razpršeno gradnjo;

·       ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varovanje zdravja ljudi.

 

III.5.2   Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrst posegov v prostor

 

85. člen

(splošni PIP o dopustnih dejavnostih)

(1)           Podrobnejši PIP glede dopustnih dejavnosti so podrobno opredeljeni v preglednicah podrobnejših PIP za PNRP.

(2)           V območju določenih namenskih rab so v omejenih gabaritih poleg bivanja dovoljene še nekatere druge dejavnosti, za katere velja, da mora prostor izpolnjevati naslednje pogoje:

·       dejavnost ne sme generirati večjega tovornega ali osebnega prometa, potrebna je neposredna navezanost na javno prometno infrastrukturo ob zagotavljanju prometne varnosti;

·       za potrebe dejavnosti prometa, gradbeništva in popravila motornih vozil ipd. se dovoli eno parkirišče za tovorno vozilo;

·       parcela, na kateri se izvaja dejavnost, naj zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objektov in manipulacijo dostavnih vozil, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev;

·       dejavnost naj bistveno ne povečuje negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve in

·       prostorska preveritev v projektni dokumentaciji je obvezna za vse dejavnosti.

(3)           Če je obrtna dejavnost in obrti podobna dejavnost ter storitev skladna z dopustno dejavnostjo, kot jo določa ta odlok za posamezno PNRP ali EUP, se šteje, da je takšna obrtna dejavnost in obrti podobna dejavnost ter storitev dopustna dejavnost v posamezni PNRP ali EUP.

(4)           Površine, ki so opredeljene z namensko rabo ZS so istočasno namenjene tudi turistično rekreacijskim dejavnostim.

(5)           Na območjih PNRP, kjer se zgrajeni objekti uporabljajo za namen, ki s tem odlokom ni dopusten ali je omejen, se dopusti rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in novogradnja (prizidava, nadzidava) s povečanjem uporabne površine do 20 %. To se ob upoštevanju drugih določil tega odloka dopusti, če je potrebna prilagoditev objekta nujnim tehničnim zahtevam za ohranitev izvajanja dejavnosti in ob pogoju, da se ne poslabšajo bivalne razmere in stanje okolja.

 

86. člen

(splošni PIP o vrstah dopustnih objektov glede na namen)

(1)           V EUP so na površinah PNRP v skladu s področno zakonodajo o klasifikaciji vrst objektov dopustne gradnje objektov (stanovanjskih stavb, nestanovanjskih stavb in gradbeno inženirskih objektov), ki so navedeni v prilogi 3.

(2)           V EUP so na površinah PNRP dopustne gradnje NO in EO po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNRP določena v prilogi 2, če izpolnjujejo splošne PIP za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.

(3)           V EUP so na površinah PNRP poleg objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena dopustne gradnje objektov, če so namenjeni:

·       dopustnim dejavnostim, ki so določene v podrobnejših PIP za posamezno površino PNRP in

·       spremljajočim dejavnostim, ki izboljšujejo pogoje za razvoj dopustnih dejavnosti v EUP.

(4)           Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega člena je v EUP na površinah PNRP dopustna gradnja objektov GJI namenjene komunalnemu opremljanju stavbnih zemljišč, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvu okolja, voda in narave, varstvu kulturne dediščine in obrambi.

 

87. člen

(splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del)

(1)           Gradnje in druga dela so dopustna, če niso v nasprotju s predpisi s področja ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanje zdravja. Za gradnjo ali druga dela, ki posegajo na območje varstvenega režima ali varovanih vrednot okolja in narave, vzpostavljenega na podlagi predpisa, je pred gradnjo potrebno pridobiti soglasje službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja.

(2)           Odstranitve so dopustne na območjih PNRP, skladno ali ne v nasprotju s PIP za posamezno PNRP ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN. Odstranitve objektov kulturne dediščine so dopustne le, če je v ta namen pridobljeno soglasje pristojnega organa.

(3)           Spremembe namembnosti objektov so dopustne, če so skladne ali niso v nasprotju s splošnimi PIP in PIP za posamezno PNRP ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladne z določili OPPN. Dopustne so spremembe namembnosti, skladne s predpisi o graditvi objektov.

(4)           Gradnja GJI, vključno s priključki nanjo, je dopustna na vseh PNRP, če ni v nasprotju z režimi varstva ali varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in narave. Na vseh območjih PNRP je dopustna gradnja GJI skladno s PIP glede priključevanja objektov na GJI in grajeno javno dobro, skladno s PIP za posamezno PNRP ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN.

(5)           Rekonstrukcije kot prenove objektov imajo v primeru kakovostne arhitekture in objektov kulturne dediščine prednost pred novogradnjami, pri čemer se pri namembnosti in oblikovanju upošteva prostorski kontekst.

(6)           Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (le kot stavbišče oziroma fundus objekta skladno z evidenco stanja v prostoru), je dopustna izvedba vzdrževalnih del, rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti in gradnja drugih manj zahtevnih nestanovanjskih objektov za lastne potrebe, in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot parcele namenjene gradnji. Za izvedbo zgoraj naštetih dopustnih gradenj se smiselno uporabljajo PIP glede na namen objekta, ki je določen z upravnim dovoljenjem oziroma v uradnih evidencah, oblikovno se sanirajo v skladu s PIP za PNRP A. Na funkcionalnem zemljišču legalno zgrajenih objektov razpršene gradnje je dopustna komunalna ureditev in tudi gradnja NO in EO, pri čemer je dopustna gradnja tistih NO in EO, ki so dopustni na površini PNRP z enakim namenom, kot je ugotovljen namen obstoječih objektov na gradbeni parceli razpršene gradnje. Namen objekta razpršene gradnje je določen z upravnim dovoljenjem, oziroma izhaja iz uradnih evidenc.

(7)           Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist. Vzdrževanje objektov je dopustno na vseh objektih, zgrajenih na podlagi ustreznih dovoljenj s področja predpisov o graditvi objektov.

(8)           Za objekte, ki so nedovoljena gradnja, so do odstranitve ali legalizacije (če je ta možna pod pogoji tega odloka) dopustni odstranitev in redna vzdrževalna dela z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje.

(9)           Novogradnje objektov na mestu obstoječih, razen pri razpršeni gradnji, so dopustne na istih temeljih oziroma z zamikom, vendar vsaj na 20 % tlorisa obstoječega objekta. Zamik od prvotne lokacije objekta je dopusten v okviru parcele namenjene gradnji prvotnega objekta:

·       če zaradi geoloških razmer gradnja na prvotni lokaciji ni možna;

·       če se z večjim odmikom od ceste izboljša prometna varnost;

·       če je objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi in odloki;

·       če iz drugih upravičenih razlogov (požarni, sanitarni in drugi) gradnja na istem mestu ni možna.

(10)         Gradnje novih objektov, dozidave, rekonstrukcije in spremembe namembnosti obstoječih stavb so dovoljene v skladu s PIP za posamezno PNRP ali EUP, če so izpolnjene zahteve osvetlitve in osončenja objektov, če velikost zemljišča ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost, če so parkirna mesta zagotovljena na parceli namenjeni gradnji oz. v okviru javnih parkirnih površin in če gradnja nima negativnih vplivov na okolje. Dopustna je tudi sprememba namembnosti podstrešij v večstanovanjskih stavbah v obstoječih gabaritih brez spremembe strešne konstrukcije, razen za izvedbo okenskih odprtin.

(11)         Investicijska in vzdrževalna dela na objektih se naj izkoristijo za energetsko sanacijo stavb (ukrepi za zmanjšanje toplotnih izgub, alternativni viri ogrevanja, ipd.).

(12)         Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Študija je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

 

88. člen

(vzdrževanje objektov)

(1)           Objekte je potrebno vzdrževati v takem stanju, da ne bodo nastale takšne pomanjkljivosti, da bi ti objekti zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali učinkovanja tretjih zelo slabo vplivali na zunanjo podobo naselja in krajine.

(2)           Pri izvajanju vzdrževalnih del je treba upoštevati naslednje:

·       Namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic (fotovoltaika) je dopustna na strehah (v ravnini strehe) in na fasadah objektov, s tem da višina elementov fotovoltaike ne preseže dopustne višine objekta; v EUP s podrobno rabo IP ali IG način postavitve elementov fotovoltaike ni omejen.

·       Klimatske naprave morajo biti na objektih izvedene brez zunanje enote ali tako, da zunanja enota na ulični fasadi objekta ni vidna. Namestitev klimatskih naprav je dopustna v objektu, sicer pa na balkonih stavb, na podstrešju in na dvoriščni fasadi, pri novogradnjah tudi kot sestavni del oblikovane fasade. Klimatska naprava ne sme imeti motečih vplivov (hrup, vroči zrak, odtok vode) na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje.

·       Požarna varnost objektov se ne sme zmanjšati.

·       Na objektih, ki so namenjeni bivanju večjega števila ljudi, ali v katerih je hkrati več kot 100 ljudi, je treba izvesti dela za ustrezno protipotresno sanacijo objekta.

(3)           Pri izvajanju vzdrževalnih del objektov je treba upoštevati tudi:

·       zamenjava oken in vrat je dopustna v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo ali v enotni barvi za celoten objekt;

·       zasteklitve balkonov in postavitve senčil, nadstreškov v atrijih in klimatskih naprav so dopustne na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt;

·       pri obnovi fasad je treba upoštevati barvo, ki je bila določena z gradbenim dovoljenjem za objekt oziroma v skladu z določbami tega odloka.

(4)           Za objekte, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je treba za dela v zvezi z vzdrževanjem objektov pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.

(5)           Vzdrževalna dela na objektih se naj izkoristijo za energetsko sanacijo stavb (ukrepi za zmanjšanje toplotnih izgub, alternativni viri ogrevanja, ipd.).

 

89. člen

(splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih posegih v prostor na območjih, varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine)