Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi - ZLS (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/96, 70/97, 10/98 in 74/98) je občinski svet Občine Trbovlje na 10. redni seji, dne 14.02.2000 sprejel v prečiščenem besedilu
STATUT
OBČINE TRBOVLJE
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Trbovlje je samoupravna lokalna skupnost,ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:
- Čebine
- Čeče – del,
- Dobovec
- Gabrsko
- Ključevica
- Knezdol
- Ojstro
- Ostenk
- Partizanski vrh
- Planinska vas
- Prapretno pri Hrastniku – del
- Prapreče – del
- Škofja Riža
- mesto Trbovlje
- Vrhe – del
- Završje
- Župa
Sedež občine je v Trbovljah, Leninov trg 4. Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Občino predstavlja in zastopa župan.
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
2. člen
Na območju občine Trbovlje so kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti so določeni s tem statutom.
Imena in območja krajevnih skupnosti so:
- Alojz Hohkraut:
Hohkrautova kolonija in Retje, Ribnik, Nasipi, Žabjek, Šušterjeva kolonija
- Center:
Vodenska cesta od h. št. 21 dalje, Trg Revolucije, Opekarna, Trg Svobode, Ulica 1. junija, Rudarska cesta, Globušak, Pod ostrim vrhom ter Klek do h. št. 4
- Franc Fakin:
Loke, Cesta oktobrske revolucije, Leninov trg, Majcenova cesta, Ulica Španskih borcev,
Ojstro (del), Gimnazijska cesta, Trg Franca Fakina, Savinjska cesta, Kovinarsko naselje, Golovec, Keršičev hrib, Cesta Tončke Čeč, Cesta OF
- Franc Salamon:
Gabrsko, Knezdol, Vrhe
- Ivan Keše:
Kešetovo, Dom in vrt, Pod gozdom, Vreskovo, Sallaumines
- Fric Keršič:
Neža, Kolonija1. maj, Novi dom, Keršičeva cesta, Partizanska cesta
- Klek:
Klek, Prapreče, Čebine, Partizanski vrh, Planinska vas
- Zasavje:
Vodenska cesta do h. št. 20, Bevško, Kolodvorska cesta, Ob železnici, Zasavska cesta
- Čeče:
Čeče do h. št. 41, Ostenk, Ojstro od h. št. 25, Knezdol od h. št. 35
- Dobovec:
Dobovec, Škofja Riža, Završje, Župa, Ključevica.
3. člen
Občina Trbovlje ( v nadaljnjem besedilo: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju občinskega sveta nanjo prenesene z zakonom, država pa je zanje zagotovila potrebna sredstva.
4. člen
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
5. člen
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti na način in po postopku, predpisanem v zakonu.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
6. člen
Občina Trbovlje ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi s posebnim odlokom.
Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: OBČINA TRBOVLJE, v notranjem krogu pa naziv organa občine
- Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija. V sredini pečata je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom.
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom,
II OŽJI DELI OBČINE
1. Oblikovanje
7. člen
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupin potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti so del občin v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko- finančnem in pravnem smislu.
Pobudo za ustanovitev nove krajevne, vaške in četrtne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor krajanov ožjega dela ali najmanj 10% volivcev občine v postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
Ožje dele občine ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po prej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje na katerem naj bi se ustanovila skupnost. Sprememba statuta glede organiziranosti ožjih delov občine začne veljati šele po izteku mandata svetov dotedanjih krajevnih skupnosti.
8. člen
Krajevne skupnosti ( v nadaljevanju: KS ) v občini so pravne osebe javnega prava ter nastopajo v pravnem prometu v okviru nalog, določenim s tem statutom.
KS nastopa v pravnem prometu s sredstvi, s katerimi razpolaga.
Pravni posli, ki jih sklepa KS v okviru svojih nalog in katerih vrednost presega 3.000.000 SIT, so veljavni le ob soglasju župana.
9. člen
KS zastopa predsednik sveta KS.
10. člen
Svet KS lahko s sklepom določi krajevni praznik ter priznanja in plakete KS.
11. člen
KS ima žig, ki je okrogle oblike. V zunanjem krogu na zgornji polovici je napis »OBČINA TRBOVLJE«v notranjem krogu spodaj pa napis » KRAJEVNA SKUPNOST« (ime KS )
12. člen
Zaradi zadovoljevanja dogovorjenih skupnih potreb se lahko KS povezujejo med seboj v različne oblike interesnega sodelovanja. V te namene lahko KS tudi združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo.
2. Pristojnosti in naloge krajevnih skupnosti
13. člen
KS samostojno opravlja naloge, ki jih določa ta statut. V KS se za zadovoljevanje potreb njenih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:
1. S področja normativne dejavnosti:
- sprejemanje statuta KS, poslovnika sveta KS ter drugih splošnih aktov KS
- obravnava in sprejem finančnega načrta in zaključnega računa KS
- obravnavanje vseh vprašanj, pomembnih za delo in življenje krajanov ter oblikovanje stališč, pobud in mnenj v zvezi s temi vprašanji
- sprejemanje plana razvoja KS
- pridobivanje sredstev za delo in razvoj KS
- urejanje načinov in pogojev upravljanja s premoženjem KS
2. S področja lokalnih javnih služb in prometa:
- dajanje predlogov za pripravo letnih programov na področju javne infrastrukture na območju KS
- sodelovanje pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za razna komunalna in druga dela s področja javnih služb
- sodelovanje pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščito vodnih virov pitne vode
- financiranje ureditve in vzdrževanje javnih vodnjakov, javne razsvetljave, igrišč in drugih športnih objektov, parkov in javnih zelenic, ter drugih javnih površin, ki so dane v upravljanje KS
- upravljanje in vzdrževanje objektov in naprav za izvajanje javnih služb, ki so dane v upravljanje KS
- izvajanje zimske službe na površinah, ki jih ima KS v upravljanju če le- ta ni dana v izvajanje javnemu komunalnemu podjetju
- dajanje pobud za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.)
- predlaganje programov javnih del, ki bi se izvajala v KS
- razpisovanje izvajanje ter nadzor nad deli iz programa KS, ki se financirajo s sredstvi,s katerimi KS razpolaga
- urejanje in upravljanje s komunalnimi objekti, ki jih občina da KS v upravljanje in v ta namen zagotovi tudi sredstva v skladu z možnostmi občinskega proračuna
3. S področja urejanja prostora in varstva okolja:
- sodelovanje in dajanje mnenj pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje KS
- oblikovanje v skladu z zakonodajo in občinskimi predpisi, pobud za spremembe prostorskih, planskih in izvedbenih aktov
- seznanjanje pristojnih organov občine s problemi in potrebami prebivalcev KS na področju urejanja prostora in varstva okolja
evidentiranje in dajanje predlogov za sanacijo divjih odlagališč ali konkretna sanacija le- teh, če KS razpolaga s potrebnimi sredstvi
- dajanje predlogov, sodelovanja ali izvajanje olepševanja KS ( ocvetličevanje, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.)
- dajanje mnenj k ukrepom za zaščito okolja in sodelovanje pri organizaciji in izvedbi dejavnosti za varstvo okolja v KS
- dajanje predhodnih mnenj o posegih v prostor KS, ki morajo biti podana predlagatelju odloka ali drugega akta najkasneje 7 dni pred sejo občinskega sveta na kateri bo opravil prvo obravnavo tega akta
sodelovanje z občino pri ohranjanju naravnih lepot ter zgodovinskih in ambientalnih spomenikov svojem območju
4. S področja družbenih dejavnosti:
- spodbujanje in organizacija kulturnih, športnih, humanitarnih in drugih prireditev ter sodelovanje pri teh prireditvah, kadar je organizator občina
- spremljanje socialne problematike na svojem področju, sodelovanje s Centrom za socialno delo in razvijanje raznih oblik pomoči socialno ogroženim in starejšim osebam
- sodelovanje z vsemi javnimi zavodi in drugimi institucijami, organiziranimi v KS
5. S področja gospodarstva in kmetijstva:
- dajanje mnenj glede sprememb namembnosti prostora v KS zaradi predvidenih gradenj proizvodnih in drugih gospodarskih objektov
- dajanje mnenj glede spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč za posege v kmetijski prostor (agromelioracija, komasacija), zaradi katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov
- dajanje predhodnih mnenj o uvedbi novih dejavnosti ali spremembi obstoječih na območju KS; mnenja morajo biti podana predlagatelju odloka ali drugega akta najkasneje 7 dni pred sejo občinskega sveta, na kateri bo opravil 1. obravnavo tega akta
6. S področja zaščite in reševanja:
- spremljanje varnosti na območju KS in obveščanje občinskega štaba za civilno zaščito in po potrebi tudi prebivalce KS
- sodelovanje z občinskim štabom za civilno zaščito pri nalogah s področja zaščite in reševanja ter pri oblikovanju politike občine na tem področju
- izvajanje posameznih nalog na področju zaščite in reševanja, ki jih določi občinski štab na podlagi zakona in tega statuta
- izvajanje skupnih občinskih nalog s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
7. S področja upravljanja in razpolaganja s premoženjem:
- upravljanje s premoženjem občine, ki je dano KS v uporabo
- razpolaganje s svojimi lastnimi sredstvi
3. Financiranje krajevnih skupnosti
14. člen
Delo KS se financira iz občinskega proračuna. S prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja KS.
Kriteriji in merila za financiranje KS iz občinskega proračuna sprejme občinski svet po predhodnem mnenju svetov KS.
KS se ne sme zadolževati.
15. člen
Kot porabnik sredstev občinskega proračuna mora KS sprejeti svoj finančni načrt, ki vsebuje prihodke in odhodke KS in je sestavni del občinskega proračuna. Skladnost predloga finančnega načrta KS z občinskim proračunom ugotavlja župan, ki usklajene finančne načrte KS priloži svojemu predlogu proračuna občine za posamezno leto.
Občinski svet ob sprejemanju občinskega proračuna odloča tudi o izdaji soglasja k predloženim finančnim načrtom KS.
Ko izda občinski svet soglasje k finančnemu načrtu KS, ga sprejme svet KS. Za izvajanje finančnega načrta KS se odgovoren predsednik sveta KS.
16. člen
Za zakonito, namensko, pravilno in smotrno porabo proračunskih in drugih javnih sredstev odgovarja svet KS.
17. člen
O svojem poslovanju KS letno poročajo občinskemu svetu.
Po preteku leta, za katerega je bil sprejet finančni načrt KS, sprejme svet KS zaključni račun za preteklo leto. V zaključnem računu se izkažejo predvideni in doseženi prihodki ter predvideni in doseženi odhodki.
Računovodske, administrativne in pravne posle za potrebe KS opravlja občinska uprava.
4. Premoženje krajevnih skupnosti
18. člen
Kot oseba javnega prava je KS lahko nosilka premoženjskih pravic v skladu z določili tega statuta. Premoženje KS je tisto, ki je pridobljeno s samoprispevki krajanov, prostovoljnimi
Prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve KS in prihodki od premoženja KS in je namenjeno le zadovoljevanju njihovih potreb. Sestavljajo ga premičnine in nepremičnine stvari ter denarna sredstva in pravice.
Premoženje KS in premoženje, ki ga je občina dala KS v upravljane za izvajanje lokalnih zadev, je javno premoženje in se zanj uporabljajo predpisi dodeljeni, ki veljajo za občinsko premoženje.
KS razpolaga s sredstvi, ki so njena last, s sredstvi, ki so jih v KS združili krajani s sredstvi, dodeljeni iz občinskega proračuna in s sredstvi, ustvarjenimi z lastnimi dejavnostmi.
5. Odgovornost za obveznosti
19. člen
KS odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagajo. Občina odgovarja za obveznosti KS subsidiarno. Če KS preneha obstajati ali izgubi status osebe javnega prava, njene pravice in obveznosti preidejo na občino.
Če se KS razdeli na dva ali več ožjih delov občine ali če se iz nje izločijo posamezni deli in le- ti obdržijo status pravne osebe, se med novo nastalimi deli naredi delitvena bilanca za razdelitev pravic, obveznosti in premoženja KS. Delitveno bilanco sklenejo sveti novo nastalih ožjih delov občine, ki imajo status pravne osebe. Sporazum o delitvi je veljaven, ko da nanj soglasje občinski svet.
6. Organi krajevnih skupnosti
20. člen
Organ odločanja o vseh zadevah v okviru nalog KS je svet KS.
Svet izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju KS in sicer v skladu z zakonom.
Število članov sveta KS določi občinski svet.
Člani sveta KS na svoji prvi ( konstitutivni )seji izmed sebe izvolijo predsednika, lahko pa tudi enega podpredsednika.
21. člen
Svet KS sprejme svoje odločitve na sejah in sicer z večino glasov navzočih članov. Seja sveta KS je sklepčna, če je na seji navzoča večina vseh članov sveta.
Predsednik sveta KS sklicuje in vodi seja sveta. Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga v njegovi odsotnosti ali zadržanosti nadomešča, po njegovem pooblastilu pa opravlja posamezne zadeve in njegove pristojnosti.
Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati na sejah sveta KS brez pravice glasovanja.
Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej sveta KS zagotavlja tajnik občine z delavci občinske uprave.
Podrobneje uredi svet KS svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov sveta.
22. člen
Odločitve sveta KS, ki se tičejo:
- sprejemanje statuta KS
- sprejemanje finančnega načrta KS
- sprejemanje zaključnega računa KS
- programa razvoja KS
so veljavne, ko da nanje soglasje občinski svet.
23. člen
Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost in v okviru nalog, ki jih je občina iz svoje pristojnosti z odlokom prenesla na krajevno skupnost, zlasti pa:
- sprejema statut KS
- sprejema plane in programe razvoja KS
- sprejema poslovnik o delu sveta KS in druge akte
- sprejema finančni načrt in zaključni račun KS
- sprejema letni program svojega dela
- voli predsednika in podpredsednika sveta
- imenuje volilno komisijo in po potrebi delovna telesa sveta
- predlaga razpis referenduma za uvedbo samoprispevka v KS
- sodeluje z občinskim svetom in županom pri izvrševanju nalog KS
- oblikuje mnenja in predloge za občinski svet, kadar tako določa ta statut
- odloča o pritožbah prebivalcev KS, ki se tičejo nalog KS
- zagotavlja informiranje prebivalcev o izvajanju nalog KS
- sklicuje zbor občanov v KS in v delu KS
- odloča o sklepanju pogodb v primerih, ko pogodbeni znesek presega 100.000 SIT, do tega zneska odloča predsednik sveta
- objavlja javne razpise za dela, ki se financirajo iz sredstev KS
- odloča o uporabi sredstev, s katerimi KS razpolaga
- odloča o drugih zadevah v skladu z zakonom, tem statutom ali drugimi splošnimi akti občine.
24. člen
Delo sveta KS je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem prebivalcev KS, z obveščanjem občinskega sveta in župana, s posredovanjem pisnih sporočil prebivalcem KS ali sredstvom javnega obveščanja ter z navzočnostjo predstavnikov javnega obveščanja na sejah sveta KS.
Javnost se na seji sveta KS lahko izključi, če gre za obravnavo dokumentov ali informacij, ki so zaupne narave. O tem odloči za vsak primer posebej svet KS.
Za obveščanje o delu sveta KS je pooblaščen njegov predsednik, v njegovi odsotnosti oziroma zadržanosti pa podpredsednik sveta.
7. Statuti in poslovniki krajevnih skupnosti
25. člen
Sveti KS sprejmejo statute KS, s katerimi se podrobneje uredijo oblikovanje in funkcije organov KS, pravice in dolžnosti predsednika in članov sveta KS, način dela organov KS in opravljanje nalog za potrebe KS, akti KS in vse druge zadeve, pomembne za delo KS in njenih organov.
Statut KS se sprejme na podlagi in v okviru statuta občine, velja pa, ko da nanj soglasje občinski svet.
Statut in drugi akti KS morajo biti v skladu s statutom občine in drugimi splošnimi akti občine, ki se tičejo KS.
26. člen
Delovanje svetov KS podrobneje urejajo poslovniki svetov, ki morajo biti usklajeni s statuti KS.
27. člen
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine , četrtine članov sveta KS ali zbora občanov KS, razpusti svet KS in razpiše predčasne volitve:
- če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
- če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine.
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine KS, če ugotovi da svet KS ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog KS v skladu s tem statutom.
8. Svet vseh krajevnih skupnosti v občini
28. člen
Svet vseh KS v občini Trbovlje je posvetovalni in usklajevalni organ, ki ga ustanovijo vse KS v občini. Svet vseh KS:
- usklajuje in koordinira interese več ali vseh KS
- v zadevah, ki se tičejo več ali vseh KS nastopa do organov občine, razen če se sveti KS ne odločijo drugače
- pripravlja predlog skupnih izhodišč za oblikovanje finančnih načrtov KS
- daje pobude in mnenja organom občine za urejanje posameznih zadev, ki se tičejo več ali vseh teles
- daje pobude za začetek postopka za spremembe in dopolnitve statuta občine
- lahko obravnava vse prostorske dokumente za področje celotne občine in oblikuje stališča in mnenja za organe občine
- obravnava razvojne dokumente občine in oblikuje skupna stališča in mnenja za organe občine
- občinskemu svetu lahko predlaga, da ponovno obravnava in odloči o spremembi statuta ali odloka, s katerim je uredil zadeve, ki se tičejo KS, zlasti pa zadeve, ki se nanašajo na občinski proračun, razvoj občine in prostorsko ureditev občine, če dobi zato pooblastilo svetov vseh KS.
Predlog po tej alinei lahko poda svet vseh KS najkasneje v 15 dneh od sprejema akta občinskega sveta.
- daje županu pobudo za sklic zbora občanov za vso občino.
Svet vseh KS se oblikuje tako, da na prvo (konstitutivno) sejo, vsak svet pošlje po enega člana. Na tej prvi seji, ki jo skliče župan, navzoči predstavniki svetov KS izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika. Za vsako sejo sveta vseh KS delegira posamezni svet KS po enega svojega člana, izhajajoč pri tem iz tematike, ki naj bi jo svet obravnaval.Predsednik in podpredsednik imata nezamenljivi mandat.
Za svoje delo svet sprejme poslovnik.
Strokovna in administrativno- tehnična dela za svet zagotavlja tajnik občine z delavci občinske uprave.
lll. NALOGE OBČINE
29. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena ( izvirne naloge),določene z zakonom in tem statutom, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena, tako da:
- sprejema statut občine
- sprejema proračun in zaključni račun občine
- sprejema razvojne plane občine
- sprejema prostorske akte
- izdeluje lokacijsko dokumentacijo
- predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti
- sprejema pravila za volitve v državni svet
- sprejema odloke in druge splošne akte občine
- v skladu z zakonom ustanavlja inšpekcije ter skupne organe uprave
- ugotavlja javno korist
- načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči
2. Upravlja občinsko premoženje, tako da:
- ureja način in pogoje upravlja z občinskim premoženjem
- pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja
- sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin
- sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja
- varuje naravno in kulturno dediščino
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako da:
- spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini
- sprejema takšne prostorske akte, ki omogočajo razvoj gospodarstva v občini
- oblikuje takšno davčno politiko, ki omogoča gospodarski razvoj
- sodeluje z gospodarskimi subjekti in jim v okviru svojih pristojnosti pomaga pri razreševanju njihovih problemov
- pomaga pri navezovanju stikov s pristojnimi ministrstvi in drugimi državnimi institucijami
- z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih subjektov
- v skladu z zakonom opravlja naloge s področja trgovine, gostinstva, turizma in kmetijstva
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada na ta način da:
- spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine
- v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov
- sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine
- spremlja ponudbo in povpraševanje po stanovanjih v občini ter se vključuje v stanovanjski trg
- sama ali preko pooblaščene organizacije gradi neprofitna stanovanja
- gradi stanovanja za socialno ogrožene in adaptira objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj
- v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in adaptacijo stanovanj
- sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov
5. Skrbi za lokalne javne službe tako da:
- ustanavlja in zagotavlja lokalne javne službe
- zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb
- nadzira delovanje lokalnih javnih služb
- gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojnoizobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
- ustanavlja vzgojnoizobraževalne in zdravstvene zavode ter zagotavlja pogoje za njihovo delovanje
- ustanavlja zavode, ki izvajajo izobraževanje odraslih
- v skladu z zakonom zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti vzgojnoizobreževalnih in zdravstvenih zavodov in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov
- z različnimi ukrepi pospešuje vzgojnoizobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov
- kot ustanoviteljica zavodov s področja vzgoje, izobraževanja in zdravstvenega varstva spremlja in nadzoruje porabo proračunskih sredstev v teh zavodih
- ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,tako da:
- spremlja stanje na teh področjih in predlaga v skladu s svojimi pristojnostmi določene ukrepe
- sodeluje s Centrom za socialno delo, Domom za ostarele občane, Rdečim križem, Karitasom in drugimi pristojnimi institucijami in organi s tega področja
- ustanavlja vzgojnovarstvene zavode
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
- ustanavlja javne zavode s tega področja
- z dotacijami spodbuja te dejavnosti
- sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine
- pospešuje kulturno umetniško ustvarjalnost, zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem področju
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom za zbiranje in olaganje odpadkov in opravljanje druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
- izvaja naloge, ki jih določa zakon , uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja, kakor tudi programi, ki jih občina sprejema za ta področja ter v skladu z možnostmi zagotavlja sredstva za realizacijo teh programov iz občinskega proračuna ali z udeležbo sredstev republiških institucij
- sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja
- spremlja stanje na področju varstva okolja in v okviru svojih pristojnosti sprejema ustrezne ukrepe
- sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih
10. Upravlja, gradi, vzdržuje in ureja:
- lokalne javne ceste in druge javne poti
- hodnike za pešce in kolesarske steze
- igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča
- javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine
- ureja javni promet na lokalnih cestah in javnih površinah lokalnega pomena
- sprejema program varstva, urejanja in vzdrževanja grobišč in grobov borcev, skrbi za njihovo varstvo, urejanje in vzdrževanje ter odloča o prekopu posmrtnih ostankov
- v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč, tako da v skladu z merili in normativi:
- zagotavlja izvajanje nalog zaščite in reševanja v skladu s svojimi pristojnostmi
- sprejema občinski načrt varstva pred požarom
- organizira reševanje v požarih in drugih nesrečah
- organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje v primerih elementarnih in drugih nesreč
- zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami
- zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč
- sodeluje z izvajalci gasilstva v občini in štabom za civilno zaščito ter spremlja, nadzoruje in zagotavlja sredstva za njihovo delo
- opravlja druge naloge, ki zagotavljajo boljšo požarno varnost in varstvo pred elementarnimi in drugimi nesrečami v skladu z zakonom in občinskimi predpisi
12. Ureja javni red v občini tako, da:
- sprejema ustrezne splošne akte
- organizira občinsko redarsko službo
- določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine
- opravlja nadzorstvo nad spoštovanjem in izvršavanjem splošnih aktov občine in tistih zakonov in predpisov, za katere je pooblaščena občina
- v skladu z zakonom ustanavlja inšpekcije
Občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
- delovanje občinskega sveta in komisij, župana, nadzornega odbora, drugih organov in občinske uprave, organizacijo in izvajanje volilnih opravil pri lokalnih volitvah v skladu z zakonom
- inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti
- ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine
- določanje namembnosti urbanega prostora
- gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo
- evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja
- zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami
- mrliško pregledno službo in
- urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena.
30. člen
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče , in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.
IV. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
31. člen
Organi občine so:
- občinski svet
- župan in
- nadzorni odbor občine.
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
Člani občinskega sveta, župan in podžupana so občinski funkcionarji.
32. člen
Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
Organizacijo in delovno področje občinske uprave na predlog župana z odlokom določi občinski svet.
33. člen
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasuje večina navzočih članov.
34. člen
Delo organov občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristi, če izkažejo pravni interes.
2. Občinski svet
35. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Občinski svet šteje 27 članov.
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi. Ko članom občinskega sveta preneha mandat , jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetjih ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.
36. člen
Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu.
O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom.
37. člen
Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik občinskega sveta.
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
- sprejema prostorske plane in druge plane razvoja
- sprejema občinski proračun in zaključni račun
- ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje
- v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih
- daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ
- nadzoruje delo župana, podžupanov in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta
- potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja
- imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora
- imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta
- na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, določi podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanje funkcije opravljal funkcijo župana ter odloča o poklicnem opravljanju funkcije podžupana
- odloča o odtujitvi in obremenitvi občinskega nepremičninskega premoženja
- odloča o najemu posojila in dajanju poroštva
- razpisuje referendum
- s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače in dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet
- določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb
- ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom
- imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona
- določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari
- sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari
- določi organizacijo občinskega sveta ter način delovanja v vojni
- sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba
- daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote
- odloča o dodelitvi koncesij
- odloča o drugih zadevah, ki jih določa ta zakon in ta statut.
38. člen
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
39. člen
Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj sedem članov občinskega sveta, seja pa mora bit v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
40. člen
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij zagotavlja občinska uprava.
41. člen
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Dnevni red seje občinske sveta predlaga župan.
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna ali drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno,da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta, podano pa mora biti tudi poročilo o realizaciji sklepov s prejšnje seje občinskega sveta.
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanoma, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in tajniku občine. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter tajniki občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnava jo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
42. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskih organov ter druga vprašanja delovanje občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskega sveta najmanj enkrat letno.
43. člen
Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat:
- če izgubi volilno pravico
- če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije
- če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev
- če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta
- če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta
- če odstopi
- če državni zbor na predlog vlade razpusti občinski svet
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki.Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
2.1. Komisije občinskega svet
44. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed sebe in šteje ) članov. Komisija odraža zastopanost list in strank v občinskem svetu.
Poleg komisije iz prejšnjega odstavka ima občinski svet kot svoja delovna telesa še naslednje komisije:
- statutarno- pravno komisijo
- komisijo za občinska priznanja
- komisijo za prošnje, pritožbe ter druge vloge občanov
- komisijo za varstvo okolja, urejanje prostora in infrastrukturo
- komisijo za gospodarstvo in proračun
- komisijo za družbene dejavnosti
A) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:
- obravnava vsa vprašanja v zvezi z volitvami , imenovanji, razrešitvami in administrativnimi zadevami
- pripravlja predloge občinskemu svetu za imenovanje in razrešitev direktorjev in v.d. direktorjev javnih podjetjih in javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je občina in oblikuje za občinski svet predloge za izdajo soglasij za imenovanje le- teh, če imenovanje ni v pristojnosti občinskega sveta
- pripravlja predloge in mnenja v zvezi z volitvami, imenovanji ter razrešitvami o katerih odloča svet občine, razen če ni za odločanje o teh zadevah izrecno pooblaščen kak drug organ
- pripravlja predloge za občinski svet za imenovanje predstavnikov občine v organe javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina in v organe drugih institucij, če je z zakonom ali kakšnim drugim aktom tako določeno
- oblikuje predloge za sestavo odborov in komisij, ki jih imenuje občinski svet ter drugih delovnih teles občinskega sveta
- pripravlja predlog mnenja k imenovanju načelnika upravne enote
- predlaga svetu predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote
- predlaga občinskemu svetu imenovanje drugih organov in teles, katerih ustanovitev določajo posebni predpisi
- predlaga svetu člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin
- pripravlja predlog Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev občine Trbovlje in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov
- izvaja druge naloge, ki jih naloži občinski svet ali zakon
B) Statutarno- pravna komisija:
- strokovno spremlja izvajanje občinskega statuta in poslovnika za delo občinskega sveta ter strokovno pripravo predlogov za spremembe in dopolnitve navedenih aktov, ki jih posredujejo pooblaščeni predlagatelji
- na zahtevo občinskega sveta daje mnenje o skladnosti posameznih aktov občinskega sveta oziroma njihovih določil z ustavo in zakoni
- na podlagi sprememb zakonov, ki so temelj za statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta, predlaga uskladitev teh aktov z veljavno zakonodajo
- za občinski svet pripravlja predloge obveznih razlag statuta občine, poslovnika občinskega sveta in aktov, ki jih sprejema občinski svet
- strokovno sodeluje pri pripravi programov občinskega sveta za sprejemanje aktov občinskega sveta
- pripravlja prečiščena besedila aktov, ki jih sprejema občinski svet
- strokovno tolmači statut občine in poslovnik občinskega sveta
- za občinski svet pripravlja predloge mnenj oziroma, soglasij k statutom in drugim aktom javnih podjetij in javnih zavodov
- opravlja druge naloge, ki ji jih naloži občinski svet ali zakon.
C) Komisija za občinska priznanja:
- pripravlja in izvaja razpis za podelitev občinskih priznanj in nagrad
- pripravlja predloge za podelitev občinskih priznanj in nagrad za občinski svet
- vodi evidenco podeljenih občinskih priznanj
- daje mnenja in predloge občinskemu svetu za podelitev državnih odlikovanj in priznanj
Č) Komisija za prošnje, pritožbe ter druge vloge občanov:
- obravnava prošnje, pritožbe in druge vloge občanov, s katerimi se le- ti zaradi določenih nepravilnosti pri izvajanju aktov, ki jih sprejema občinski svet, obračajo na občinski svet ali župana
- predlaga pristojnim organom v občini za rešitev vlog občanov po veljavnih aktih ter o tem obvešča vlagatelje vlog
- proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki so jih občani vložili na organe izven občine , pa so jih le ti posredovali v reševanje pristojnim občinskim organom
- obvešča občinski svet o problematiki, ki jo s svojimi vlogami posredujejo občani komisiji in po potrebi tudi predlaga občinskemu svetu proučitev posamičnega akta občinskega sveta z vidika njegove zakonitosti
- sodeluje z istovrstnimi organi izven občine zaradi usklajenega obravnavanja in reševanja vlog občanov
D) Komisija za varstvo okolja, urejanje prostora in infrastrukturo:
- oblikuje predloge in daje mnenja za komunalno urejanje občine
- oblikuje predloge in daje mnenja o prostorskem razvoju občine ter spremlja pripravo prostorskih in izvedbenih dokumentov
- oblikuje predloge in daje mnenja k izvedbenim projektom predvidenih investicij , ki se izvajajo v občini
- daje mnenja o dodeljevanju koncesij in izbiri koncesionarjev
- spremlja stanje na področju varstva okolja v občini ter oblikuje predloge in mnenja na osnovi določil zakona o varstvu okolja, ki spadajo v pristojnost občine
- spremlja izvajanje programov občine s področja varstva okolja, urejanje prostora in infrastrukture ter oblikuje predloge dodatnih ukrepov za njihovo izvajanje
- obravnava predloge razvojnih in drugih planov občine ter občinskemu svetu posreduje svoja mnenja v zvezi z njimi
- opravlja druge naloge, ki ji jih določi občinski svet ali zakon
- obravnava predloge razvojnih in drugih planov občine ter posreduje mnenja o njih občinskemu svetu.
E) Komisija za gospodarstvo in proračun:
- oblikuje mnenja in predloge za spodbujanje podjetništva in zagotavljanje deležev občinskih sredstev v teh projektih
- oblikuje predloge za promocijo občine
- oblikuje pobude in predloge za uvajanje novih dejavnosti, pomembnih za gospodarski razvoj občine
- daje spodbude in predloge za vključevanje podjetniških programov v programe občine in države
- obravnava predlog proračuna in zaključnega računa
- spremlja gospodarjenje z občinskim premoženjem ter pripravlja mnenja in predloge o pridobitvi in odsvojitvi nepremičnin ter njihovi obremenitvi
- pripravlja predloge in mnenja za razvoj podeželja ter razvoj kmetijske in turistične dejavnosti
- oblikuje mnenja o dodeljevanju koncesij in o izbiri koncesionarja
- daje mnenja k razvojnim in drugim programom občine
- daje mnenja k razvojnim programom, ki jih država pripravlja za občino in širšo regijo
- obravnava poročila nadzornega odbora
F) Komisija za družbene dejavnosti:
- pripravlja za občinski svet predloge aktov in drugih odločitev občine s področja javnih služb družbenih dejavnosti
- oblikuje mnenja, stališča in predloge odločitev v zvezi z akti iz prejšnje alinee
- obravnava in sodeluje pri pripravi proračunskih izhodiščih in elementov za področje družbenih dejavnosti
- obravnava in pripravlja predloge in mnenja v zvezi z vlogami in pobudami, ki jih dajejo javni zavodi s področja družbenih dejavnosti
- spremlja namensko porabo proračunskih sredstev pri posameznih proračunskih porabnikih
- pripravlja predloge, mnenja in ukrepe občinskemu svetu in županu v zvezi z izvajanjem javnih služb s tega področja
45. člen
Predlog kandidatov za člane komisij pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja razen za predlog za imenovanje KMVVI, katere člane lahko predlaga vsak član občinskega sveta. V komisiji do lahko največ trije člani, ki niso člani občinskega sveta. Delo komisije vodi predsednik, ki je član občinskega sveta.
Prvo sejo komisije sklice župan.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
46. člen
Komisije občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Komisiji občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njihove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
47. člen
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana ali komisijo v celoti na predlog najmanj sedem članov občinskega sveta ali predsednika delovnega telesa. Predlog novih kandidatov za člane komisij občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
3. Župan
48. člen
Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah.
Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
Mandatna doba župana traja štiri leta.
Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet najkasneje na njegovi drugi seji.
49. člen
Župan predstavlja in zastopa občino.
Poleg tega župan predvsem:
- predlaga občinskemu svetu sprejem proračuna občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta
- izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna
- skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta
- odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičninskega premoženja občine
- skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine
- predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določi njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča tajnika občine za te naloge
- imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave
- usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave
- opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.
50. člen
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine ,če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
51. člen
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
- skrbi izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanja zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč
- imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito
- sprejme načrt zaščite in reševanja
- vodi zaščito, reševanje in pomoč
- določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči ter organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja
- ugotavlja razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine
- sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati
- v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev
- predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
52. člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
53. člen
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed svojih članov. S sklepom o imenovanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana.
54. člen
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot nobeden izmed podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
55. člen
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
Župan lahko ustanovi komisijo in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
56. člen
Županu in podžupanu preneha mandat:
- če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev
- če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana
- če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana
- če je po odločitvi državnega zbora razrešen.
Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet na predlog župana razreši.
Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, je razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem razrešitve.
Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu.
Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta.Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta.
4. Nadzorni odbor
57. člen
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine
- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor obsega ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja občinskih organov,organov občinske uprave, krajevnih skupnosti in drugih ožjih delov občine, javnih zavodov, javnih podjetij, občinskih skladov ter drugih porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti občinskih javnih sredstev.
58. člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov in šteje 7 članov. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. Stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje finančnoračunovodskega ali pravnega področja . Kandidate za člane nadzornega odbora predlaga komisija za mandatna vprašanja,volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov KS in drugih ožjih delov občine, tajnik občine, delavci občinske uprav, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Na svoji prvi seji, ki jo skliče župan, člani nadzornega odbora na predlog župana izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika. Nadzorni odbor predstavlja njegov predsednik,v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa podpredsednik.
Strokovno in administrativno tehnična dela za delo nadzornega odbora zagotavlja župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko upravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
59. člen
Občinski svet lahko razreši člana nadzornega odbora na predlog nadzornega odbora. Za razrešitev se primerno uporabljajo razlogi iz odločbe 1. odstavka 37 a. člena ZLS,poleg tega pa so lahko razlogi za razrešitev še:
- nespoštovanje predpisov, občinskega statuta in poslovnika nadzornega odbora.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oz. z dnem poteka mandatne dobe članov sveta.
60. člen
Nadzorni odbor sprejme poslovnik s katerim določa organizacijo svojega dela, pristojnosti predsednika in članov, na način dela izvedencev, delo strokovnih sodelavcev, postopek nadzora način odločanja, dokumentacijo oziroma evidentiranje dela nadzornega odbora.
61. člen
Delo nadzornega odbora je javno.
Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
V skladu z 2. odstavkom tega člena so dolžni postopati tudi vsi, ki kakorkoli sodelujejo v delu nadzornega odbora in so v zvezi s tem seznanjeni z gradivi, ki so zaupne narave.
Osebe iz 2. in 3. odstavka tega člena disciplinsko, materialno in kazensko odgovarjajo za zlorabo podatkov, s katerimi so prišli v stik pri delu nadzornega odbora.
Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki si opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v roku 15 dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
62. člen
Člani nadzornega odbora ne smejo odločati o zadevah, pri katerih so z odgovorno osebo ali predstavniki proračunskega porabnika v sorodstvenih zvezah (zakonec, starši, otroci, bratje, sestre). Prav tako član nadzornega odbora ne more sodelovati in odločati v postopku nadzora, če je član organa upravljanja v javnem podjetju ali javnem zavodu, skladu, ki ga je ustanovila občina, društvu ali drugi organizaciji, v kateri se opravlja nadzor ali če se opravlja pogodbena dela za porabnika proračunskih sredstev, pri katerem se opravlja nadzor, oziroma je takšna dela opravljal eno leto pred opravljanjem nadzora.
Razlog iz prejšnjega odstavka tega člena mora predsednik oziroma član nadzornega odbora takoj sporočiti nadzornemu odboru oziroma predsedniku odbora.
O izločitvi člana nadzornega odbora odloči predsednik, o izločitvi predsednika pa nadzorni odbor. Izločitev člana ali predsednika nadzornega odbora lahko zahteva v posamezni zadevi tudi nadzorovana oseba. Zahteva za izločitev se vloži pri nadzornem odboru.
63. člen
Nadzorni odbor sprejme najkasneje do 15. decembra vsakega leta letni program nadzora za naslednje leto. Nadzori so: redni, izredni, kontinuirani in periodični.
Najprej je treba opraviti tiste nadzore, ki jih od nadzornega odbora terja ta statut, ostale nadzore pa nadzorni odbor vključi v svoj program po svoji odločitvi.
Nadzori, ki jih je potrebo opraviti najprej so.
- preverjanje skladnosti proračuna občine z zakoni, drugimi predpisi s področja javnih financ, odloki programi in drugimi sklepi občinskega sveta
- preverjanje skladnosti zaključnega računa s proračunom občine in odločitvami občinskega sveta
- enkrat letno preverjanje finančnega poslovanja pri vse porabnikih proračunskih sredstev
- enkrat letno preverjanje pravočasnosti izvajanja nalog v zvezi z izvrševanjem občinskega proračuna
- enkrat letno preverjanje gospodarjenja z občinskim premoženjem pri vseh subjektih, ki z občinskim premoženjem upravljajo
64. člen
Za izvajanje programa iz prejšnjega člena nadzorni odbor:
- pregleduje in preučuje pravne predpise in akte,s katerim se določajo nameni proračunske porabe (odloki, proračun, finančne načrte porabnikov proračunskih sredstev, zaključne račune, programe, razpise itd. )
- pregleduje listinske dokumentacije (pogodbe, naročila, odredbe, naloge, račune, zapisnike in druge knjigovodske listine in poslovne knjige )
- ugotavlja skladnost ravnanja s pravnimi predpisi ter gospodarnost in namenskost trošenja sredstev in njihov učinek glede na opredeljeni cilj
- izdeluje nadzorstvene zapisnike in poročila
- obravnava pripombe strank v postopku
- sprejema poročila ter mnenja in priporočila oziroma predloge ukrepov nadzorovanim osebam
- obvešča pristojne organe občine in predlaga ukrepe iz njihove pristojnosti
- obvešča javnost
- oblikuje zahteve za izvedbo revizij po Računskem sodišču RS
- pripravlja sumne storitve prekrška oziroma kaznivega dejanja pristojnemu organu.
Župan in občinski svet imata pravico zahtevati od nadzornega odbora mnenje o določeni zadevi in o posamezni fazi obravnave ( o predlogu proračuna, pred sprejetjem finančnega načrta sklada itd. ), oziroma lahko zahtevata od nadzornega odbora, da opravi nadzor pri posameznem porabniku proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor lahko od župana, kot pooblaščenega razpolagatelja z občinskim premoženjem zahteva, da mu predloži dokumentacijo, na podlagi katere je sprejel posamezne odločitve glede občinskega premoženja Nadzorni odbor lahko predlaga županu ukrepe v primeru ugotovljenih nepravilnosti.
65. člen
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.
Nadzorni odbor je dolžan podati poročila, ki se tičejo nadzora po 1., 2. in 3. alinei 63 člena tega statuta.
Poročila občinskemu svetu poda praviloma predsednik nadzornega odbora ali pa član, ki ga nadzorni odbor za to izrecno pooblasti.
Predsednik oz. drug član nadzornega odbora obvezno prisostvuje vsem sejam občinskega sveta, na katerih se v kakršnikoli fazi obravnavajo zadeve, ki se tičejo področja dela nadzornega odbora.
66. člen
Stranke v postopkih nadzora morajo nadzornemu odboru v roku, ki ga določi nadzorni odbor, posredovati vso zahtevano dokumentacijo.
Stranke so dolžne sodelovati v postopkih nadzora, odgovarjati na ugotovitve in priporočila ter izvesti ukrepe, ki jih za odpravo ugotovljenih nepravilnosti določi nadzorni odbor.
Ukrepi se morajo izvesti v rokih, ki jih določi nadzorni odbor.
Nadzorni odbor svoje zahteve posreduje neposredno strankam v postopkih.
Nadzorni odbor o svojih postopkih in zadevah do strank sproti obvešča župana, lahko pa zahteva njegovo posredovanje, če stranka svojih obveznosti ne izpolni v danih rokih oz. jih izpolni nepopolno.
67. člen
Nadzorni odbor občine obvešča javnost o svojih ugotovitvah glede razpolaganja s premoženjem občine ter glede zakonite, namenske, gospodarne in smotrne porabe proračunskih sredstev. Nadzorni odbor lahko obvešča javnost o svojih ugotovitvah iz prejšnjega odstavka šele na podlagi dokončnih poročil, ob obveščanju pa mora spoštovati pravice strank ter dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznika.
68. člen
Nadzorni odbor sprejema svoje odločitve z večino glasov navzočih članov. Seja nadzornega odbora je sklepčna, če ji prisostvuje najmanj 4 člani.
Odločitev nadzornega odbora ni mogoče sprejemati na korespondenčnih sejah,razen postopkovnih sklepov, katere določa poslovnik nadzornega odbora.
5. Občinska uprava
5.1. Organizacija občinske uprave
69. člen
Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet z odlokom, ki ga predlaga župan. Predstojnik občinske uprave je župan, neposredno pa vodi njeno delo tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.
Kadar je v občini ustanovljenih več organov občinske uprave, pooblasti tajnik za posamezne naloge v zvezi z njihovim vodenjem predstojnike teh organov, katere imenuje in razrešuje župan.
O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan.
Občinski svet lahko na predlog župana skupaj z drugimi občinami ustanovi organe skupne občinske uprave.
70. člen
Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem območju.
71. člen
Za delo občinske uprave je tajnik odgovoren županu in svetu.
72. člen
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
O imenovanju oz. sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oz. po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave.
73. člen
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
74. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh,za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
75. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po Zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenim z zakonom.
76. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje Zakona o splošnem upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
77. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.
78. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje oz. njegov organ v sestavi.
79. člen
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
5.2. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
80. člen
Ministrstvo vsako na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.
81. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi predpisi.
6. Občinsko pravobranilstvo
82. člen
Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine.
Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine.
Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo. Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva.
7. Občinska inšpekcija
83. člen
Za opravljanje nadzorstva nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti, se lahko v okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija. Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji, ki imajo status delavcev s posebnimi pooblastili in morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonom o upravi. Občinski inšpektorji imajo enaka pooblastila kot jih imajo inšpektorji po Zakonu o upravi.
Več občin se lahko dogovori, da bodo ustanovile inšpekcije kot skupni organ, ki bo svojo dejavnost izvajal na področju vseh občin.
8. Drugi organi občine
84. člen
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon: komisijo po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, štab civilne zaščite, svet za varstvo pravic najemnikov stanovanj in druge, če tako določi poseben zakon.
Organizacijo, delovno, področje ter sestavo organov, ustanovljenih po posebnih zakonih, določi občinski svet z aktom o njihovi ustanovitvi.
85. člen
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih dejavnikov za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti.
Poveljnik občinskega štaba in poverjenik za CZ so za svoje delo odgovorni županu.
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
86. člen
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
87. člen
Občani na zboru občanov:
- obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja
- obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti
obravnavajo predloge in pobude za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij
- predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imena ulic
- opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom
- dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja
- oblikujejo stališča v zvezi večjimi posegi v prostor, kot so gradnje avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih snovi
- obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah za katere tako sklene občinski svet ali župan
- odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi v katerih pristojnost posamezne zadeve spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstavi in utemeljiti.
88. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več KS, za posamezno naselje ali zaselek.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta KS. Župan mora sklicati zbor občanov za vsako vso občino na zahtevo najmanj 5% volivcev v občini, zbor občanov krajevne skupnosti pa na zahtevo najmanj 5% volivcev v tej skupnosti.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v 30 dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
89. člen
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov; kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.
90. člen
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 5% volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegovo odločitev ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
2. Referendum o splošnem aktu občine
91. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet razen o proračunu in zaključnem računu proračuna občine ter o splošnih aktih s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Občinski svet lahko o splošnem aktu in prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali član občinskega sveta.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5% volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
92. člen
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
93. člen
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanjem volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
94. člen
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini.Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
95. člen
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem ali s podpisovanjem na seznamu. O načinu dajanja podpore odloči župan s sklepom, s katerim se odloči tudi obrazec seznama.
Državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice, overi tudi podpise volivcev na seznamu.
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje javno izraženo zahtevo za razpis referenduma in rok za zbiranje podpisov.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
Šteje se da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev ( 5% volivcev v občini)
96. člen
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali člana občinskega sveta za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo Za oziroma PROTI, dan razpisa in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi v Uradnem vestniku Zasavja.
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
97. člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
98. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
3. SVETOVALNI REFERENDUM
99. člen
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
4. DRUGI REFERENDUMI
100. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz6 prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.
5. LJUDSKA INICIATIVA
101. člen
Najmanj 5% volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa se odločiti najkasneje v treh mesecih od dneva pravilno vložene zahteve.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dneva pravilno vložene zahteve.
102. člen
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
103. člen
Občina zagotavlja opravljanje gospodarskih javnih služb in javnih služb na področju družbenih dejavnosti, ki jih sama določi , in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
- neposredno v okviru občinske uprave
- z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij
- z dajanjem koncesij
- z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
104. člen
V občini Trbovlje se kot gospodarske javne službe opravljajo naslednje dejavnosti:
- oskrba s pitno vodo
- odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda
- ravnanje s komunalnimi odpadki
- odlaganje ostankov komunalnih odpadkov
- javna snaga in čiščenje javnih površin
- urejanje lokalnih cest
- urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin
- urejanje ulic, trgov in nekategoriziranih cest v mestu Trbovlje, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste
- pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka in varstva pred požarom
- gasilstvo
- gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.
105. člen
V občini Trbovlje se kot izbirne lokalne javne službe opravljajo dejavnosti:
- urejanje pokopališč in oddajanje prostorov za grobove v najem na pokopališču v Gabrskem,Dobovcu in Partizanskem vrhu ter urejanje starega pokopališča pri Kobacu
- pogrebne storitve in storitve v zvezi z upepeljevanjem
- urejanje in vzdrževanje javnih tržnic
- oskrba s toplotno energijo iz lokalnega omrežja, ki zajema proizvodnjo in distribucijo toplotne energije
- oskrba s plinom iz lokalnega omrežja, ki zajema distribucijo plina iz lokalnega omrežja
- urejanje javnih parkirišč
- javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naseljih
- kabelsko razdelilni sistem za sprejem in distribucijo radijskih in televizijskih signalov
- plakatiranje, obešanje transparentov ter izobešanje zastav
- upravljanje javnega mestnega prometa, ki obsega javni prevoz potnikov po mestu in primestnih naseljih
- urejanje in vzdrževanje javnih kopališč ter športnih in rekreacijskih objektov in naprav
- zatiranje škodljivih glodalcev in insektov.
Javne službe iz prejšnjih dveh členov se opravljajo na celotnem območju občine, razen če ni z aktom občinskega sveta drugače določeno.
106. člen
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
- osnovnošolsko izobraževanje
- predšolska vzgoja in varstvo otrok
- osnovno zdravstvo in lekarna
- osebna pomoč družini in
- knjižničarstvo.
Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerim se zagotavljajo javne potrebe.
107. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjega člena ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave, lahko pa se javna služba zagotavlja tudi z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
108. člen
Občinski svet o odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
109. člen
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
110. člen
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami.
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski svet občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitev stroškov za delo skupnega organa.
111. člen
občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
112. člen
Občina pridobiva prihodke iz lasnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
113. člen
Občina lahko v skladu z zakoni ustanavlja sklade.
Občina daje premoženje posameznim skladom v upravljanje tako, da to premoženje še naprej ostane javno, nad katerim ima razpolagalno pravico občina v skladu z zakoni.
114. člen
Glede strukture občinskega proračuna in finančnega načrta ter njune priprave, sprejemanja občinskega proračuna in njegovega izvrševanja, upravljanja z občinskim premoženjem, zadolževanjem, upravljanja z dolgovi in poroštva občine ter zadolževanja javnega sektorja, organizacije in delovanja računovodstva občinskega proračuna, zaključnega računa proračuna in proračunskega nadzora , se neposredno uporabljajo določila Zakona o javnih financah ( Ur. L. RS štev. 79/99).
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
115. člen
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte za razvoj občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
116. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Statut se sprejme po postopku, ki je določen s tem statutom.
117. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
118. člen
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
Druge obravnave odloka ni možno izvesti, če pred tem pristojno delovno telo ali drug organ, določen s statutom ne poda o predlogu odloka za drugo obravnavo svojega mnenja in stališča.
119. člen
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
120. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
121. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
122. člen
Statut, poslovnik in odloki občine morajo biti objavljeni v Uradnem vestniku Zasavja in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V Uradnem vestniku Zasavja se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako odloči občinski svet.
2. Posamični akti občine
123. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – odločbo ali sklepom - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
124. člen
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
125. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.
126. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
127. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
128. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
129. člen
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
X. POVEZOVANJE V POKRAJINO
130. člen
Občina Trbovlje se lahko poveže z drugimi občinami v pokrajino zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva in urejanja lokalnih zadev širšega pomena.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino ali izstopu iz nje sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta.
Na podlagi odločitev občinskih svetov se pokrajina ustanovi, spremeni ali ukine z zakonom. O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statuta pokrajine občinski svet dokončno določi prenese občinske pristojnosti pokrajine.
131. člen
Na pokrajino se lahko prenesejo zadeve širšega pomena z naslednjih področij:
- graditev in vzdrževanje komunalnih, energetskih, prometnih in drugih infrastrukturnih objektov ter funkcioniranje ustreznih dejavnosti širšega pomena
- graditev in vzdrževanje objektov in funkcioniranje služb na področju družbenih dejavnosti (šolstvo, kultura, zdravstvo, socialno varstvo itd. ), ki so pomembne za razvoj regije in niso del obveznih nalog republike na teh področjih
- odstranjevanje komunalnih in drugih odpadkov, kontrola in urejanje odplak in druge oblike varstva okolja z napravami regionalnih zmogljivosti
- pospeševanje razvoja gospodarstva, zlasti pa kmetijstva, obrti in turizma na področju pokrajine
- organiziranje in vzdrževanje dejavnosti služb in naprav s katerimi se lahko zagotavlja pomoč občinam pri opravljanju njihovih nalog in pomoč pri krepitvi lokalne samouprave v občinah pokrajine
- izvajanje nalog skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Občina Trbovlje daje soglasje pri urejanju zadev , ki se kot prenesene zadeve širšega pomena lahko opravljajo v pokrajini.
132. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov , se glasovanje ponovi.
133. člen
Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahtevana večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
134. člen
Pobudo, da se začne postopek za spremembe in dopolnitve statuta občine, lahko da vsak član občinskega sveta, župan, svet vseh KS in statutarno – pravna komisija.
135. člen
O pobudi, da se začne postopek za spremembe in dopolnitve statuta občine, odloči občinski svet na seji.
136. člen
Na podlagi sklepa o uvedbi postopka za spremembe in dopolnitve statuta pripravi statutarnopravna komisija predlog sprememb in dopolnitev in ga predloži občinskemu svetu v prvo obravnavo. Občinski svet na seji z dvotretjinsko večino vseh svojih članov odloči, da se opravi druga obravnava sprememb in dopolnitev statuta in določi rok, v katerem se izvede javna obravnava.
Po končani javni obravnavi statutarno – pravna komisija pripravi predlog sprememb in dopolnitev statuta za drugo obravnavo.
137. člen
O predlogu sprememb in dopolnitev statuta odloča občinski svet na seji. Spremembe in dopolnitve statuta sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
138. člen
Ta statut je sprejet, ko ga z dvotretjinsko večino vseh svojih članov sprejeme občinski svet, veljati pa začne 15 dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.
Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati Statut občine Trbovlje (UVZ št. 8/95, 8/98 in 15/98).
139. člen
Odloki in drugi splošni akti, ki jih sprejme skupščina prejšnje občine Trbovlje, ostanejo v veljavi, dokler niso z odločitvami občinskega sveta spremenjeni, dopolnjeni ali razveljavljeni, pod pogojem, da niso delno ali v celoti v nasprotju z veljavno zakonodajo.
Številka: 01502- 5/98
Datum: 14.2.2000
ŽUPAN
Ladislav ŽIGA ŽGAJNAR
s.r.