Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2

 

Na podlagi določil 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 - odločbe US RS, 45/94 - odločbe US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in št. 14/95) je Občinski svet občine Rogašovci na seji dne 8. julija 1995, sprejel

 

 

S T A T U T

 

 

Občine Rogašovci

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE

 

 

1. člen

 

 

Ta statut določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini.

 

 

2. člen

 

 

Občina Rogašovci je temeljna lokalna samoupravna skupnost, ki je bila ustanovljena z zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94 in 69/94).

 

 

3. člen

 

 

Območje Občine Rogašovci obsega območja naselij: Fikšinci, Kramarovci, Nuskova, Ocinje, Pertoča, Rogašovci, Ropoča, Sotina, Serdica, Sveti Jurij in Večeslavci.

 

 

4. člen

 

 

Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni, ter naloge, ki jih z njenim soglasjem prenese v občinsko pristojnost država.

 

 

5. člen

 

 

Občani odločajo o zadevah lokalne samouprave posredno preko organov občine in neposredno - na svojih zborih, z referendumom in preko ljudske iniciative.

 

 

6. člen

 

 

Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najpozneje v 30 dneh.

 

 

7. člen

 

 

Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi skupnostmi.

 

 

Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

 

 

8. člen

 

 

Občina Rogašovci je pravna oseba.

 

 

Sedež občine je v Rogašovcih 14/B.

 

 

Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike. V zgornji krožnici je napis OBČINA ROGAŠOVCI, v liniji premera pa je napis ROGAŠOVCI.

 

 

Občina ima lahko svoj grb in zastavo. Obliko in vsebino grba ter zastave določi občinski svet.

 

 

Občina ima svoj praznik, ki ga določi občinski svet.

 

 

Zaslužnim občanom in drugim fizičnim ter pravnim osebam lahko občinski svet podeli priznanja in nagrade občine. Pogoje in postopek za podeljevanje priznanj in nagrad določi občinski svet s posebnim odlokom.

 

 

9. člen

 

 

Občino Rogašovci predstavlja in zastopa župan.

 

 

10. člen

 

 

Naselja iz 3. člena tega statuta predstavljajo vaške skupnosti:

 

1. Krajevna skupnost Rogašovci z vaškimi skupnostmi Sotina, Serdica, Nuskova, Rogašovci, Sv. Jurij, Ocinje, Kramarovci.

 

 

2. Krajevna skupnost Pertoča z vaškimi skupnostmi Pertoča, Ropoča, Večeslavci, Fikšinci.

 

 

3. Krajevna skupnost Sveti Jurij z vaško skupnostjo Sveti Jurij.

 

 

Krajevna skupnost je pravna oseba.

 

 

Kadar nastopa krajevna skupnost v pravnem prometu s svojimi sredstvi oziroma s sredstvi, ki niso lastnina občine ali s sredstvi, ki niso del občinskega proračuna, sklepa pravne posle v svojem imenu in na svoj račun.

 

 

11. člen

 

 

Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v pristojnosti krajevne skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.

 

 

12. člen

 

 

V Občini Rogašovci živi v naseljih Sotina, Serdica, Ocinje, Kramarovci, Pertoča, Ropoča avtohtono naseljena romska skupnost.

 

 

Položaj in pravice romske skupnosti se urejajo v skladu z zakonom.

 

 

13. člen

 

 

Občina se lahko povezuje v pokrajino. Odločitev o povezovanju v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.

 

 

II. NALOGE OBČINE

 

 

14. člen

 

 

Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:

 

 

1. Na področju normativnega urejanja:

 

 

– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte,

 

 

– sprejema občinski proračun in zaključni račun,

 

 

– sprejema načrt razvoja občine, s katerim se zagotavlja skladen razvoj občine,

 

 

– sprejema prostorske plane in prostorsko izvedbene akte,

 

 

– predpisuje lokalne davke,

 

 

– ureja upravljanje z energetskimi, vodnimi in drugimi komunalnimi objekti,

 

 

– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine,

 

 

– ureja javni red v občini,

 

 

– ustanavlja javna podjetja in javne zavode,

 

 

– ustanavlja sklade,

 

 

– ureja delovanje občinske uprave,

 

 

– ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine,

 

 

– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,

 

 

– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja,

 

 

– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

 

 

2. Pospešuje:

 

 

– službe socialnega skrbstva, osnovnega zdravstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, službe za socialno ogrožene, invalide in ostarele,

 

 

– vzgojno, izobraževalno, kulturno, turistično, raziskovalno, informacijsko - dokumentacijsko in društveno dejavnost,

 

 

– razvoj športa in rekreacije,

 

 

– razvoj podjetništva, kmetijstva, drobnega gospodarstva in obrti, trgovine, turizma in drugih gospodarskih dejavnosti.

 

 

3. Na področju upravljanja:

 

 

– upravlja občinsko premoženje,

 

 

– upravlja lokalne javne službe in druga javna podjetja,

 

 

– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro,

 

 

– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi.

 

 

4. S svojimi sredstvi:

 

 

– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine,

 

 

– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost,

 

 

– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,

 

 

– gradi stanovanja za socialno ogrožene,

 

 

– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb,

 

 

– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana, uprave in delovnih teles,

 

 

– zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, kulture, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva, raziskovalne dejavnosti, športa in drugih dejavnosti,

 

 

– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti),

 

 

– zagotavlja izvajanje požarne varnosti, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliške ogledne službe,

 

 

– zagotavlja druge dejavnosti v okviru proračuna občine.

 

 

5. S svojimi ukrepi:

 

 

– spodbuja gospodarski razvoj občine,

 

 

– pospešuje razvoj športa in rekreacije,

 

 

– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,

 

 

– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov.

 

 

6. Zagotavlja in organizira:

 

 

– službe socialnega skrbstva,

 

 

– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč,

 

 

– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,

 

 

– izvensodno poravnavo sporov,

 

 

– komunalno nadzorno službo.

 

 

7. Pridobiva in razpolaga:

 

 

– z vsemi vrstami premoženja,

 

 

– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine.

 

 

8. Sklepa:

 

 

– pogodbe o pridobivanju in odtujevanju premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katere občina vstopa.

 

 

15. člen

 

 

Poleg lokalnih zadev javnega pomena iz prejšnjega člena opravlja občina še naslednje naloge, ki se nanašajo na razvoj turizma oziroma negovanje krajinske značilnosti:

 

 

– skrbi za razvoj turizma na območju celotne občine,

 

 

– določa turistične ceste in poti,

 

 

– določa namembnost izkoriščanja prostora na tem področju,

 

 

– skupaj z nosilci turistične dejavnosti skrbi za informativno dejavnost na področju turizma,

 

 

– sodeluje s turističnimi organizacijami pri razvoju turizma na regijski in državni ravni.

 

 

Občina Rogašovci lahko opravlja tudi določene prenesene funkcije za druge občine, če tako določijo občine, povezane v skupnost občin oziroma pokrajino in opravlja upravna, strokovna in ostala opravila za druge občine po njihovem pooblastilu.

 

 

16. člen

 

 

Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:

 

 

– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,

 

 

– občinsko upravno nadzorstvo,

 

 

– statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe,

 

 

– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,

 

 

– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,

 

 

– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,

 

 

– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,

 

 

– določanje o rabi prostora,

 

 

– gasilstvo kot obvezno lokalno javno službo,

 

 

– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,

 

 

– varstvo naravne in kulturne dediščine,

 

 

– ukrepe za zaščito okolja,

 

 

– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,

 

 

– odločanje o namembnosti urbanega prostora,

 

 

– izdajanje lokacijskih in gradbenih dvoljenj,

 

 

– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,

 

 

– mrliško ogledno službo,

 

 

– določanje komunalnih dejavnosti,

 

 

– organizacijo dimnikarske službe,

 

 

– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,

 

 

– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,

 

 

– graditev in vzdrževanje vodovodnih, energetskih in drugih komunalnih objektov,

 

 

– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov, vzdrževanje gozdnih cest,

 

 

– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,

 

 

– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,

 

 

– urejanje lokalnega prometa,

 

 

– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,

 

 

– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,

 

 

– predpisovanje prometne ureditve,

 

 

– urejanje lokalnega potniškega prometa,

 

 

– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,

 

 

– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,

 

 

– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov,

 

 

– opravljanje ustanoviteljske pravice do javnih zavodov in javnih podjetij, ki imajo sedež v občini oziroma zunaj občine, če je občina soustanovitelj.

 

 

17. člen

 

 

Občina predpisuje, pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:

 

 

– davek od premoženja,

 

 

– davek na dediščine in darila,

 

 

– davek na dobitke od iger na srečo,

 

 

– davek na promet nepremičnin,

 

 

– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, lovišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,

 

 

– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja,

 

 

– predpisuje občinske takse, kazni in druge pristojbine.

 

 

III. ORGANI OBČINE

 

 

1. Skupne določbe

 

 

18. člen

 

 

Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo nepoklicno, razen župana, ki jo lahko opravlja poklicno.

 

 

Župan opravlja svojo funkcijo poklicno, kolikor vodi občinsko upravo.

 

 

19. člen

 

 

Organi občine se volijo za štiri leta.

 

 

20. člen

 

 

Delo občinskih organov je javno.

 

 

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.

 

 

Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu delovnih teles sveta.

 

 

Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave, če tako določi občinski svet in so s strani predlagatelja označeni kot zaupni.

 

 

21. člen

 

 

Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.

 

 

2. Občinski svet

 

 

22. člen

 

 

Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.

 

 

Občinski svet ima naslednje pristojnosti:

 

 

– sprejema statut občine,

 

 

– sprejema občinski proračun z dvetretjinsko večino vseh svetnikov,

 

 

– sprejema odloke in druge občinske akte,

 

 

– sprejema poslovnik za svoje delo,

 

 

– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,

 

 

– potrjuje začasne nujne ukrepe,

 

 

– sprejema občinski proračun in zaključni račun,

 

 

– ustanavlja delovna telesa ter imenuje in razrešuje njihove člane,

 

 

– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,

 

 

– imenuje volilne komisije za občinske volitve,

 

 

– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,

 

 

– voli predstavnike v organe pokrajine,

 

 

– daje soglasje k imenovanju poslovodnih organov javnih zavodov in javnih podjetij ter soglasja k statutom le-teh,

 

 

– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,

 

 

– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,

 

 

– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,

 

 

– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja,

 

 

– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,

 

 

– opravlja imenovanje ulic in naselij,

 

 

– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave na predlog župana,

 

 

– odloča o najemu posojila,

 

 

– razpisuje referendum,

 

 

– daje pobudo za sklice zborov občanov,

 

 

– na osnovi zakonov določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila podžupana, članov občinskega sveta, delovnih teles in nadzornega odbora,

 

 

– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,

 

 

– daje koncesije oziroma soglasje k podelitvi koncesij,

 

 

– določa vrste in višine prispevkov za opravljanje komunalnih storitev,

 

 

– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,

 

 

– občinski svet odloča o vseh na občino prenešenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon oziroma akt o prenosu ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ,

 

 

– financiranje političnih strank se uredi z odlokom ali sklepom občinskega sveta,

 

 

– odloča o drugih zadevah, ki jih določajo posamezni zakoni in ta statut.

 

 

23. člen

 

 

Občinski svet ima 14 članov.

 

 

Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupana in člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi.

 

 

Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.

 

 

24. člen

 

 

Člani občinskega sveta se volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.

 

 

Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.

 

 

Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu, če zakon ne določa drugače.

 

 

Za volitve občinskega sveta se občina razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.

 

 

25. člen

 

 

Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.

 

 

Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.

 

 

26. člen

 

 

Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika sveta.

 

 

Predsednik sveta predstavlja svet ter sklicuje in vodi seje občinskega sveta.

 

 

Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.

 

 

Občinski svet imenuje sekretarja občinskega sveta.

 

 

Sekretar pomaga predsedniku občinskega sveta pri pripravi dnevnega reda in vodenju sej občinskega sveta ter organizira administrativna dela za občinski svet in za komisije ter odbore občinskega sveta.

 

 

27. člen

 

 

Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.

 

 

Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.

 

 

Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta.

 

 

Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.

 

 

28. člen

 

 

Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicevati na zahtevo najmanj četrtine članov sveta, nadzornega odbora in župana.

 

 

Predsednik sveta mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.

 

 

Dnevni red seje sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči občinski svet.

 

 

Na vsaki seji občinskega sveta mora biti posebna točka, rezervirana za vprašanja in pobude, ki jih postavljajo člani sveta, in za odgovore nanje.

 

 

29. člen

 

 

Seje občinskega sveta so javne.

 

 

Če to terja javni interes, lahko občinski svet sklene, da je seja zaprta za javnost.

 

 

Člani delovnih teles, nadzornega odbora, župan in podžupan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta.

 

 

30. člen

 

 

Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.

 

 

Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut ne določata drugačne večine.

 

 

Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, ta statut ali kadar pred glasovanjem tako sklene večina navzočih članov občinskega sveta.

 

 

31. člen

 

 

Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.

 

 

Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.

 

 

32. člen

 

 

Članu občinskega sveta preneha mandat:

 

 

– če izgubi volilno pravico v občini,

 

 

– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

 

 

– če je s pravnomočno sodbo obsojen za nepogojno kazen zapora, daljšo od 6 mesecev,

 

 

– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,

 

 

– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,

 

 

– če odstopi.

 

 

Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.

 

 

3. Župan

 

 

33. člen

 

 

Občina ima župana in enega podžupana.

 

 

Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa imenuje na predlog župana občinski svet z večino glasov navzočih članov. Mandatna doba župana traja štiri leta, kakor tudi podžupana, če je ta imenovan hkrati z izvolitvijo župana. Župan lahko opravlja svojo funkcijo poklicno, kolikor vodi občinsko upravo.

 

 

34. člen

 

 

V primeru, da je član občinskega sveta imenovan za podžupana, v času opravljanja te funkcije ne mora opravljati funkcije člana občinskega sveta. V tem času opravlja funkcijo člana občinskega sveta naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, opravlja funkcijo člana občinskega sveta kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.

 

 

35. člen

 

 

Župan opravlja naslednje naloge:

 

 

– predstavlja in zastopa občino,

 

 

– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,

 

 

– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,

 

 

– ima pravico občinskemu svetu predlagati v sprejem odloke in druge splošne akte,

 

 

– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun in zaključni račun proračuna občine,

 

 

– odloča o organizaciji občinske uprave v skladu z odlokom o organizaciji in delovnem področju občinske uprave

 

 

– sodeluje z gospodarskimi in drugimi organizacijami ter društvi, ki imajo sedež v občini,

 

 

– zastopa občino v okviru odnosa z državno upravo v sosvetu načelnika upravne enote,

 

 

– zastopa občino v urejanju pravnega nasledstva oziroma premoženjsko pravnih medsebojnih razmerjih med pravnimi naslednicami Občine Murska Sobota,

 

 

– zastopa občino v urejanju tekočega dela javnih lokalnih služb (komunala, požarna dejavnost, zaščita in reševanje oziroma drugo...), javnih zavodov (zdravstvo, sociala, šolstvo, vzgoja, kultura in šport), sklada stavbnih zemljišč dosedanje Občine Murska Sobota in stanovanjskega fonda pravnih subjektov, katerih poslovanje je bilo organizirano na teritoriju dosedanje Občine Murska Sobota, razen v zadevah, ki so po zakonu v pristojnosti občinskega sveta,

 

 

– sprejema delavce uprave v delovno razmerje,

 

 

– sodeluje z organi krajevnih in vaških skupnosti,

 

 

– predlaga občinskemu svetu plane občine,

 

 

– imenuje višje upravne delavce,

 

 

– sklepa pravne posle v okviru sprejetega plana občine, po predhodnem soglasju občinskega sveta,

 

 

– sklicuje zbore občanov,

 

 

– župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,

 

 

– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.

 

 

36. člen

 

 

Župan sprejme začasne nujne ukrepe v primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati. Te ukrepe mora župan predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

 

 

37. člen

 

 

Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.

 

 

Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.

 

 

38. člen

 

 

Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in mu predlaga, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

 

 

Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

 

 

Če se odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

 

 

39. člen

 

 

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz njegove pristojnosti.

 

 

40. člen

 

 

Glede prenehanja mandata župana in podžupana veljajo določbe tega statuta glede prenehanja mandata članov občinskega sveta.

 

 

41. člen

 

 

Župan lahko za določena področja iz svoje pristojnosti predlaga občinskemu svetu ustanovitev in imenovanje komisij oziroma drugih delovnih teles.

 

 

4. Nadzorni odbor

 

 

42. člen

 

 

Nadzorni odbor:

 

 

– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

 

 

– nadzoruje namembnost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,

 

 

– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

 

 

Nadzorni odbor poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah, najmanj dvakrat letno.

 

 

43. člen

 

 

Nadzorni odbor ima pet članov.

 

 

Predsednika in člane nadzornega odbora imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

 

 

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave in drugi javni uslužbenci ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

 

 

IV. STALNA IN OBČASNA DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA

 

 

44. člen

 

 

Občinski svet ima lahko naslednja delovna telesa:

 

 

1. odbore:

 

 

– odbor za urbanizem in urejanje prostora ter komunalno infrastrukturo,

 

 

– odbor za gospodarstvo, podjetništvo, drobno gospodarstvo in turizem,

 

 

– odbor za kmetijstvo in prehrano,

 

 

– odbor za proračun, finance in premoženja,

 

 

– odbor za družbene dejavnosti,

 

 

– odbor za civilno zaščito, požarno varnost in redarstvo.

 

 

2. komisije:

 

 

– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,

 

 

– komisija za statut in pravna vprašanja,

 

 

– komisija za prošnje in pritožbe,

 

 

– komisija za nagrade in priznanja,

 

 

– komisija za izvensodno poravnavo.

 

 

3. svete:

 

 

– svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin,

 

 

– svet potrošnikov oziroma varstvo pravic potrošnikov,

 

 

– svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

 

 

45. člen

 

 

Občinski svet lahko po potrebi ustanovi tudi druga stalna in občasna delovna telesa.

 

 

46. člen

 

 

Delovna telesa občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

 

 

47. člen

 

 

Predsednika in člane odborov, komisij in svetov imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed članov občinskega sveta in drugih občanov.

 

 

Predsednika delovnega telesa imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta.

 

 

48. člen

 

 

Predsednika in člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta.

 

 

49. člen

 

 

Delovna telesa, razen komisije iz prejšnjega člena statuta, imajo od pet do sedem članov, od tega sta najmanj dva člana občinskega sveta, izmed katerih se imenuje predsednika delovnega telesa.

 

 

Delovno telo je sklepčno, če je prisotna večina članov.

 

 

Delovna telesa sprejemajo svoje odločitve z večino glasov prisotnih članov.

 

 

Delovno področje delovnih teles in njihov sestav določi občinski svet s posebnim aktom, ki ga sprejme občinski svet.

 

 

V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV

 

 

50. člen

 

 

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska inciativa.

 

 

1. Zbor občanov

 

 

51. člen

 

 

Zbori občanov se lahko skličejo za vso občino, ter za eno ali več krajevnih oziroma vaških skupnosti.

 

 

52. člen

 

 

Zbori občanov v občini:

 

 

– razpravljajo o povezovanju z drugimi občinami širše samoupravne lokalne skupnosti,

 

 

– razpravljajo o lokalni problematiki,

 

 

– razpravljajo o delu občinskega sveta, župana, podžupana in drugih občinskih organov,

 

 

– razpravljajo o spremembah območja in drugih statusnih vprašanjih,

 

 

– dajejo pobude, predloge in mnenja o stanju in izboljšanju razmer v občini,

 

 

– razpravljajo o statutu in njegovih spremembah,

 

 

– rapravljajo o poročilu organov občine in njihovem delu,

 

 

– dajejo mnenja o zadevah iz prejšnjih alinei.

 

 

53. člen

 

 

Zbori občanov v krajevnih oziroma vaških skupnostih:

 

 

– razpravljajo o problematiki v svoji skupnosti,

 

 

– razpravljajo o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,

 

 

– razpravljajo o delu svojega predstavnika v svetu predstavnikov vaških oziroma krajevnih skupnosti,

 

 

– razpravljajo o spremembah območja občine,

 

 

– razpravljajo o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,

 

 

– dajejo mnenja o zadevah iz prejšnjih alinei.

 

 

54. člen

 

 

Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volilcev v občini. Zbor občanov v vaški skupnosti oziroma krajevni skupnosti pa skliče tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volilcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta oziroma drugega ustreznega organa.

 

 

2. Referendum

 

 

55. člen

 

 

Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volilcev v občini.

 

 

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.

 

 

Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.

 

 

56. člen

 

 

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.

 

 

Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.

 

 

57. člen

 

 

Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.

 

 

Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.

 

 

Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volilcev v občini, krajevnih oziroma vaških skupnosti.

 

 

Svetovalni referendum ne zavezuje organov občine.

 

 

Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 55. in 56. člena tega statuta.

 

 

3. Ljudska iniciativa

 

 

58. člen

 

 

Najmanj pet odstotkov volilcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

 

 

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.

 

 

Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.

 

 

Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.

 

 

VI. OBČINSKA UPRAVA

 

 

Organizacija občinske uprave

 

 

59. člen

 

 

Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.

 

 

60. člen

 

 

Občinsko upravo vodi župan. Lahko pa jo vodi tajnik, ki ga imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana.

 

 

Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbijo vodje notranjih organizacijskih enot občinske uprave oziroma tajnik občinske uprave.

 

 

Župan lahko pooblasti tajnika oziroma vodje notranjih organizacijskih enot za podpisovanje določenih aktov poslovanja.

 

 

61. člen

 

 

Skladno z zakoni in akti občine uprava opravlja naslednje naloge:

 

 

– spremlja stanje in razvoj na svojih področjih,

 

 

– izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan,

 

 

– izvršuje zakone in druge predpise države, kadar upravni organi v skladu z zakoni odločajo o upravnih stvareh iz državne pristojnosti,

 

 

– izdaja upravne akte,

 

 

– opravlja upravna, strokovna in ostala opravila za druge občine, po njihovem pooblastilu,

 

 

– opravlja strokovne, organizacijske in druge naloge.

 

 

Občinski svet seznanja s stanjem na svojem področju in predlaga potrebne ukrepe.

 

 

62. člen

 

 

Uprava se v skladu z naravo in obsegom nalog organizira kot upravni organ - urad, ki ima v sestavi notranje organizacijske enote.

 

 

Uprava občine se organizira kot samostojna uprava oziroma kot skupna uprava zainteresiranih občin za določene upravne naloge.

 

 

Za določene potrebe izvajanja del uprave se lahko organizira tudi del uprave v obliki upravne organizacije ali zavoda.

 

 

63. člen

 

 

Upravne naloge občinske uprave opravlja tajnik - če je imenovan, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.

 

 

Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

 

 

64. člen

 

 

Višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo ter sistemizacijo delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju določi župan.

 

 

65. člen

 

 

Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

 

 

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja župan, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.

 

 

Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.

 

 

66. člen

 

 

V upravnem postopku o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, o pritožbah zoper posamične akte izvirne pristojnosti občinske uprave na drugi stopnji pa župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

 

 

67. člen

 

 

Vodje notranjih organizacijskih enot skrbijo in so odgovorni za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.

 

 

68. člen

 

 

O izločitvi župana v upravnem postopku odloča občinski svet. O izločitvi drugih upravnih delavcev v upravnem postopku odloča župan.

 

 

VII. KRAJEVNE SKUPNOSTI

 

 

69. člen

 

 

Zaradi učinkovitejšega uresničevanja skupnih interesov je Občina Rogašovci razdeljena na krajevne oziroma vaške skupnosti.

 

 

Vaška skupnost ali več vaških skupnosti lahko ustanovi krajevno skupnost.

 

 

Krajevna skupnost sprejme svoj statut.

 

 

70. člen

 

 

Pristojnost krajevne skupnosti je:

 

 

– upravlja in razpolaga s svojim premoženjem in sredstvi,

 

 

– sprejema program razvoja v skladu z občinskim programom,

 

 

– upravlja in vzdržuje lastne komunalne objekte,

 

 

– daje mnenje in predloge k prostorskim planom in prostorsko izvedbenim aktom,

 

 

– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,

 

 

– opravlja druge naloge v okviru pristojnosti krajevne skupnosti.

 

 

71. člen

 

 

Pristojnost vaške skupnosti je:

 

 

– sprejema program razvoja v skladu s programom krajevne skupnosti,

 

 

– upravlja in vzdržuje lastne komunalne objekte,

 

 

– upravlja in vzdržuje pokopališča,

 

 

– vzdržuje vaške ceste in druge javne površine,

 

 

– daje mnenja in predloge k prostorskim planom in prostorsko izvedbenim aktom,

 

 

– opravlja druge naloge v okviru pristojnosti vaške skupnosti.

 

 

72. člen

 

 

Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Organ vaške skupnosti je odbor vaške skupnosti.

 

 

73. člen

 

 

Svet krajevne skupnosti volijo za dobo štirih let volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti.

 

 

Vaški odbor volijo za štiri leta volivci s stalnim prebivališčem v vasi oziroma naselju.

 

 

74. člen

 

 

Za volitve članov sveta krajevnih skupnosti in odbor vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah.

 

 

Volitve navedenih organov se opravijo po večinskem sistemu.

 

 

75. člen

 

 

Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.

 

 

Glede načina dela sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.

 

 

Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.

 

 

76. člen

 

 

Svet krajevne skupnosti izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika.

 

 

Vaška skupnost izvoli svoj odbor, katerega člani izvolijo predsednika vaškega odbora in namestnika predsednika.

 

 

77. člen

 

 

Samoupravna organiziranost delov občine, določena s tem statutom, se lahko spremeni, če se za to ugotovi interes prebivalcev posameznih delov. Interes prebivalcev se ugotovi na zborih krajanov krajevne skupnosti oziroma zborih vaške skupnosti, če je prisotnih najmanj deset odstotkov volilcev skupnosti.

 

 

Obrazložen predlog za spremembo organiziranosti z zapisnikom zbora krajanov krajevne oziroma vaške skupnosti se pošlje občinskemu svetu in županu.

 

 

Predlog zbora krajanov iz prejšnjega odstavka se smatra kot pobuda za spremembo statuta občine.

 

 

Ob obravnavi pobude občinski svet upošteva, ali so podani razlogi za spremembo samoupravne organiziranosti s prostorskimi, zgodovinskimi, upravno-gospodarskimi ali kulturnimi razlogi.

 

 

Občinski svet, da bi preveril izraženi interes krajanov na zboru, razpiše referendum.

 

 

Sprememba samoupravne organiziranosti začne veljati z veljavnostjo spremembe statuta občine.

 

 

78. člen

 

 

Statut krajevnih skupnosti predvsem določa:

 

 

– območje krajevnih skupnosti in delitev na ožje dele teh skupnosti,

 

 

– naloge krajevnih skupnosti,

 

 

– organe krajevnih skupnosti in njihove pristojnosti,

 

 

– volitve organov krajevnih skupnosti,

 

 

– sredstva krajevnih skupnosti,

 

 

– način financiranja, zbiranja sredstev in njihovo uporabo,

 

 

– način odločanja v krajevni skupnosti,

 

 

– druga pomembna vprašanja za delo krajevne skupnosti.

 

 

VIII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

 

 

79. člen

 

 

Občina lahko samostojno oziroma skupaj z drugimi lokalnimi skupnostmi organizira javne službe na naslednjih področjih:

 

 

– oskrba s pitno vodo,

 

 

– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,

 

 

– ravnanje s komunalnimi odpadki,

 

 

– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,

 

 

– javna snaga in čiščenje javnih površin,

 

 

– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,

 

 

– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka.

 

 

80. člen

 

 

Občina skrbi tudi za:

 

 

– javno razsvetljavo,

 

 

– plakatiranje in okraševanje naselij,

 

 

– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,

 

 

– urejanje lokalnih cest,

 

 

– deratizacijo in dezinfekcijo,

 

 

– organiziranje tržnic,

 

 

– vzdrževanje in upravljanje stanovanjskega fonda.

 

 

81. člen

 

 

Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov lahko ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave ali pa zagotavlja javne dobrine z javnimi kapitalskimi vložki.

 

 

Občina lahko prenese upravljanje določenih dejavnosti iz 80. člena na krajevne skupnosti oziroma vaške skupnosti.

 

 

82. člen

 

 

Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.

 

 

Občinski svet z odlokom ustanovi javno podjetje ali javni zavod.

 

 

83. člen

 

 

Občina lahko sama ali skupaj z drugimi občinami ustanovi - zaradi učinkovitejšega zagotavljanja izvajanja gospodarskih javnih služb - direkcijo, kot del svojih upravnih služb ali javni holding za področje posamezne ali več gospodarskih javnih služb.

 

 

84. člen

 

 

Za varstvo uporabnikov javnih dobrin imenuje občinski svet posebno telo, sestavljeno iz predstavnikov uporabnikov javnih dobrin.

 

 

85. člen

 

 

S stavbnimi zemljišči v lasti občine upravlja in razpolaga Sklad stavbnih zemljišč Občine Rogašovci.

 

 

S stanovanjskim fondom občine upravlja in razpolaga Stanovanjski sklad Občine Rogašovci.

 

 

Sklada ustanovi občina in imata status pravne osebe.

 

 

Pristojnosti in način dela skladov se določijo z aktom o njihovi ustanovitvi.

 

 

IX. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

 

 

86. člen

 

 

Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

 

 

Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

 

 

Občina svoje premoženje lahko poveča s pridobitvijo in zmanjša z odtujitvijo premičnin in nepremičnin. Zmanjšanje premoženja je možno praviloma le odplačno, razen v izjemnih primerih, ko gre za brezplačen prenos oziroma podaritev, če gre za humanitarne, izobraževalne, vzgojnovarstvene, kulturne ali druge tovrstne namene. O brezplačni odtujitvi premoženja odloča občinski svet z dvetretjinsko večino prisotnih članov sveta. V primeru prodaje premoženja postane kupnina del premoženja občine.

 

 

V smislu racionalnih in drugih družbenih interesov se določeno premoženje občine lahko zamenja za premoženje drugih lastnikov, če tako odloči občinski svet.

 

 

87. člen

 

 

Občina ima lahko svoje premoženje oziroma svoj delež v premoženju javnih gospodarskih podjetij in javnih gospodarskih zavodov na področju gospodarske in komunalne dejavnosti, kot tudi v javnih zavodih na področju družbenih dejavnosti.

 

 

88. člen

 

 

Premoženje krajevnih in vaških skupnosti je last teh skupnosti. S tem premoženjem krajevna skupnost oziroma vaška skupnost upravlja in razpolaga. V smislu širših interesov je lahko del premoženja, ki služi skupnim namenom, tudi v lasti občine.

 

 

89. člen

 

 

Premoženje, ki ga upravljajo skladi, je last občine ustanoviteljice.

 

 

90. člen

 

 

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

 

 

91. člen

 

 

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v lastnem proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet na predlog župana.

 

 

92. člen

 

 

Sredstva proračuna se uporabljajo za namene, ki so določeni s proračunom oziroma zakonom.

 

 

93. člen

 

 

Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva, kot nerazporejeni del prihodkov, za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti.

 

 

O uporabi tekoče proračunske rezerve odloča župan v primerih nesreč ali drugih izrednih razmerah, drugače pa občinski svet.

 

 

94. člen

 

 

Proračun občine sprejme občinski svet v roku, ki velja za državni proračun. Če proračun občine ni sprejet pravočasno, se izvaja začasno financiranje mesečno, na osnovi ene dvanajstine proračuna občine za preteklo leto.

 

 

95. člen

 

 

Za izvrševanje proračuna občine je odgovoren župan.

 

 

96. člen

 

 

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv.

 

 

Občinski svet sprejme hkrati z zaključim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katero se sprejema zaključni račun.

 

 

Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.

 

 

97. člen

 

 

Javna podjetja, javni zavodi in skladi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. O soglasju za zadolžitev odloča občinski svet.

 

 

Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.

 

 

O dajanju poroštva odloča občinski svet.

 

 

98. člen

 

 

Za financiranje nalog občine se zagotavljajo prihodki iz naslednjih virov:

 

 

– iz prihodkov za financiranje zagotavljene porabe,

 

 

– iz prihodkov za financiranje drugih nalog.

 

 

99. člen

 

 

Financiranje krajevnih oziroma vaških skupnosti v okviru občine je urejeno z njihovim statutom.

 

 

Viri financiranja krajevnih skupnosti so:

 

 

– lastni viri iz premoženja,

 

 

– samoprispevek,

 

 

– drugi viri.

 

 

Poleg lastnih virov teh skupnosti zagotavlja sredstva za njihovo delovanje in usklajevalni razvoj tudi občina, v okviru razpoložljivih sredstev proračuna, po sprejetih kriterijih.

 

 

Krajevne oziroma vaške skupnosti lahko svoj program financirajo tudi z najemanjem kreditov, vendar največ do višine, določene s proračunom občine, ob soglasju občinskega sveta.

 

 

100. člen

 

 

Finančno-računovodsko poslovanje občine se opravlja v okviru finančno-računovodske službe uprave občine.

 

 

Finančno-računovodska služba opravlja finančno-računovodske storitve tudi za potrebe krajevnih oziroma vaških skupnosti v okviru občine, kot tudi za potrebe drugih občin.

 

 

Delo finančno-računovodske službe nadzoruje župan in nadzorni odbor.

 

 

Finančno računovodska služba lahko opravlja svoje delo tudi za potrebe drugih občin.

 

 

X. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

 

 

1. Splošni akti občine

 

 

101. člen

 

 

Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.

 

 

Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.

 

 

Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun ter druge akte, določene s tem statutom in zakoni.

 

 

102. člen

 

 

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

 

 

103. člen

 

 

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

 

 

104. člen

 

 

Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti.

 

 

105. člen

 

 

Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

 

 

106. člen

 

 

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.

 

 

107. člen

 

 

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

 

 

108. člen

 

 

Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep.

 

 

109. člen

 

 

Z letnim proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.

 

 

Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.

 

 

Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje dvetretjinska večina vseh članov občinskega sveta.

 

 

2. Postopek za sprejem odloka

 

 

110. člen

 

 

Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan ali najmanj pet odstotkov volilcev v občini.

 

 

Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta, ki ga uvrsti na dnevni red seje občinskega sveta.

 

 

111. člen

 

 

Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.

 

 

Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.

 

 

112. člen

 

 

Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.

 

 

Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar sam ni predlagatelj.

 

 

113. člen

 

 

Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 5 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.

 

 

Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.

 

 

114. člen

 

 

V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih, načelih in temeljnih rešitvah predloga odloka.

 

 

Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.

 

 

Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka.

 

 

V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti.

 

 

Predlagatelj lahko umakne predlog odloka po končani prvi ali drugi obravnavi.

 

 

Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet, na predlog predlagatelja, sprejme predlog odloka na isti seji tako, da se prva in druga obravnava predloga odloka združita.

 

 

115. člen

 

 

Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.

 

 

Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.

 

 

Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.

 

 

Amandma lahko predlaga župan, tudi kadar ni predlagatelj odloka.

 

 

O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.

 

 

Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejem odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka.

 

 

Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.

 

 

116. člen

 

 

V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.

 

 

Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.

 

 

Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj 3 dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.

 

 

Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta in predlagatelj odloka.

 

 

Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi, kadar ni predlagatelj odloka.

 

 

Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.

 

 

117. člen

 

 

Amandma, člen odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta glasuje večina navzočih članov.

 

 

O vsakem amandmaju se glasuje posebej.

 

 

118. člen

 

 

Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejem odloka.

 

 

O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.

 

 

119. člen

 

 

Statut, odlok in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi občinski svet in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

 

 

V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.

 

 

3. Posamični akti občine

 

 

120. člen

 

 

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

 

 

S posamičnimi akti - sklepom in odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

 

 

121. člen

 

 

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravicah, koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.

 

 

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

 

 

O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določa zakon.

 

 

O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

 

 

XI. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI

 

 

122. člen

 

 

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine ali sosednje občine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.

 

 

123. člen

 

 

Občinski svet ali župan lahko začneta pred Ustavnim sodiščem RS spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

 

 

124. člen

 

 

Župan lahko, kot stranka v upravnem sporu, spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

 

 

125. člen

 

 

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek, kot stranka ali kot stranski intervent, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

 

 

126. člen

 

 

Delovna telesa občinskega sveta so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenja glede pripravljajočih se predpisov, ki se nanašajo na koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.

 

 

XII. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE

 

 

127. člen

 

 

Občina Rogašovci, se zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena, lahko povezuje z drugimi občinami v pokrajino.

 

 

Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta.

 

 

S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statuta pokrajine določi občinski svet prenesene občinske pristojnosti pokrajine.

 

 

128. člen

 

 

S statutom pokrajine občine opredelijo lokalne zadeve širšega pomena, ki jih pokrajina opravlja v svoji pristojnosti, organe pokrajine in način financiranja.

 

 

Pokrajina v skladu z zakonom na podlagi programov zlasti:

 

 

– skrbi za graditev in vzdrževanje komunalnih, energetskih, prometnih in drugih infrastrukturnih objektov ter za funkcioniranje ustreznih dejavnosti širšega pomena,

 

 

– skrbi za graditev in vzdrževanje objektov in za funkcioniranje služb na področju družbenih dejavnosti (šolstvo, kultura, zdravstvo, socialno varstvo itd.), ki so pomembne za razvoj regije in niso del obveznih nalog republike na teh področjih,

 

 

– skrbi za odlaganje komunalnih in drugih odpadkov, za kontrolo in urejanje odplak in za druge oblike varstva okolja z napravami regionalnih zmogljivosti,

 

 

– pospešuje razvoj gospodarstva, zlasti kmetijstva, obrti in turizma na svojem območju,

 

 

– skrbi za reševanje in zaščito,

 

 

– opravlja druge zadeve, v skladu z zakonom.

 

 

129. člen

 

 

Člane pokrajinskega sveta izvoli, na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, občinski svet izmed članov sveta in župana.

 

 

130. člen

 

 

Občina lahko izstopi iz pokrajine, če tako odloči občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta. Odločitev o izstopu iz pokrajine mora občinski svet sprejeti najkasneje 6 mesecev pred zaključkom proračunskega leta. Pred začetkom postopka za izstop občine iz pokrajine morata pokrajina in mestna občina izdelati premoženjsko, delitveno in kadrovsko bilanco.

 

 

131. člen

 

 

Občina se lahko poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino.

 

 

Odločitev o povezovanju občine v skupnost ali zvezo sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.

 

 

132. člen

 

 

Občina in njeni organi se, glede na interese in potrebe, povezujejo in sodelujejo z ustreznimi organi drugih občin v Republiki Sloveniji, tako da izmenjujejo izkušnje in mnenja o zadevah lokalnega pomena. Povezovanje je v pristojnosti župana.

 

 

133. člen

 

 

Zaradi povezovanja na gospodarskem, kulturnem, športnem in drugih področjih navezuje občina občasne ali trajne prijateljske vezi z občinami sosednjih držav, še posebej pa z občinami in mesti v državah, kjer živijo zamejski Slovenci, izseljenci in kjer začasno delajo občani občine.

 

 

Občina še posebej razvija sodelovanje z okraji, mesti in županijami v Republiki Avstriji in Republiki Madžarski.

 

 

XIII. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA

 

 

134. člen

 

 

Pobudo za spremembe ali dopolnitve statuta občine lahko podajo:

 

 

– občinski svet,

 

 

– nadzorni odbor,

 

 

– župan,

 

 

– pet odstotkov volilcev občine.

 

 

Predlagatelj mora utemeljiti predlog za spremembo in dopolnitev statuta.

 

 

135. člen

 

 

Spremembe in dopolnitve statuta pripravi komisija za statutarna in pravna vprašanja.

 

 

136. člen

 

 

Spremembe in dopolnitve statuta se sprejmejo po enakem postopku kot statut.

 

 

XIV. CIVILNA OBRAMBA IN CIVILNA ZAŠČITA

 

 

137. člen

 

 

Organi občine določijo svojo organizacijo in način dela v vojni tako, da zagotovijo nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti.

 

 

Župan sprejema potrebne ukrepe in akte, če se občinski svet ne more sestati in jih predloži v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

 

 

138. člen

 

 

Občini lahko vlada v vojnem stanju naloži, da opravlja določena naloge v zvezi z izvajanjem civilne obrambe.

 

 

Župan lahko predlaga upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, da se na delovno dolžnost razporedijo občinski delavci, potrebni za delo v vojni.

 

 

139. člen

 

 

Za organizacijo in izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami skrbi župan.

 

 

Župan sprejema načrte zaščite in reševanja, skrbi za organizacijo in izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč, za zaščito, reševanje in pomoč ter opravljanje posledic naravnih in drugih nesreč ter obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih.

 

 

Za operativno strokovno vodenje ukrepov zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, imenuje župan poveljnika civilne zaščite občine ter sektorske in krajevne poveljnike in štabe civilne zaščite.

 

 

140. člen

 

 

Občina organizira izobraževanje in usposabljanje prebivalcev za osebno in vzajemno zaščito ter za izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov.

 

 

141. člen

 

 

Sredstva, za financiranje svojih nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami zagotavlja občina v proračunu.

 

 

XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

 

142. člen

 

 

Predpisi prejšnje Občine Murska Sobota, s katerimi so urejene lokalne zadeve iz zakona o lokalni samoupravi in tega statuta in niso v nasprotju s tem statutom, veljajo od 1. 1. 1995 dalje, kot predpisi Občine Rogašovci, dokler jih Občina Rogašovci ne bo uskladila oziroma nadomestila z novimi predpisi.

 

 

Občinski svet na predlog župana sprejme program za uskladitev teh aktov oziroma njihovo nadomestitev.

 

 

143. člen

 

 

Obstoječe krajevne skupnosti in njihovi organi nadaljujejo z delom do konstituiranja novoizvoljenih organov v skladu s tem statutom.

 

 

V roku do 31. 12. 1995 se morajo sprejeti odločitve katera naselja bodo samostojne vaške skupnosti in katera se povežejo v nove krajevne skupnosti oziroma ostanejo v obstoječih krajevnih skupnostih.

 

 

Prve volitve organov vaških oziroma krajevnih skupnosti se opravijo najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega statuta.

 

 

144. člen

 

 

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statutarni sklep občinskega sveta (Uradne objave z dne 2. 2. 1995).

 

 

145. člen

 

 

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

 

 

 

Št. 62/95

 

 

Rogašovci, dne 8. julija 1995.

 

 

Predsednik

Občinskega sveta

občine Rogašovci

Franc Knaus l. r.

 

 

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor