Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 27/08, 76/08 in 100/08) in 16. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 119/03 – uradno prečiščeno besedilo 84/06) je Občinski svet Občine Bled na 19. redni seji dne 7. julija 2009 sprejel Statut Občine Bled, ki obsega:
– Statut Občine Bled – UPB (Uradni list RS, št. 119/03),
– Popravek v Statutu Občine Bled (Uradni list RS, št. 84/06),
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Bled, sprejete na 19. redni seji, dne 7. 7. 2009.
STATUT
Občine Bled (uradno prečiščeno besedilo)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Občina Bled (v nadaljnjem besedilu: Občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij (10): mesto Bled, Bodešče, Bohinjska Bela, Koritno, Kupljenik, Obrne, Ribno, Selo pri Bledu, Slamniki, Zasip.
(2) Sedež občine je: Bled, Cesta svobode 13.
(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(4) Občino predstavlja in zastopa župan.
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
(6) V statutu uporabljeni izrazi, ki so zapisani v moški slovnični obliki so uporabljeni za moški in ženski spol.
2. člen
(1) Na območju Občine Bled so ustanovljeni ožji deli občine, ki zajemajo naslednje krajevne skupnosti: Bled, Bohinjska Bela, Rečica, Ribno in Zasip. Krajevne skupnosti so pravne osebe. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov občine Bled so določeni s tem statutom in odlokom občine. Premoženje s katerim upravljajo, je last občine, razen premoženja, ki ga je pridobila s sredstvi krajanov (donacije, darila, samoprispevki). Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v okviru nalog, ki so določene s tem statutom, oziroma odlokom.
(2) Imena in območja ožjih delov občine so:
1. Krajevna skupnost Bled, ki obsega območje mesta Bled, razen območja katastrske občine Rečica in dela Rečiške cest s hišnimi številkami 1, 3, 5, 7, 11, 13, 15, 15a in 17.
2. Krajevna skupnost Bohinjska Bela, ki obsega območje naslednjih naselij: Bohinjska Bela, Obrne, Slamniki in Kupljenik.
3. Krajevna skupnost Rečica, ki obsega območje Katastrske občine Rečica in del Rečiške ceste s hišnimi št. 1, 3, 5, 7, 11, 13, 15, 15a in 17.
4. Krajevna skupnost Ribno, ki obsega območje naslednjih naselij: Bodešče, Koritno, Ribno, Selo pri Bledu.
5. Krajevna skupnost Zasip, ki obsega območje naselja Zasip.
3. člen
Občina Bled v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so nanjo prenesene z zakoni. Občina opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva.
4. člen
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice, na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem, ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
(3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
(4) Na osnovi odločitve organov občine, v okviru svojih pristojnosti, se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
5. člen
(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
(2) Občina odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po postopku predpisanem v zakonu.
(3) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
(4) Občina sodeluje z drugimi občinami na načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
6. člen
(1) Občina ima svojo zastavo in grb.
(2) Zastava občine je belo modre barve z grbom Občine Bled. Barvi zastave si sledita po tem vrstnem redu: modra, bela, modra. Vsaka barva zavzema po dolžini tretjino zastave. Grb je v sredini zastave. Ščit grba je obrobljen z zlato barvo.
(3) Grb Občine Bled je oblikovan na ovalnem ščitu. Desni del grba predstavlja Blejski otok z romansko cerkvico Marijinega vnebovzetja. Levi del grba predstavlja grad s stolpom in grajskim obzidjem na skali. Spodnji del grba pa predstavlja Blejsko jezero.
(4) Podrobnejša oblika in način uporabe zastave in grba se določi z odlokom.
(5) Občina Bled praznuje občinski praznik 10. aprila.
(6) Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Bled, v notranjem krogu pa naziv organa občine – Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava; Volilna komisija. V sredini pečata je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom.
(7) Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.
II. NALOGE OBČINE
7. člen
Občina opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge splošne akte občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov,
– opravlja potrebne naloge na področju turizma in gostinstva,
– opravlja potrebne naloge na področju kmetijstva.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj, tako da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5. Skrbi za lokalne javne službe, tako da:
– ustanavlja lokalne javne službe,
– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost, tako da:
– ustanovi vzgojno-izobraževalni in zdravstveni zavod ter zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, tako da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije, tako da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, tako da:
– izvaja naloge, ki jih določa zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– lokalne javne ceste in druge javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
– ureja promet v občini.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini, tako da:
– sprejema ustrezne splošne akte,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira občinsko redarstvo,
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
8. člen
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,
– določanje namembnosti urbanega prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– mrliško ogledno službo in
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
9. člen
(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
(2) Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.
(3) Od upravljalca Centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva naslednje osebne podatke:
a) enotno matično številko občana,
b) ime in priimek,
c) kraj rojstva,
d) državljanstvo,
e) stalno in začasno bivališče,
f) zakonski stan.
(4) Osebne podatke iz prejšnjega odstavka lahko pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške povezave.
(5) Za pridobivanje osebnih podatkov iz zgornjega člena neposredno preko računalniške povezave je potrebno dovoljenje pristojnega ministra. Pristojni minister dovoli neposredno povezavo preko računalnika, ko občina zagotovi tehnične in druge pogoje, s katerimi se zagotavlja zavarovanje osebnih podatkov.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
10. člen
(1) Organi občine so:
– občinski svet,
– župan in
– nadzorni odbor občine.
(2) Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
(3) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
11. člen
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
(2) Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
12. člen
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če je med opredeljenimi glasovi več glasov ZA kot PROTI.
13. člen
(1) Delo organov občine je javno.
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določa zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
(4) Občani ali njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
2. Občinski svet
14. člen
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
(2) Občinski svet šteje sedemnajst (17) članov.
(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
(4) Do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta traja tudi:
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah po razpustitvi prejšnjega občinskega sveta, ali odstopu večine članov občinskega sveta;
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.
(5) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev.
(6) Mandat članov občinskega sveta v organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katera so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta traja enako dobo kot traja mandat teh organov, razen če je z njihovimi ustanovnimi akti drugače določeno.
15. člen
(1) Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
(2) Občinski svet se voli po proporcionalnem volilnem sistemu v občini kot eni volilni enoti.
16. člen
(1) Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik občinskega sveta.
(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
1. sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
2. sprejema občinski proračun in zaključni račun,
3. ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,
4. v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
5. nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
6. potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
7. imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
8. imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
9. določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen,
10. odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali z odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan,
11. odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
12. razpisuje referendum,
13. v skladu z zakonom določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,
14. določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
15. ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
16. imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona,
17. določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
18. sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
19. določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
20. sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
21. daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote,
22. odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
17. člen
(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
(2) Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
(3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
(4) Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na katere območju je občina kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
18. člen
(1) Župan predstavlja, sklicuje in vodi seje občinskega sveta. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta, nima pa glasovalne pravice.
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
(3) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
(4) Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
19. člen
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
20. člen
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
(3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
(6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
(7) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave in predsednikom krajevnih skupnosti. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
(8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
(9) Direktor občinske uprave se mora udeleževati vseh sej občinskega sveta in odgovorjati na vprašanja članov občinskega sveta.
21. člen
(1) Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako predlaga član občinskega sveta, o čemer občinski svet glasuje.
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet po dvostopenjskem postopku z dvotretjinsko večino navzočih članov.
(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
(5) Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.
22. člen
(1) Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
(2) Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
(3) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
(4) Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona o lokalnih volitvah.
2.1. Komisije in odbori občinskega sveta
23. člen
(1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov, določi občinski svet tudi njegove naloge.
24. člen
(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov tako, da je zastopano prvih pet kandidatnih list glede na dosežen volilni rezultat. Kolikor imate dve kandidatni listi enak volilni rezultat, se član določi z žrebom.
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
– oblikuje predloge občinskih priznanj in opravlja druge zadeve v zvezi z občinskimi priznanji,
– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet.
25. člen
(1) Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
(2) Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
– statutarno-pravna komisija;
– odbor za proračun in občinsko premoženje;
– odbor za prostor, infrastrukturo in varstvo okolja;
– odbor za družbene dejavnosti;
– odbor za gospodarstvo in turizem.
(3) Komisije in odbori štejejo praviloma najmanj 5 in največ 7 članov. Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta in delovno področje se določi s poslovnikom občinskega sveta.
(4) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
26. člen
(1) Člane komisij in odborov imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za predsednika, podpredsednika in člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.
(3) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
27. člen
(1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
28. člen
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
3. Župan
29. člen
(1) Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih tajnih volitvah.
(2) Mandatna doba župana traja štiri leta. Za začetek in trajanje mandatne dobe župana se smiselno uporablja določba tretjega odstavka 14. člena statuta.
(3) Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta, na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana, odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po prenehanju mandata prejšnjemu županu pred potekom mandatne dobe;
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah.
(5) Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
30. člen
(1) Župan predstavlja in zastopa občino.
(2) Poleg tega župan predvsem:
1. predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
2. izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
3. skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
4. odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, v skladu z vrednostjo, določeno v odloku o proračunu občine,
5. skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
6. predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja občinske uprave za te naloge,
7. imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave,
8. usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
9. v okviru svoje pristojnosti sprejema odredbe, pravilnike, navodila in sklepe,
10. opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
(3) Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.
31. člen
(1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
32. člen
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
1. skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
2. imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
3. sprejme načrt zaščite in reševanja,
4. vodi zaščito, reševanje in pomoč,
5. določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
6. sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
7. predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
33. člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
34. člen
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina enega podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. S sklepom o imenovanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
(3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
(4) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O tem župan pisno obvesti občinski svet.
35. člen
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
36. člen
(1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
37. člen
(1) Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom.
(2) Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
(3) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
(4) Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest meseceh pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
(5) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.
(6) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.
38. člen
(1) Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko župan ali podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od sprejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.
(2) Postopki za nadomestitev člana občinskega sveta, izvolitev novega župana ali imenovanje podžupana se lahko po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni vložena oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.
(3) Če je župan imenovan:
– na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo na zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave,
– za načelnika upravne enote, ali vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina,
– na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave, mu po zakonu preneha mandat župana z dnem imenovanja. O imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo.
(4) Če župan opravlja funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, mu po zakonu preneha mandat župana. Če ne odstopi s funkcije ali ne preneha z delovnim razmerjem, o svoji odločitvi, ali bo opravljal funkcijo župana, ali še naprej funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, je župan dolžan pisno obvestiti občinski svet po prejemu poročila o izidu volitev v občini.
39. člen
(1) Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
(2) Funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
4. Nadzorni odbor
40. člen
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
41. člen
(1) Nadzorni odbor ima pet (5) članov. Predsednika in člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov, z dvotretjinsko večino glasov vseh svetnikov. Člani nadzornega odbora imajo praviloma najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali upravno-pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
(4) Občinski svet imenuje člane nadzornega odbora najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
42. člen
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče njegov predsednik. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
(2) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
(3) Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
43. člen
(1) Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, zaključnih računov finančnih načrtov ožjih delov občine (krajevnih in vaških skupnosti), javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, predloga proračuna in finančnih načrtov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana.
(2) Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.
44. člen
(1) Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora, zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).
(2) V postopku nadzora so odgovorni nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati.
(3) Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene ter mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor ter ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
(4) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
(5) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
(6) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
45. člen
(1) Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(2) Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
(3) O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
46. člen
(1) Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, vendar, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
(2) Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
47. člen
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja župan in občinska uprava.
(2) Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
(3) Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora.
48. člen
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom.
5. Občinska uprava
49. člen
(1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
(2) Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
50. člen
(1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.
(2) Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.
51. člen
(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
(3) O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
52. člen
(1) Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
53. člen
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
54. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
55. člen
(1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
56. člen
(1) O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
(2) O izločitvi direktorja uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
6. Občinsko pravobranilstvo
57. člen
(1) Občina lahko sama ali z drugimi občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine.
(2) Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine.
(3) Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.
7. Drugi organi občine
58. člen
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
59. člen
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
IV. OŽJI DELI OBČINE
60. člen
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.
(2) Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
(3) Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
(4) Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom, po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost.
61. člen
(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom.
(2) Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Zastopa jo predsednik sveta krajevne skupnosti ali oseba, ki jo ta pooblasti.
(3) Krajevna skupnost ima enotni račun, v okviru skupnega računa proračuna Občine Bled. Vsaka krajevna skupnost ima v okviru skupnega računa Občine Bled ločeno prikazovanje prejemkov in izdatkov.
(4) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Za obveznosti ožjega dela občine subsidiarno odgovarja občina.
62. člen
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– predlagajo programe javnih del,
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo, in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog.
63. člen
(1) Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
(2) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
(3) Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti.
(4) Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
(5) Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je nezdružljiva s funkcijo župana, podžupana, s članstvom v nadzornem odboru občine ter z delom v občinski upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine.
64. člen
(1) Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
(2) Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne skupnosti.
(3) Predsednik sveta krajevne skupnosti, v okviru nalog skupnosti in s proračunom občine določenih sredstev za izvajanje teh nalog, pri izvajanju odločitev sveta krajevne skupnosti, zastopa občino. Pred sklenitvijo pravnih poslov, katerih vrednost presega 3.000 €, mora predsednik sveta krajevne skupnosti pridobiti soglasje župana.
(4) Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
(5) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov
(6) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.
(7) Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan, ali najmanj polovica članov sveta.
(8) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
65. člen
(1) Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine.
(2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.
(3) Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
66. člen
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ.
67. člen
(1) Krajevne skupnosti pridobivajo sredstva za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti iz prispevkov krajanov, daril, donacij in iz dejavnosti, ki jih krajevna skupnost opravlja. Naloge, ki jih izvaja v imenu in za račun občine, se financirajo iz občinskega proračuna. Podrobnejša merila in kriteriji za financiranje krajevnih skupnosti se izvajajo s sprejetim Odlokom o proračunu občine Bled za posamezno leto.
(2) Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.
(3) Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti krajevnih skupnosti, zagotovi občina, z njimi pa upravlja krajevna skupnost.
(4) Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava.
68. člen
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti, razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine.
69. člen
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
70. člen
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
71. člen
(1) Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja cest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
(2) Občinski organi so odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
72. člen
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek.
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
(3) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 10 odstotkov volivcev v tej skupnosti. Če župan ne skliče zbora občanov v 30 dneh po pravilno vloženi zahtevi, ga lahko skliče tisti, ki je pobudo dal.
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
73. člen
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(2) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način.
74. člen
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev, če je zbor sklican za vso občino oziroma najmanj dvajset odstotkov volivcev, če je zbor sklican za območje krajevne skupnosti ali posameznega naselja. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
(3) Delavec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
2. Referendum o splošnem aktu občine
75. člen
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
76. člen
(1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
(2) Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
(3) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
77. člen
(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
(3) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
(4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata.
78. člen
(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
79. člen
(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem ali s podpisovanjem na seznamu.
(2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. O načinu dajanja odloči župan s sklepom. Z istim sklepom določi obrazec seznama.
(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice, overi tudi podpise volivcev na seznamu.
(4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
80. člen
(1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavno presojo take zahteve.
(2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
(3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja in referendumsko območje.
(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
(5) Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
81. člen
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
82. člen
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo, smiselno pa tudi določbe zakona, ki urejajo lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
3. Svetovalni referendum
83. člen
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
4. Drugi referendumi
84. člen
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
(3) Samoprispevek se uvede po prej opravljenem referendumu, na katerem se je za uvedbo samoprispevka izrekla večina volivcev na določenem območju, ki so glasovali, pod pogojem, da se jih je glasovanja udeležila večina volilnim upravičencev oziroma če zakon ne določa drugače.
5. Ljudska iniciativa
85. člen
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
86. člen
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo, se zagotovijo v občinskem proračunu.
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
87. člen
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinske uprave,
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
88. člen
(1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
– osnovnošolsko izobraževanje,
– predšolska vzgoja in varstvo otrok,
– osnovno zdravstvo in lekarna,
– osebna pomoč družini in
– knjižničarstvo.
(2) Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
89. člen
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami.
90. člen
Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za:
– oskrbo s pitno vodo,
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
– javno snago in čiščenje javnih površin,
– pogrebno in pokopališko dejavnost,
– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
– vzdrževanje občinskih javnih cest,
– vzdrževanje javnih parkirnih površin in pobiranje parkirnin,
– urejanje dostopov do naravnih, kulturnih in drugih znamenitosti in pobiranje vstopnin,
– na drugih področjih, če tako določa zakon ali odlok občine.
– zbiranje komunalnih odpadkov, prevoz komunalnih odpadkov, obdelava mešanih komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
– urejanje in čiščenje javnih površin,
– urejanje in čiščenja javnih površin,
– pomoči, oskrbe in namestitve zapuščenih živali v zavetišču,
– in na drugih področjih, če tako določa zakon ali odlok občine.
91. člen
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
92. člen
Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.
93. člen
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami.
94. člen
(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
(2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
(3) Pod pogoji, ki jih določa zakon, lahko občina ustanovi tudi javni sklad ali javno agencijo.
95. člen
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
Občina ustanavlja javne službe z odlokom.
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
96. člen
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
(3) Del premoženja občine lahko upravljajo krajevne skupnosti, na podlagi pogodbe, ki jo sklene župan s svetom krajevne skupnosti. Krajevna skupnost gospodari s tem premoženjem kot dober gospodar.
(4) Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja do vrednosti, ki se določi z odlokom, je pristojen župan.
(5) Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.
97. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
98. člen
(1) Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine. Proračun občine v splošnem delu sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb in račun financiranja. Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih proračunskih uporabnikov občine. Sestavni del proračuna občine so tudi načrti razvojnih programov, ki jih sestavljajo letni načrti oziroma načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja. Sestavni del obrazložitve predloga proračuna so načrti delovnih mest in načrt nabav z obrazložitvami.
(2) V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
(3) V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine.
99. člen
(1) Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
(2) Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
(3) Za brezplačno pridobitev premoženja je treba pridobiti predhodno soglasje za finance pristojnega organa občine, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za občino.
100. člen
Za pripravo in izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana.
101. člen
(1) Proračun občine je poseben odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za eno leto.
(2) Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna.
(3) Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občinski organ in ožji deli občine.
(4) Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina in drugi uporabnik, če se financira iz občinskega proračuna (v nadaljevanju: uporabnik).
102. člen
(1) Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom.
(2) V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.
(3) V splošnem in posebnem delu proračuna se prikaže tudi načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. Predmet sprejemanja v občinskem svetu je samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.
103. člen
(1) Proračun občine mora biti sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša. Občinski svet na predlog župana skupaj s proračunom za naslednje leto lahko sprejme tudi proračun za leto, ki mu sledi.
(2) Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto. Odločitev o začasnem financiranju sprejme župan in o tem obvesti občinski svet ter nadzorni odbor. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v uradnem glasilu občine.
(3) V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
(4) O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena, obvesti proračunske porabnike župan s sklepom.
(5) Obdobje začasnega financiranja lahko traja največ tri mesece. Začasno financiranje občinskega proračuna se lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta, če je to potrebno za financiranje funkcij občine.
104. člen
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, ki jih določa zakon in odlok, s katerim se sprejme občinski proračun, upoštevaje strukturo proračuna.
(2) Župan je dolžan v mesecu juliju ali na prvo naslednjo sejo predložiti v obravnavo občinskemu svetu Poročilo o polletnem izvrševanju proračuna. Župan s poročilom o polletnem izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o izvršenih prerazporeditvah.
(3) Župan je dolžan vsake 3 mesece poročati občinskemu svetu o izvajanju pomembnejših projektov, ki se jih opredeli v vsakokratnem Odloku o proračunu.
105. člen
(1) Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna za največ 45 dni, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračunska sredstva.
(2) O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet.
(3) Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna, najkasneje 15 dni pred potekom zadržanja.
106. člen
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen.
107. člen
(1) Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika proračuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan.
(2) Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se, ustrezno prevzetim nalogam, prerazporedijo med druge uporabnike.
108. člen
(1) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
(2) O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
109. člen
(1) Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5% prihodkov.
(2) Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
(3) Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
110. člen
(1) Rezerva se uporablja:
1. za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč: kot so suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
(2) Sredstva za namene iz prve in tretje točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
(3) O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča župan.
111. člen
(1) Tekoča proračunska rezerva je nerazporejeni del odhodkov proračuna za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev.
(2) O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve odloča župan.
112. člen
(1) Po preteku leta, za katerega je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
(2) V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv.
(3) Občinski svet se seznani s premoženjsko bilanco občine.
(4) Zaključni račun se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
113. člen
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon.
114. člen
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. O soglasju odloča občinski svet.
(2) Občinski svet odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon.
115. člen
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
116. člen
Občina v skladu z zakonom o financiranju političnih strank in s tem statutom financira politične stranke in svetniške skupine, ki so zastopane v občinskem svetu. Način financiranja s sklepom določi občinski svet.
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
117. člen
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
118. člen
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
119. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet po dvostopenjskem postopku z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
120. člen
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
121. člen
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
122. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
123. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
124. člen
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine – Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
(3) Na spletnih straneh se objavi:
– prečiščeno besedilo statuta, poslovnika, odlokov in predpisov,
– programi, strategije in drugi dokumenti, ki se nanašajo na Občino Bled,
– vse objave in razpisne dokumentacije v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila,
– podatki o upravnih storitvah,
– druge informacije javnega značaja v skladu s predpisi, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja.
(1) Statut, poslovnik in normativni del odlokov ter drugih predpisov občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V uradnem glasilu se objavljajo tudi druge odločitve, za katere tako določi občinski svet.
Na spletnih straneh občine se objavi:
– priloge odlokov in drugih predpisov, hkrati z objavo v uradnem glasilu občine,
– prečiščeno besedilo statuta, poslovnika, odlokov in drugih predpisov,
– programi, strategije in drugi dokumenti,
– objave in razpisna dokumentacija v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila,
– objave v skladu s predpisi, ki urejajo pridobivanje in razpolaganje s stvarnim premoženjem,
2. Posamični akti občine
125. člen
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(2) S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
126. člen
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
127. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
128. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
129. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti, uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
130. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
131. člen
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE
132. člen
(1) Ministrstvo vsako na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
(2) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
(3) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
(4) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
133. člen
Določba drugega odstavka 14. člena in drugega odstavka 25. člena tega statuta začne veljati in se uporabi pri volitvah in konstituiranju novega občinskega sveta.
134. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 039-14/2009
Bled, dne 7. julija 2009
Župan Občine Bled
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Bled (Uradni list Republike Slovenije, št. 87/2012) vsebujejo naslednjo prehodno in končno določbo:
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.