Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 3
 

Na podlagi 2. in 26. člena Zakona o varstvu okolja – uradno prečiščeno besedilo (ZVO-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 39/06), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – ZP-1–UPB4, 17/08) ter 33. člena Statuta Občine Ajdovščina (Uradno glasilo št. 7/99, Uradni list RS, št. 2/02, 41/05 in 92/05) je Občinski svet Občine Ajdovščina na 30. redni seji dne 2. 7. 2009 sprejel

 

O D L O K

 

o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ajdovščina

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

 

Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo, upravljanje in gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda) ter zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) in pri lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo. S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali ter gradbenih inženirskih objektov. Za storitve javne službe se šteje tudi oskrba s pitno vodo stavb, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.

 

Lastnik stavbe oziroma objekta iz prejšnjega odstavka je uporabnik po določbah tega odloka. Kot uporabnik lahko namesto lastnika nastopa najemnik stavbe oziroma objekta, če je lastnik nanj s pogodbo prenesel vse pravice in obveznosti, ki jih sicer ima lastnik kot uporabnik po tem odloku, in je taka pogodba posredovana upravljavcu javnih vodovodov. Za obveznosti najemnika, ki jih ima kot uporabnik po tem odloku, odgovarja subsidiarno lastnik stavbe oziroma objekta.

 

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je zanje določen v republiškem Pravilniku o oskrbi s pitno vodo (v nadaljevanju: Pravilnik o oskrbi s pitno vodo).

Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo, upravljanje in gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda) ter zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) in pri lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo. S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali ter gradbenih inženirskih objektov. Kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, se za javno službo šteje tudi: oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe; oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin; oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo; oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3.

Uporabnik javne službe (v nadaljevanju: uporabnik) je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik stavbe, dela stavbe oziroma nepremičnine iz prejšnjega odstavka, ali s strani lastnika določen neposredni uporabnik objekta in se zanj zagotavlja javna služba. Kot neposredni uporabnik lahko nastopa najemnik, če je lastnik nanj s pogodbo prenesel vse pravice in obveznosti, ki jih sicer ima lastnik kot uporabnik po tem odloku, in je taka pogodba posredovana upravljavcu javnih vodovodov. Za obveznosti najemnika, ko nastopa kot neposredni uporabnik po tem odloku, odgovarja subsidiarno lastnik stavbe oziroma objekta.

Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor.

Ko gre za objekte, v katerih se izvajajo državne oziroma občinske javne službe, je uporabnik država oziroma občina, ko gre za oskrbo s pitno vodo, ki se odvzema iz javnega vodovoda za pranje ali namakanje javnih površin, je uporabnik upravljavec te javne površine, ko gre za oskrbo zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo, oziroma za oskrbo s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, pa je uporabnik občina.

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je zanje določen v državnem predpisu, ki ureja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: Uredba o oskrbi s pitno vodo). Z besedno zvezo »Uredba o oskrbi s pitno vodo« se v celotnem odloku nadomesti dosedanja besedna zveza »Pravilnik o oskrbi s pitno vodo« v ustreznem sklonu.

II. UPRAVLJANJE VODOVODOV II. KOMUNALNI STANDARD IN UPRAVLJANJE VODOVODOV

2. člen

 

Občina Ajdovščina (v nadaljevanju: občina) zagotavlja izvajanje storitev javne službe preko svojega javnega podjetja Komunalno stanovanjske družbe d.o.o. Ajdovščina (v nadaljnjem besedilu: upravljavec javnih vodovodov) na vseh njenih poselitvenih območjih, kjer je zgrajen in javnemu podjetju izročen v upravljanje javni vodovod.

 

Občina določi upravljavca javnega vodovoda za upravljanje s celotnim javnim vodovodom, ki se nahaja na njenem območju tudi v primeru, ko ni njegova izključna lastnica.

 

Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, t.j. oskrba s pitno vodo, ki se ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, ker je vodovod v zasebni lasti, vodni viri pa oskrbujejo manjša poselitvena območja, se izvaja v naslednjih naseljih oziroma njihovih delih:

 

Podkraj, Bela, Hrušica - Strelice, Avžlak, Vodice, Višnje, Grivče, Gorenje, Čohi, Brod, Slokarji, Kompari, Kovači, Stomaž, Kamnje, Vrtovin (zgornji del), Ravne.

 

Natančnejši prikaz meje območij poselitve oziroma oskrbovalnih območij, kjer se izvaja javna služba, ter območij, kjer se izvaja lastna oskrba s pitno vodo, je prikazan na temeljni topografski karti v merilu 1:5000, ki je sestavni del tega odloka.

 

Območje poselitve s petdeset ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, mora biti opremljeno z javnim vodovodom.

Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot petdeset prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:

1. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot petdeset prebivalcev s stalnim prebivališčem in

2. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan.

Predvidena poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb na njih opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno, da bodo na njih izpolnjeni pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega člena.

3. člen

 

Zasebni vodovodi iz prejšnjega člena morajo imeti upravljavca, saj se preko vsakega od njih oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem.

 

Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, ki je registrirana za izvajanje te dejavnosti in s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.

 

Če med osebami, ki jih posamezen zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o njegovem upravljavcu, občina določi upravljavca javnih vodovodov tudi za upravljavca tega zasebnega vodovoda.

 

Območja javnega vodovoda so določena s tem odlokom in so lokacijsko opredeljena s topološko pravilnimi poligoni, ki jih določajo točke z ravninskimi koordinatami v državnem koordinatnem sistemu ter so prikazana na temeljni topografski karti ločeno za:

1. območja javnega vodovoda, kjer se v skladu s prvim ali drugim odstavkom prejšnjega člena izvaja javna služba,

2. območja javnega vodovoda, kjer je v skladu s prvim ali drugim odstavkom prejšnjega člena predvideno izvajanje javne službe,

3. območja javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 1. točke tega odstavka in

4. območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka.

Z javnimi vodovodi upravlja javno podjetje Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovščina kot upravljavec in izvajalec storitev javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: upravljavec javnih vodovodov).

V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje:

– eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,

– eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in

– eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.

Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka ali njihov pooblaščenec morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti občino.

Ne glede na prejšnji odstavek pogodbe o upravljanju zasebnega vodovoda ni potrebno skleniti, če imajo stavbe iz tretjega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti občino.

Občina zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na svojem območju.

 

III. OBJEKTI IN OPREMA ZA OSKRBO S PITNO VODO

 

4. člen

 

Objekti in oprema javnega vodovoda so:

 

1. sekundarni vodovod:

 

– omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na oskrbovalnem območju;

 

– omrežje in naprave za preprečevanje požarov;

 

– črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju.

 

2. primarni vodovod:

 

– zajetja, vodnjaki, črpališča, prečrpališča;

 

– vodohrani;

 

– raztežilniki;

 

– cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja ali vodohranov;

 

– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju.

 

3. magistralni vodovod:

 

– objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije;

 

– transportni vodovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode;

 

– vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, raztežilniki, in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji.

Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo brez soglasja upravljavca le za gašenje požarov. O odvzemu vode iz hidranta za potrebe gašenja požara mora uporabnik v roku 24 ur obvestiti upravljavca javnih vodovodov.

 

Odvzem vode iz hidrantov za druge potrebe je dovoljen le s soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem vode se sklene dogovor, v katerem je določen čas, predvidena količina odvzete vode ter način plačila. V primeru poškodbe hidranta, mora uporabnik takoj obvestiti upravljavca. Stroške popravila mora poravnati uporabnik, ki je poškodbo povzročil.

 

Vodenje katastra javnega vodovoda, ki mora vsebovati podatke iz Pravilnika o oskrbi s pitno vodo, zagotavlja občina v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost.

O tehnični izvedbi, delovanju in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov pripravi upravljavec javnih vodovodov pravilnik (v nadaljevanju: tehnični pravilnik), ki mora biti usklajen z veljavno zakonodajo.

S tehničnim pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet, se podrobneje določi:

– tehnične normative za projektiranje, gradnjo, nadzor, upravljanje in vzdrževanje vodovodnega omrežja za priključevanje na javni vodovod in njegovo uporabo,

– dokumentacijo, za katero je v tem odloku predpisano, da se določi v tehničnem pravilniku ter

– navodila in tehnične pogoje za izvajanje javne službe.

 

5. člen

 

Objekti in oprema vodovoda v lasti posameznega uporabnika:

 

1. vodovodni priključek,

 

2. vodomerni jašek,

 

3. interni hidranti, interni odštevalni vodomeri, oprema za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, oprema za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in druga oprema, ki je nameščena za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.

 

Vodovodni priključek sestavljata spojna cev med sekundarnim vodovodom in vodomerom, vključno s priključnim ventilom na glavni cevi, ali odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi in obračunski vodomer z nepovratnim ventilom ter s pripadajočim zapornim ventilom pred njim.

 

Vodomerni jašek je namenjen merilnemu mestu in mora biti za vse novogradnje izven stavbe, razen v primerih, ko to ni mogoče (npr. strnjena gradnja ob ulici ali cesti oziroma vodotoku).

 

IV. PRENOS SISTEMOV ZA OSKRBO S PITNO VODO V UPRAVLJANJE

6. člen

 

Obstoječi sistemi za oskrbo s pitno vodo, ki so v lasti občine ali v lasti drugih oseb javnega ali zasebnega prava, se prenesejo upravljavcu javnih vodovodov v upravljanje s pogodbo o prenosu v upravljanje. Postopek prenosa mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji, pogoji, ki morajo biti pri tem izpolnjeni glede potrebne dokumentacije (kataster, evidenca priključkov, program sanacije …) in izvedenih ukrepov, se podrobneje določijo s pogodbo.

 

Za prenos novozgrajenih vodovodov v upravljanje pa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

 

– vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, izdelan digitalni kataster vodovoda, evidenco priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti ter urejena lastninska razmerja).

 

Gornje določbe se smiselno uporabljajo tudi pri prenosu v upravljanje zasebnih vodovodov, s katerimi se zagotavlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.

 

Objekte in naprave javnega vodovoda, ki so v lasti občine, občina na predpisan način prenese v upravljanje upravljavcu javnih vodovodov.

Način upravljanja objektov ali naprav javnega vodovoda, ki so v solastništvu več občin, občine uredijo z medsebojno pogodbo.

Upravljavec javnih vodovodov njihovega upravljanja ne sme prepustiti podizvajalcu.

Obveznosti občine in upravljavca javnih vodovodov v zvezi z rednim in investicijskim vzdrževanjem in ustreznim zavarovanjem javnega vodovoda ter vodenjem evidenc se določijo s pogodbo.

V pogodbi iz prejšnjega odstavka se določijo tudi obveznosti upravljavca javnih vodovodov v zvezi z odstopom prostih zmogljivosti javnega vodovoda v skladu z Uredbo o oskrbi s pitno vodo.

 

V. PRIKLJUČITEV NA VODOVOD

7. člen

 

Na oskrbovalnem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena lastna oskrbo s pitno vodo.

 

Če se v stavbi oziroma v zvezi z gradbenim inženirskim objektom na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe (na obstoječem poselitvenem območju je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod), rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na sekundarni vodovod.

 

Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej. Če je potrebno priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest. Pri večstanovanjskih stavbah mora biti glavni vodomer (kontrolni) na priključku vgrajen izven objekta, interni vodomeri pa so odštevalni.

 

Stavba (oziroma gradbeni inženirski objekt), v kateri se zadržujejo ljudje, ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, mora biti priključena na javni vodovod v skladu s tem odlokom.

Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.

V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.

Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa upravljavec javnih vodovodov.

Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.

Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.

 

8. člen

Obveznost priključitve velja po zgraditvi javnega vodovoda tudi za lastnike obstoječih objektov iz prejšnjega člena, ki dotlej niso bili oskrbovani iz javnega vodovoda. Upravljavec javnih vodovodov mora lastnika obstoječega objekta, ki še ni priključen na javni vodovod obvestiti, da je priključitev njegove stavbe ali gradbeno inženirskega objekta obvezna, in mu posredovati rok ter pogoje za priključitev na javni vodovod.

Upravljavec mora obvestiti lastnika obstoječega objekta, ki še ni priključen na javni vodovod, da je obvezna priključitev njegove stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, in mu posredovati pogoje za priključitev na javni vodovod.  Lastnik obstoječega objekta, ki dotlej ni bil oskrbovan iz javnega vodovoda, se mora na javni vodovod priključiti najpozneje v roku 6 mesecev od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka. O kršitvi obveznosti lastnika objekta, da se na javni vodovod priključi v skladu s pogoji, ki jih je določil upravljavec javnih vodovodov, mora ta obvestiti pristojnega občinskega inšpektorja, da začne s postopkom za izvršbo.

 

Na obstoječem poselitvenem območju, ki ni opremljeno ali ni v celoti opremljeno z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod.

 

9. člen

 

V okviru storitev javne službe upravljavec javnih vodovodov kot pristojni soglasodajalec izdaja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora in na podlagi pooblastila občine: soglasja in dovoljenja za priključitev na javni vodovod, projektne pogoje v zvezi z gradnjo v varovalnem pasu javnega vodovoda in soglasja k projektnim rešitvam, ter smernice in mnenja k prostorskim aktom.

 

Iz soglasja za priključitev mora biti jasno razvidno, da je konkretno zemljišče komunalno opremljeno z javnim vodovodom (iz soglasja za priključitev na zasebni vodovod pa, da je opremljeno z zasebnim vodovodom), določeni pa morajo biti tudi pogoji, ki jih mora izpolniti investitor kot bodoči uporabnik (mesto priključitve, trasa in profil priključka ter njegova oprema, lokacija in velikost vodomernega jaška, pogoji za vodomer, podatki o dokumentaciji oziroma drugih zahtevah, ki morajo biti izpolnjene kot pogoj za izdajo dovoljenja za priključek).

 

V primeru, da razmere ne omogočajo novih priključitev na vodovod, je upravljavec dolžan vlagatelja zahteve za soglasje seznaniti o razmerah, kot tudi o pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.

10. člen

 

Na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

 

– da je oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja od 200 m ali

 

– da je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški.

 

Poselitvena območja oziroma njihovi deli, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve, morajo biti opredeljeni v programu komunalnega opremljanja naselij.

 

V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.

Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena. Lastna oskrba je dovoljena tudi, če je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški.

Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

 

11. člen

 

Upravljavec je dolžan izvesti priključitev oziroma lastniku dovoliti izvedbo priključitve stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na vodovod, in mu dobavljati vodo, ko mu le-ta predloži dovoljenje za priključitev in dokazilo o izpolnitvi obveznosti iz soglasja za priključitev. Ob spremembi uporabnika (lastnika ali najemnika, če nastopa kot uporabnik) upravljavec ne sme izvesti ali dovoliti priključitve, dokler niso plačane obveznosti prejšnjega uporabnika.

 

Priključek na javni vodovod za potrebe gradbišča se na investitorjevo vlogo, kateri mora biti priloženo pravnomočno gradbeno dovoljenje, lahko izvede kot začasni priključek. Upravljavec vodovoda dovoli začasno priključitev, če je priključitev tehnično izvedljiva in je urejeno začasno odvzemno mesto po navodilih upravljavca vodovoda. Začasna priključitev se dovoli le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od treh let. Če to zahteva čas izvajanja gradnje, se na vlogo uporabnika ta doba lahko podaljša še največ za dve leti. Uporabnik začasnega vodovodnega priključka mora en mesec pred ukinitvijo začasnega priključka o tem pisno obvestiti upravljavca in z njim urediti stalni priključek.

Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugim uporabnikom priključenih, na vodovod, in ne poslabšuje kakovosti vode v vodovodu.

 

12. člen

 

Priključek na javni vodovod se lahko izvede samo z dovoljenjem, ki ga izda upravljavec v skladu z določili tega odloka. Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov.

 

13. člen

 

Načrtovanje in gradnjo cevovodov in druge opreme priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe, v čigar lasti je zgrajeni priključek stavbe. Uporabnik mora upravljavcu javnih vodovodov dopustiti preverjanje izvedbe priključka in delovanja opreme ter mu prepustiti vzdrževanje spojne cevi med sekundarnim vodovodom in vodomerom, vključno s priključnim ventilom na glavni cevi, ali odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi, kot tudi samega obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom ter pripadajočim zapornim ventilom pred njim.

 

13.a člen

Kadar občina na svojo pobudo vodi investicijo v izgradnjo vodovodnih priključkov, je lastnik stavbe, ki se kot porabnik priključuje na javni vodovod, upravičen do občinske subvencije za izvedbo vodovodnega priključka. Sredstva za občinsko subvencijo se zagotovijo v proračunu občine. O višini subvencije odloča občinski svet s sklepom. Kadar občina na svojo pobudo vodi investicijo v izgradnjo vodovodnih priključkov, je lastnik stavbe, ki je na dan obvestila o dolžnosti priključitve na javni vodovod že v uporabi, upravičen do občinske subvencije za izvedbo vodovodnega priključka. Sredstva za občinsko subvencijo se zagotovijo v proračunu občine. O višini subvencije in morebitnih dodatnih pogojih odloča občinski svet s sklepom.

 

Do občinske subvencije niso upravičeni uporabniki, ki so pravne osebe, samostojni podjetniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost.

 

13.b člen

Kadar občina rekonstruira javni vodovod, je lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta, ki je ob rekonstrukciji vodovoda v uporabi upravičen do občinske subvencije v višini celotnih stroškov izgradnje nadomestnega vodovodnega priključka, ki so nujno potrebni za priključitev na javni vodovod. Obseg stroškov, ki so nujno potrebni za priključitev na javni vodovod, določi upravljavec javnega vodovoda.

 

14. člen

 

Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen upravljavcu javnega vodovoda za izvajanje vzdrževanja in rednega pregledovanja.

 

VI. VIRI FINANCIRANJA IN OBRAČUN OSKRBE S PITNO VODO

15. člen

 

Viri financiranja javne službe oskrbe s pitno vodo so:

 

– cena storitve,

 

– občinski proračun.

 

Cena storitve mora biti ločeno prikazana za stroške vodarine in stroške omrežnine ter vzdrževalnine priključka.

 

Vzdrževalnina je fiksni mesečni prispevek uporabnika za pokritje stroškov rednih pregledov vodovodnih priključkov, popravil in obnov spojnih cevi do dolžine 50 m, popravil oziroma zamenjav ventilov pred in za vodomerom, ter za overjanja in popravila oziroma zamenjave obračunskih vodomerov. V primeru, da je dolžina vodovodnega priključka daljša od 50 m, se za vsak meter nad to dolžino uporabniku zaračuna sorazmerni delež vseh stroškov, na meter obnove cevi glede na celotno dolžino.

Višino vzdrževalnine sprejme občinski svet na osnovi kalkulacij izvajalca.

Za uporabo sredstev pridobljenih iz naslova vzdrževalnin mora upravljavec javnih vodovodov vsako leto pripraviti načrt predvidenih obnov vodovodnih priključkov. O realizaciji porabe, ki jo mora voditi ločeno, je izvajalec dolžan poročati v letnem poročilu.

 

Iz občinskega proračuna se pokrivajo stroški za vzdrževanje objektov in opreme javnega hidrantnega omrežja, priključenega na javni vodovod, in za zagotavljanje vode, kot tudi stroški za izvajanje od občine prenešenih strokovno tehničnih in razvojnih nalog v zvezi z načrtovanjem in gradnjo objektov in naprav, ki služijo oskrbi s pitno vodo ter izvajanje javnih pooblastil.

 

Viri financiranja javne službe oskrbe s pitno vodo so:

– cena storitve,

– občinski proračun.

Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz vodarine, omrežnine za javno infrastrukturo, vzdrževalnine priključka in števčnine, kar se ločeno prikaže na računu.

Vodarina je del cene za kritje stroškov, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe (neposredne stroške materiala in storitev, neposredne stroške dela, druge neposredne stroške, splošne – posredne proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, splošne nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe, neposredne stroške prodaje, stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, druge poslovne odhodke in donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva upravljavca javnih vodovodov).

Omrežnina za javno infrastrukturo je del cene, ki vključuje stroške javne infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo (stroške najema osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura, stroške zavarovanja infrastrukture javne službe, stroške odškodnin za služnost, povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe, stroške nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, plačilo za vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode in odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo). Omrežnina se določi na letni ravni in se obračunava glede na zmogljivost priključkov, določenih s premerom vodomera, skladno s preglednico. Za posamezni obračunski vodomer se izračuna tako, da se vsota vseh stroškov omrežnine deli z vsoto faktorjev omrežnine na obračunskih vodomerih. Tako dobljeni količnik se nato pomnoži s faktorjem omrežnine glede na premer posameznega obračunskega vodomera.

 
 

PREMER VODOMERA

FAKTOR OMREŽNINE

DN ≤ 20

1

20 < DN < 40

3

40 ≤ DN < 50

10

50 ≤ DN < 65

15

65 ≤ DN < 80

30

80 ≤ DN < 100

50

100 ≤ DN < 150

100

150 ≤ DN

200

Vzdrževalnina priključka je fiksni mesečni namenski prispevek uporabnika za pokritje stroškov obnove in vzdrževanja priključka na javni vodovod v obsegu nalog upravljavca javnih vodovodov (rednih pregledov vodovodnih priključkov, popravil in obnov spojnih cevi do dolžine 50 m ter popravil oziroma zamenjav ventilov pred in za vodomerom). V primeru, da je dolžina vodovodnega priključka daljša od 50 m, se za vsak meter nad to dolžino uporabniku zaračuna sorazmerni delež vseh stroškov, na meter obnove cevi glede na celotno dolžino. Višino vzdrževalnine sprejme občinski svet na osnovi kalkulacij upravljavca javnih vodovodov.

Števčnina je fiksni mesečni namenski prispevek uporabnika za pokritje stroškov overjanja in popravila oziroma zamenjave obračunskih vodomerov.

Za uporabo sredstev, pridobljenih iz naslova vzdrževalnine in števčnine, mora upravljavec javnih vodovodov vsako leto pripraviti načrt predvidenih obnov vodovodnih priključkov ter overjanja in zamenjav obračunskih vodomerov. O realizaciji porabe, ki jo mora voditi ločeno, je upravljavec javnih vodovodov dolžan poročati v letnem poročilu.

Iz občinskega proračuna se pokrivajo stroški za vzdrževanje objektov in opreme javnega hidrantnega omrežja, priključenega na javni vodovod, in za zagotavljanje vode, kot tudi stroški za izvajanje od občine prenešenih strokovno tehničnih in razvojnih nalog v zvezi z načrtovanjem in gradnjo objektov in naprav, ki služijo oskrbi s pitno vodo ter izvajanje javnih pooblastil.

Količina pitne vode, odvzete za namene iz prejšnjega odstavka, se v zvezi z obveznostjo plačila storitve javne službe ugotavlja z vodomeri oziroma jo je gasilska organizacija dolžna evidentirati in podatke sporočiti upravljavcu javnih vodovodov.

16. člen

 

Občinski svet daje soglasje k ceni storitve oskrbe s pitno vodo na predlog upravljavca javnega vodovoda, če z drugimi predpisi ni določeno drugače. Upravljavec mora pri predlogu cene upoštevati obstoječo kakovost ter dejanski način oskrbe in ravnanja pri izvajanju javne službe glede na predpisano najnižjo kakovost, zahtevane oskrbovalne in tehnične standarde izvajanja te javne službe ter druga merila iz predpisa za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

 

Ceno storitve oskrbe s pitno vodo za območje občine predlaga upravljavec javnih vodovodov z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev te javne službe in jo predloži občinskemu svetu v potrditev.

V primeru potrebe po enkratnem poračunu cene, upravljavec javnih vodovodov pripravi predlog poračunske cene in jo predloži občinskemu svetu v potrditev.

 

VII. MERITVE KOLIČIN PORABLJENE VODE

 

17. člen

 

Poraba vode se pri uporabnikih meri z obračunskimi vodomeri. Upravljavec vodovoda namesti glavni obračunski vodomer na priključku vsakega novega uporabnika, na njegove stroške.

 

18. člen

Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati, popravljati obračunskega vodomera, odstraniti plombe upravljavca ali oddajnika na obračunskem vodomeru ali odvzemati vode pred obračunskim vodomerom in ne sme za vodomerom priključiti drugega vira vode.

 

19. člen

 

Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku in upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljavec javnega vodovoda ne vzdržuje in ne odčitava za obračun stroškov, razen v primeru, ko je sklenjen poseben dogovor med uporabnikom in upravljavcem.

Poraba pitne vode za namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3 in se voda ne odvaja v kanalizacijo, se zaradi zahteve po obračunu, ki ne bo vključeval dajatev za čiščenje in kanalščino, mora meriti z ločenim vodomerom.
 

20. člen

 

Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti upravljavcu. Če je točnost obračunskega vodomera po mnenju uporabnika sporna, ima poleg rednih pregledov iz 18. člena pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera. V primeru ugotovljenega odstopanja preko dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

Pravico zahtevati kontrolo izvedbe priključka zaradi zagotovitve pravilnosti merjenja porabe vode pa ima upravljavec javnih vodovodov v primeru, ko upravičeno dvomi v ustreznost evidentirane porabe (npr. na obračunskem vodomeru več mesecev ugotavlja porabo, ki je manjša od polovice povprečne porabe v držav).
 

21. člen

 

Če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari, ali je ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi povprečna poraba na osnovi primerljivih podatkov o porabi pitne vode v Občini Ajdovščina za preteklo leto.

 

22. člen

 

Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih, po odčitku vsakega obračunskega vodomera na vodovodnem priključku posebej.

 

Pri uporabnikih – fizičnih osebah odčita upravljavec stanje na obračunskem vodomeru najmanj dvakrat letno, pri pravnih osebah pa najmanj štirikrat letno, pri čemer se ne upošteva število odčitkov zaradi spremembe cene, okvare ali zamenjave vodomera.

 

23. člen

 

V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu internega vodovoda ali posameznim uporabnikom po dogovorjenih kriterijih razdelitve.

 

24. člen

 

Račun mora uporabnik plačati v roku, navedenem na položnici ali računu. Uporabnik lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun, najkasneje v osmih dneh po prejemu računa ali položnice. Če uporabnik ne plača zaračunanega zneska v roku in upravljavcu ne pošlje pisnega ugovora na obračun, mu upravljavec izda opomin. Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor uporabnika v petnajstih dneh. Če uporabnik ne plača zaračunanega zneska niti v 15 dneh po izdanem opominu, lahko upravljavec prekine dobavo vode. Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, če je uporabnika na to opozoril in če s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.

 

VIII. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA

 

25. člen

 

Upravljavec javnega vodovoda ima pri oskrbi s pitno vodo, poleg ostalih nalog, ki mu jih v okviru storitev javne službe nalaga Pravilnik o oskrbi s pitno vodo in ta odlok, še naslednje obveznosti:

 

– zagotavljanje normalnega obratovanja javnega vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljanje predlogov za planiranje obnove, širitve in dopolnitve sistemov za oskrbo s pitno vodo ter varovanja, zaščite in izkoriščanja vodnih virov;

 

– redno vzdrževanje obračunskih vodomerov in skrb za redne preizkuse, skladno z zakonom o merilih ali na zahtevo uporabnika;

 

– redno pregledovanje vodovodnih priključkov zaradi popravil in obnov spojnih cevi ter popravil oziroma zamenjav ventilov pred in za vodomerom;
 

– obveščanje uporabnikov o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode v sredstvih javnega obveščanja ali neposredno;

 

– odčitavanje vodomerov in redno obračunavanje stroškov po veljavnem ceniku;

– presojanje potrebe po enkratnem poračunu storitev za preteklo obračunsko leto po zaključku poslovnega leta in predlaganje občinskemu svetu v potrditev poračunske cene za enkratni poračun;
 

– organiziranje oskrbe s pitno vodo v primeru višje sile in poročanje o nastopu višje sile pristojnim občinskim organom;

 

– letno spremljanje vodnih izgub v vodovodnem omrežju in priprava programa ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub;

 

– organiziranje stalnega izobraževanja za upravljavce zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, o tehničnih in zdravstvenih vidikih oskrbe prebivalstva s pitno vodo, na stroške teh upravljavcev.

   
 

26. člen

 

Upravljavec zasebnega vodovoda mora na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:

 

– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;

 

– redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda;

 

– vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja;

 

– nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod;

 

– monitoring količine odvzete pitne vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;

 

– obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe;

 

– meritve količin dobavljene vode in obračun storitev.

 

27. člen

 

V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodbe na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.

 

V primeru višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima upravljavec pravico, brez povračila škode, prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, skladno s sprejetimi ukrepi za take primere.

 

IX. OBVEZNOSTI UPORABNIKOV

 

28. člen

 

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:

– na vodovod se lahko priključijo le pod pogoji iz tega odloka in tehničnega pravilnika;

 

– redno vzdržujejo interno omrežje, vodomerni jašek ali nišo,  in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo dostope do njih zaradi snega, ledu in ostalega materiala;

 

– ščitijo obračunski vodomer pred zmrzovanjem;

 

– omogočajo dostop do obračunskega vodomera in internih hidrantov oziroma dovoljujejo vstop v svoj objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev vode;

 

– kontrolirajo dejansko porabo vode in javljajo upravljavcu ugotovljeno prekomerno porabo;

 

– javljajo upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomerih in o odjemu vode iz požarnih hidrantov;

 

– pisno obveščajo upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe;

 

– redno plačujejo obveznosti za oskrbo s pitno vodo na podlagi izdanih računov;

 

– urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera in sporočajo upravljavcu naslovnika in plačnika računov;

 

– upoštevajo varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode;

 

– povrnejo škodo na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu.

 

X. PREKINITEV DOBAVE VODE

 

29. člen

 

Upravljavec lahko, po predhodnim obvestilu uporabnika in na njegove stroške, prekine dobavo vode v naslednjih primerih:

 

1. če je priključek na vodovod izveden brez dovoljenja upravljavca, ali je brez njegovega soglasja uporabnik dovolil priključitev drugega uporabnika na svojo interno omrežje;

 

2. če uporabnik ne dovoli vgraditi vodomera, ali brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi;

 

3. če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje, pregled ali zamenjavo vodomera, ali pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih ta izvaja v skladu z določili tega odloka;

 

4. če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov ali vpliva na kvaliteto pitne vode v javnem vodovodu oziroma na dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja;

 

5. če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo;

 

6. če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode, v roku, ki je na njem naveden.

 

Dobava vode je prekinjena, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške priključitve.

30. člen

 

Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovoda ali zaradi nepredvidenih okvar. O času trajanja prekinitve dobave vode zaradi vzdrževalnih del mora pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način.

 

Upravljavec javnih vodovodov ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovoda ali zaradi nepredvidenih okvar.

V primeru vzdrževalnih del na javnem vodovodu mora o času prekinitve dobave vode najmanj 24 ur prej upravljavec javnih vodovodov obvestiti uporabnike preko svoje spletne strani in na krajevno običajen način, v primeru nepredvidene okvare pa jih mora o času trajanja prekinitve dobave vode obvestiti takoj, neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja. Če traja prekinitev dobave več kot 24 ur, mora upravljavec javnih vodovodov zagotoviti najnujnejšo nadomestno oskrbo s pitno vodo.

V skladu s prejšnjim odstavkom mora postopati upravljavec javnih vodovodov tudi v primeru, ko je dobavo pitne vode moral prekiniti zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ali življenja ljudi in živali (dogodki, ki bi lahko ogrozili vodni vir, distribucijo pitne vode ali povzročili njeno onesnaženje, kot npr. nedovoljen izpust odpadnih vod, nevarnih snovi, nedopustno ravnanje z odpadki ipd.).

 

31. člen

 

Upravljavec prekine dobavo vode in ukine priključek, če uporabnik pisno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode. Priključek upravljavec ukine tako, da:

 

– fizično odstrani priključni ventil in cev,

 

– izbriše priključek iz katastra,

 

– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.

 

Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik.

 

XI. NADZOR

 

32. člen

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja občinski inšpektorat Občine Ajdovščina. Za vodenje postopka in izdajo plačilnih nalogov v prekrških zoper določbe tega odloka je pristojna pooblaščena uradna oseba občinskega inšpektorata, ki ima najmanj peto stopnjo izobrazbe in opravljen preizkus znanja, določen z zakonom, ki ureja prekrške. Za vodenje postopka in izdajo odločb v prekrških zoper določbe tega odloka je pristojna pooblaščena uradna oseba občinskega inšpektorata, ki ima najmanj sedmo stopnjo izobrazbe in opravljen preizkus znanja, določen z zakonom, ki ureja prekrške.

 

XII. KAZENSKE DOLOČBE

 

33. člen

 

Z globo 1400 € se kaznuje za prekršek upravljavec, če:

 

1. ne dopusti priključitve, čeprav so izpolnjeni pogoji iz 11. člena tega odloka,

 

2. ne izpolnjuje obveznosti iz 25. člena tega odloka,

 

3. prekine dobavo vode v nasprotju s 29. členom tega odloka.

 

Z globo 400 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravljavca, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

 

34. člen

 

Uporabnik vodovoda stori prekršek, če:

 

1. odvzema vodo iz hidranta v nasprotju s 4. členom tega odloka,

 

2. po zgraditvi novega vodovoda in prejemu obvestila, da je obvezna priključitev njegove stavbe, kot lastnik ne zagotovi izvedbe priključka na sekundarni vodovod, in se v nasprotju z 8. členom tega odloka oskrbuje v smislu lastne oskrbe s pitno vodo,

 

3. se priključi na javni vodovod brez dovoljenja upravljavca iz 12. člena tega odloka,

 

4. ne izpolnjuje obveznosti iz 28. člena tega odloka;

 

in se zanj kaznuje z globo 1400 €, v primeru, da gre za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, oziroma se kaznuje z globo 400 €, če gre za posameznika.

 

Z globo v znesku 400 € se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

 

XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

35. člen

 

Do sprejetja občinskega prostorskega načrta, s katerim bodo določene enote urejanja prostora, se v smislu poselitvenih območij, ki tvorijo oskrbovalna območja posameznih vodovodov, štejejo sedanja ureditvena območja naselij oziroma v zvezi z lastno oskrbo z vodo, območja poselitve, kot jih opredeljuje 2. člen tega odloka.

 

Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora občina zagotavljati opravljanje storitev javne službe v skladu z 2. členom tega odloka, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je lastna oskrba s pitno vodo dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na javni vodovod.

Občina Ajdovščina najkasneje v 3 mesecih od sprejema tega odloka sprejme Operativni program oskrbe s pitno vodo v Občini Ajdovščina. V programu se določi tudi terminski načrt priključitve vseh naselij, v katerih je predvideno izvajanje javne službe skladno s tem odlokom.

Za obstoječe stavbe in stavbe, za katere je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena pred uveljavitvijo tega odloka, se drugi in tretji odstavek 7. člena tega odloka ne uporabljata.

Dokler za posamezen zasebni vodovod, s katerim se zagotavlja lastna oskrba s pitno vodo v obstoječih stavbah na poselitvenem območju naslednjih naselij oziroma njihovih delov: Podkraj (zgornji in spodnji del), Bela, Vodice, Višnje, Grivče, Čohi, Brod, Slokarji, Kompari, Kovači, Stomaž, Kamnje, Vrtovin (zgornji del) in Ravne (katerega letna povprečna zmogljivost je enaka ali večja od 10 m3 pitne vode na dan ali se iz njega oskrbuje 50 ali več prebivalcev s stalnim prebivališčem, zaradi česar bi moral imeti upravljavca v skladu drugim odstavkom 3. člena tega odloka), upravljavec kot izvajalec javne službe ni določen, občina ne prevzema obveznosti upravljavca iz Pravilnika o pitni vodi, pač pa morajo izvajati vse obveznosti iz omenjenega predpisa lastniki zasebnega vodovoda.

36. člen

 

Občinska uprava opravlja naloge, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, pri katerih je določitev upravljavca obvezna, dokler občina za posamezne vodovode ne potrdi upravljavca. Pred izdajo soglasja oziroma dovoljenja za priključitev mora občinska uprava s predstavnikom lastnikov takega vodovoda uskladiti pogoje, ki jih mora v zvezi s priključitvijo izpolniti bodoči uporabnik.

 

Občinska uprava opravlja upravne naloge, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, pri katerih je določitev upravljavca obvezna, dokler upravljavec ni določen. Pred izdajo soglasja oziroma dovoljenja za priključitev mora občinska uprava s predstavnikom lastnikov takega vodovoda uskladiti pogoje, ki jih mora v zvezi s priključitvijo izpolniti bodoči uporabnik.

 

37. člen

 

Priključki obstoječih stavb se na podlagi določb tega odloka prenesejo v vzdrževanje upravljavcu javnega vodovoda najpozneje do 31. decembra 2010. Zahtevam tega odloka se morajo prilagoditi ob prvi menjavi vodomera ali ob izvedbi gradbenih del na stavbi, za katera je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

 

38. člen

 

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Ajdovščina (Uradno glasilo št. 4/94 in 19/97 ter Uradni list RS, št. 17/01 in 51/07).

39. člen

 

Določbe 15. člena, ki se nanašajo na vzdrževalnino, se uporabljajo do uveljavitve predpisa za oblikovanje cene te javne službe, s katerim bodo na ravni države opredeljena merila glede stroškov, ki jih morajo v zvezi z vzdrževanjem priključkov in s storitvijo redne kontrole in overjanja vodomerov, uporabniki plačevati izvajalcu.

 

40. člen

 

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

Št. 3541-3/2009

 

Ajdovščina, dne 3. julija 2009

 

Župan

 

Občine Ajdovščina

 

Marjan Poljšak l.r.

 

 

 

Odlok o dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ajdovščina (Uradni list Republike Slovenije, št. 47/2011) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 

3. člen

  Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.
   

 

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ajdovščina (Uradni list Republike Slovenije, št. 88/2012) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 

8. člen

  Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
   

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ajdovščina (Uradni list Republike Slovenije, št. 50/2016) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo :
   
 

25. člen

  Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
   

 
pdf grafična priloga

 

   

 

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor