Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 1

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 in 30/18), 18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13, 74/15) ter 4. člena Odloka o priznanjih Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/15) je Občinski svet Občine Tržič na 34. redni seji dne 18. 10. 2018 sprejel

 

O D L O K 

o podelitvi naziva častni občan Občine Tržič 

 

1. člen 

 

Naziv častnega občana Občine Tržič se podeli g. Vinku Hlebšu, roj. 21. 1. 1943.

 

2. člen 

 

Vinku Hlebšu se naziv častnega občana podeli za njegovo dolgoletno delo na področju likovnega ustvarjanja.

Vinko Hlebš je rojen leta 1943 v Tržiču, kjer živi in ustvarja. Je član Dunajskega društva prijateljev umetnosti in Društva likovnih umetnikov Ljubljana. Izobraževal se je na likovnih tečajih v Kranju pri akademskem slikarju Milanu Batisti, pri akademskem slikarju Stanetu Kregarju in v Ljubljani pri dr. Milanu Butini. Od leta 2005 deluje na Ljudski univerzi Tržič kot mentor slikanja. Kot prostovoljni učitelj vodi likovno dejavnost v Varstveno delovnem centru Kranj, enota Tržič in Domu Petra Uzarja v Tržiču.

Vinko Hlebš je za svoje delo prejel številne pohvale in priznanja: 1977 – priznanje ob prvem srečanju gorenjskih likovnih skupin; 1978 – občinsko kulturno priznanje (Tržič) – Kurnikova plaketa; 1981 – posebno priznanje ter prva nagrada na razstavi tržiških samorastnikov ob Dnevu republike; diploma za sodelovanje na razstavi cvetja Karlovac (Večernji list Zagreb); 1985 – 1. nagrada na Ex temporu 100-let BPT Tržič; 1985 – Prešernova nagrada Gorenjske; 1987 – priznanje ob pregledni razstavi del Likovnih skupin Gorenjske Kranj; 1987 – priznanje Društva invalidov Tržič; 1988 – priznanje za sodelovanje na razstavi Gorenjskih likovnih skupin Tržič; 1988 – priznanje OF Slovenskega naroda Krajevne konference SZDL Bistrica pri Tržiču; 1991 – plaketa mesta Tržič; 2017 – državno priznanje Andragoškega centra Slovenije za promocijo učenja in znanja odraslih.

Samostojne razstave Vinka Hlebša so se vrstile doma in na tujem: 1969 – Cerklje na Gorenjskem, 1970 – Preddvor, 1971 – Radovljica, 1972 – Jesenice, 1973 – Tržič, 1975 – Tržič, 1977 – Kranj, 1978 – Tržič, Ljubljana, 1979 – Kranj, 1980 – Tržič, Škofja Loka, 1981 – Kranj, 1982 – Tržič, Kranj, Ludberg, Karlovac, Jesenice, 1983 – Tržič, Radovljica, Ljubljana, Beograd, Bled, Maribor, 1984 – Zagreb, Beograd, Köln, Ženeva, Zagreb, Celovec, Tinje, Bled, 1985 – Tržič, Kranj, Tržič, 1986 – Škofja Loka, Dunaj, Ljubljana, Železniki, 1987 – Tržič, Kranj, Slovenj Gradec, Bistrica v Rožni dolini (Feistritz, Avstrija), 1988 – Begunje na Gorenjskem, Kranj, Tržič, 1989 – Kranj, Tržič, 1990 – Kranj, Tržič, Golnik, 1991 – Tržič, Retnje, Kranj, 1994 – Tržič, 1995 – Kranj, 1996 – Domžale, 1997 – Ljubljana, 1999 – Tržič, Kranj, 2000 – Tržič, 2001 – Kranj, Kranj, 2002 – Mengeš, 2003 – Kranj, Kranj, Begunje na Gorenjskem, 2004 – Kranj, 2005 – Tržič, Kranj, Radovljica, Ljubljana, Škofja Loka, 2011 – Ljubljana, 2012 – Tržič, 2014 – Tržič, 2015 – Tržič, Begunje na Gorenjskem, 2017 – Trbovlje, 2018 – Tržič.

Vinko Hlebš je eden tistih slikarjev, ki ga odlikuje dosledna želja po ustvarjanju in nenehnem likovnem raziskovanju novih možnosti v okviru že izbrane motivike, s katero je dosegel takšno likovno formulo svojega ustvarjalnega jezika, da si je pridobil ugled javnosti in spoštovanje stroke. To mu je uspelo v skoraj petdesetletnem delovanju, vse od prve samostojne razstave leta 1969 pa do danes, ko je ustvaril impozanten opus. Vinko Hlebš se je v začetku svoje ustvarjalne poti osredotočil predvsem na motive tihožitij in krajine, torej iz narave prevzete oblike, in nakazal, kaj ga bo kot slikarja najbolj zanimalo in navdihovalo skozi ves opus. Na prehodu iz sedemdesetih let v osemdeseta se je dokončno odločil za osrednje motivno izhodišče in izbral rastlinski svet, v naslednjih desetletjih od teh osnov ni odstopal in z nepretrganim ustvarjanjem razvil avtentično likovno govorico.

Hlebševo slikarstvo je resnično svojstveno, sprva je slikal dosledno realistično, nato je svoje slikarstvo presegel, s tem da je optično posnetim podobam iz narave dodal simbolno sporočilo. Travniške ali gojene rastline, cvetove, plodove ali njihove detajle, lišaje in mahove, razne insekte in preostale sestavine mikrokozmosa pogosto uporablja v nadnaravni velikosti ali predimenzioniranih povečavah z vsebinskimi komponentami. Druži jih to, da jih stilizira do fantazijskih oblik, kot da bi bile izvzete iz svojega naravnega okolja, zaobjete v hipnem trenutku ter urejene v za slikarja značilnih temnozelenih ali temnomodrih ozadjih. Delujejo kot rastlinska telesa, ki pravzaprav niso čisto običajna telesa, kar naj bi bila na prvi pogled, ampak so podobe, ki se z jasnimi in čistimi oblikami spreminjajo v nadresnično obogatene prizore. Takšne prvine je likovna kritika označila za fantastični realizem; gre predvsem za stilno usmeritev, ki se je uveljavila v 50-ih letih 20. stoletja na Dunaju, za katero sta značilni močna sporočilnost in vsebina motivike. Idejna izhodišča je Hlebš v svojem nadaljnjem razvojnem obdobju, to je od devetdesetih let dalje, ki brez večjih sprememb traja še danes, nagradil in začel v realistične upodobitve rastlinskega sveta vse bolj vpletati tudi človeško prisotnost. To pojavnost slehernega posameznika izraža z vsakdanjimi predmeti ali človeškimi prispodobami, kot so razbite steklenice ali steklene posode, košarice, vaze in na vrvice obešeni sadeži, propadajoče hiše in uničeni čolni. Vse oblike, naj bodo še tako spremenjene ali zgolj preoblikovane, dajejo vtis neke vrste organskega razpadanja in vegetabilne rasti ter naposled zaokrožujejo krogotok življenja od spočetja do smrti. Od takrat dalje je Hlebševa slikovna površina postala izrazno polje, kjer je slutiti utrip narave, ciklus življenja in umiranja ter drugih avtorskih predmetnih interpretacij. In očitno je, da je Vinko Hlebš kot umetnik presegel fizični stvarni svet, s podajanjem duhovnih vsebin in razmišljanj poskuša analizirati sodobni svet ter reflektira bivanjsko resničnost na sebi najbližji način. To je na slikarski način, ki ga danes uspešno udejanja v odklonu do sodobnih likovnih usmeritev in tokov.

Slikarski credo Vinka Hlebša je odraz osebne refleksije sveta, za katerega je značilna humanistična in predvsem pozitivna naravnanost, saj je večina njegovih slik optimistično zasnovanih. Z likovno občutljivostjo za življenjsko dinamiko odpira vrsto vprašanj o človekovem bivanju, dotika se resničnosti, ki jo živimo, njenih ovir in venomer ponuja nove možnosti za razumevanje narave in sveta. Zato Hlebševo slikarstvo v sebi nosi posebno duhovno atmosfero, slike z barvno usklajenostjo zaokrožujejo utrip naravnega in kozmičnega sveta in z mislijo na sožitje človeka z naravo predstavljajo odsev avtorjevih osebnih likovnih izpovedi s simbolnim pomenom.

 

3. člen 

 

Podelitev posebne listine, ki jo podpiše župan Občine Tržič, se opravi v mesecu decembru 2018.

 

4. člen 

 

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

Št. 032-0003/2014

Tržič, dne 18. oktobra 2018

 

 

Župan 

Občine Tržič

 

mag. Borut Sajovic l.r.

 

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor