Na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, štev. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 8. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, štev. 63/10, Uradno glasilo slovenskih občin, štev. 5/12, 27/16 in 61/16) je Občinski svet Občine Mislinja na 21. seji dne 14. 12. 2017 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE MISLINJA

I.       Uvodne določbe

1. člen

(sprejem prostorskega akta)

S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Mislinja, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. pod številko naloge 10025 v decembru 2017.

2. člen

(namen in vloga prostorskega akta)

(1) Z Občinskim prostorskim načrtom Občine Mislinja (v nadaljevanju: OPN) so za njeno celotno območje določeni osnovni cilji in koncept prostorskega razvoja, namenska raba njenega prostora ter usmeritve, merila in pogoji za posege v prostor.

(2) OPN je podlaga za prostorske ureditve lokalnega pomena: za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v nadaljevanju: OPPN) in projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja.

3. člen

(vsebina in oblika prostorskega akta)

(1) OPN sestavljata strateški in izvedbeni del v tekstualni in grafični obliki, ki sta z isto vsebino izdelana tako v analogni kot digitalni obliki, ter priloge. V primeru morebitne razlike v delu vsebine OPN med analogno in digitalno obliko velja analogna.

(2) Tekstualni del – odlok obsega:

I.   UVODNE DOLOČBE

II. STRATEŠKI DEL

·       izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine;

·       zasnova prostorskega razvoja občine;

·       zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra;

·       –   okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko    povezana;

·       določitev okvirnih območij razpršene poselitve;

·       usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo;

·       koncept prostorskega razvoja občinskega središča, za katerega je izdelan urbanistični načrt;

·       usmeritve za razvoj v krajini;

·       usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč;

·       usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

III.       IZVEDBENI DEL

·       enote urejanja prostora;

·       območja osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora;

·       dopustna izraba prostora;

·       prostorski izvedbeni pogoji;

·       območja, za katera se pripravijo občinski podrobni prostorski načrti.

IV.        PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

(3) Grafični del:

GRAFIČNI PRIKAZI STRATEŠKEGA DELA OPN:

I. Zasnova prostorskega razvoja občine (M 1 : 35.000)

II. Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 35.000)

II.1    Zasnova prometnega omrežja

II.2    Zasnova energetske, elektronsko komunikacijske, komunalne in okoljske infrastrukture

III. Prikaz okvirnih območij naselij in okvirnih območij razpršene poselitve (M 1 : 35.000);

IV. Prikaz usmeritev za razvoj poselitve in prenovo (M 1 : 35.000);

V. Prikaz usmeritev za razvoj v krajini (M 1 : 35.000);

VI. Prikaz usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč (M 1 : 35.000);

GRAFIČNI PRIKAZI IZVEDBENEGA DELA OPN:

1.   Pregledna karta Občine Mislinja z razdelitvijo na liste (M 1 : 50.000)

2.   Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 35.000)

3.   3. Prikaz območij enot urejanja prostora in osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora (M   1 : 5.000)

4.   Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 5000)

5.   Prikaz območij enot urejanja prostora, prostorskih izvedbenih pogojev in drugih regulacijskih elementov (M 1 : 5000)

Legenda (1. del)

Legenda (2. del)

(4) Priloge:

·       Izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov

·       Prikaz stanja prostora

·       Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN

·       Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora

·       Obrazložitev in utemeljitev OPN

·       Povzetek za javnost

·       Okoljsko poročilo

4. člen

(pomen kratic)

Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:

·       AV: oblikovanje stavb po avtohtonih vzorcih

·       ARSO: organ v sestavi ministrstva, pristojnega za okolje, ki opravlja strokovne, analitične in upravne naloge s področja okolja na državni ravni (Agencija RS za okolje);

·       BTPs: bruto tlorisna površina stavbe (skupna površina vseh etaž stavbe)

·       BTPe: bruto tlorisna površina etaže (skupna površina ene etaže stavbe)

·       DZPp: delež zelenih površin (na parceli namenjeni gradnji)

·       DOF: digitalni ortofoto (načrt, karta, posnetek)

·       EN: eno in dvostanovanjske stavbe v nizu – dvojček in vrstne hiše

·       EO: enostavni objekt, določen v veljavnem predpisu, ki razvršča objekte glede na zahtevnost gradnje 

·       EP: eno in dvostanovanjske prostostoječe stavbe

·       EUP: enota urejanja prostora

·       FI: faktor izrabe parcele, namenjene gradnji

·       FZ: faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji

·       GJI: gradbeno inženirski objekti, naprave in vodi v okviru gospodarske javne infrastrukture

·       K+P+1+M: klet + pritličje + nadstropje + mansarda (etažnost stavbe)

·       LEK: lokalni energetski koncept

·       MOP: ministrstvo, pristojno za okolje in prostor (Ministrstvo za okolje in prostor)

·       NO: nezahtevni objekt, določen v veljavnem predpisu, ki razvršča objekte glede na zahtevnost gradnje 

·       NRP: namenska raba prostora

·       NUP: nosilec urejanja prostora

·       NV: naravna vrednota

·       ONRP: osnovna namenska raba prostora

·       OPN: občinski prostorski načrt

·       OPPN: občinski podrobni prostorski načrt

·       OPPNv: občinski podrobni prostorski načrt – veljavni

·       OPPNp: občinski podrobni prostorski načrt – predvideni

·       –   OVE: obnovljivi viri energije, tj. vodni potencial, biomasa, bioplin, toplotna energija okolja,           geotermalna energija, energija vetra, sončna energija, odpadna toplota in energija, ki se sprošča pri sežiganju odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati.

·       PIP: prostorski izvedbeni pogoji

·       PNRP: podrobnejša namenska raba prostora

·       –   POPN: Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih     za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur. l. RS,    št. 99/07)

·       PPA: podroben prostorski akt (občinski, izvedbeni) – veljavni

·       PVO: poročilo o vplivih na okolje

·       RO: različno oblikovanje stavb

·       SKD: standardna klasifikacija dejavnosti

·       SVPH: stopnja varstva pred hrupom

·       UN: urbanistični načrt

·       URE: učinkovita raba energije

·       V: večstanovanjske stavbe

·       VB: večstanovanjske stavbe – manjši blok

·       VV: večstanovanjske stavbe – vila blok

·       ZKP: zemljiški katastrski prikaz

·       –   ZVKDS: javni zavod, ki na državni ravni izvaja strokovne in upravne naloge s področja     ohranjanja nepremične s pripadajočo premično in živo kulturno dediščino (Zavod za varstvo       kulturne dediščine Slovenije)

5. člen

(pomen izrazov)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

·       Avtohton pomeni prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov).

·       Delež zelenih površin (DZPp) je odstotek zelenih površin glede na velikost parcele, namenjene gradnji. Pri tem so zelene površine zasajene in zatravljene površine, ki niso pozidane, tlakovane ali asfaltirane in na njih ne stoji nezahteven ali enostaven objekt.

·       Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so vse, ki so določene v veljavnih predpisih, ki tovrstne dejavnosti opredeljujejo.

·       Dozidava in nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida oziroma nadzida nov del objekta do vključno 40 % bruto prostornine obstoječega objekta.

·       Druge oblike dela na domu predstavljajo druge različne dejavnosti, ki niso določene kot dopustne na posamezni podrobnejši namenski rabi in se izvajajo v obstoječih stanovanjskih stavbah ter imajo vplive v dopustnih mejah za stanovanjsko območje.

·       Družbena infrastruktura obsega v skladu s predpisom, ki opredeljuje standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD) naslednje dejavnosti: O – dejavnosti javne uprave, obrambe, socialne varnosti, P – izobraževanje, Q – zdravstvo in socialno varstvo in R – kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti.

·       Etaža je del stavbe med dvema stropnima konstrukcijama, pri čemer se kot etaža poleg pritličja (P) in nadstropja (N) štejeta tudi klet (K) in mansarda (M).

·       Eno in dvostanovanjske stavbe z oznako E so:

o   prostostoječe – EP, ki imajo skupen ali ločen vhod, stanovanjski enoti sta ena ob drugi ali ena nad drugo ali kombinirano

o   v nizu – EN (dvojček in vrstne hiše) oz. več enakih enot se stika z eno stranico ali njenim delom ali z vmesnim garažnim ipd. objektom. V primerih dvostanovanjskih stavb v nizu so vhodi v posamezno bivalno enoto lahko skupni ali ločeni.

·       Frčada je arhitekturno funkcionalen element na poševni strehi, ki omogoča osvetljevanje ali ventilacijo podstrešnih prostorov skozi vertikalne odprtine.

·       Gang je zunanji odprt ali delno zaprt hodnik v etažah nad pritličjem, iz katerega vodijo vhodi v posamezne stanovanjske enote.

·       Gospodarski objekti obsegajo stavbe proizvodnih dejavnosti, stavbe s tem odlokom opredeljenega malega gospodarstva in kmetijske dejavnosti.

·       Gradnja je gradnja novega objekta, rekonstrukcija in odstranitev objekta.

·       Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt ali dozida ali nadzida v obsegu nad 50 % bruto površine obstoječega objekta.

·       Grajeno območje kmetije je (1) območje kmetijskega gospodarstva iz registra kmetijskih gospodarstev, ki se vodi po zakonu, ki ureja kmetijstvo (kmetijskemu gospodarstvu je dodeljena ident. št. KMG-MID) ali (2) območje kmetijski dejavnosti namenjenega gospodarstva, ki je v lasti, zakupu oziroma drugačni uporabi s strani fizične osebe s statusom kmeta, kakor ta status opredeljuje veljavna zakonodaja za področje kmetijstva oz. kmetijskih zemljišč ki je (grajeno območje kmetije namreč) sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stojijo objekti kmetije, ki so med seboj povezani z dovozi, potmi in drugimi uporabljenimi površinami. Opredeli se na plansko določenih stavbnih in drugih zemljiščih tako, da se med seboj povežejo skrajni deli oz. točke tangiranih stavbnih zemljišč oz. parcel, namenjenih gradnji, ter obstoječih objektov v zaključeno območje ne glede na to, ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne.

·       Klet (K) je del stavbe, ki ga sestavlja ena ali več etaž pod pritličjem (P).

·       Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije.

·       Malo gospodarstvo predstavljajo z odlokom določene in v manjšem obsegu (manjše površine stavb in parcel) storitvene, poslovne in proizvodne dejavnosti kot obrtne dejavnosti  oz. v obliki delavnic, salonov, pisarn ipd.

·       Mansarda (M) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. Namenjena je bivanju ali opravljanju dejavnosti.

·       Meje vsebin izvedbenega dela OPN so meja EUP ali meja območja osnovne ali podrobnejše NRP ali meja drugega vsebinsko posebnega območja.

·       Nadomestna gradnja je v skladu s tem odlokom tiste vrste gradnja, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini zgradi nov objekt, dosedanji objekt pa se pred pričetkom uporabe novega odstrani. Pri tem je BTPs novega objekta lahko največ do 20 % večja od BTPs objekta, ki se nadomešča.

·       Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.

·       Objekt sodobne tipologije je objekt sodobnega oblikovanja (arhitektura moderne in novejša) in materialov.

·       Oblikovanje stavb po avtohtonih vzorcih (AV) pomeni, da oblikovanje stavb izhaja iz tradicionalno značilnih vzorcev gradnje na obravnavanem območju in se le-tem prilagaja z dopustno stopnjo odstopanja. Predstavlja nasprotje opredeljenega različnega oblikovanja (RO) stavb.

·       Odpadne vode obsegajo komunalne, padavinske in tehnološke odpadne vode.

·       Odprti prostor v tem odloku predstavlja območje občine izven opredeljenega območja urbanističnega načrta (UN) in izven opredeljenih okvirnih območij naselij.

·       Odprte zelene površine so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih območjih in druge zelene površine ter ureditve za potrebe prebivalcev.

·       Osnovne stranice so stranice stavb, oblikovanih po avtohtonih vzorcih, ki imajo tlorisno razmerje stranic, ki ni manjše od 1 : 1,5 brez vključenih delov, ki dopustni tlorisni gabarit razvejajo – sestavijo – razgibajo – razčlenijo.

·       Ožje oskrbno središče ima vsaj eno dejavnost javnega značaja, kot je npr. podružnična šola, cerkev s pokopališčem, sedež vaške skupnosti, vaški oz. kulturni dom, športno igrišče, trgovina za osnovno oskrbo z živili ipd.

·       Parcela namenjena gradnji ('gradbena parcela') je stavbno zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena njihova ureditev.

·       Podstrešje je del stavbe nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho in ni namenjeno bivanju ali opravljanju dejavnosti.

·       Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na njem z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na terenu in pod njim. Drugi posegi v prostor vključujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve, ureditve in vzdrževanje odprtih površin, ureditev dostopov za funkcionalno ovirane osebe, ureditev parkirnih površin, dela za lastne potrebe in druge posege v fizične strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov.

·       Poslovne dejavnosti obsegajo v skladu s predpisom, ki opredeljuje SKD: H – le poštna in kurirska dejavnost , J – informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – poslovanje z nepremičninami, M – strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti.

·       Proizvodne dejavnosti obsegajo v skladu s predpisom, ki opredeljuje SKD, naslednje dejavnosti: B – rudarstvo, C – predelovalne dejavnosti, D – oskrba z električno energijo, plinom, paro, E – oskrba z vodo, ravnanje z odpadki in odplakami, saniranje okolja, F – gradbeništvo,

·       Površine razpršene poselitve so:

·       * na osnovi 9. člena POPN stavbna zemljišča samotnih kmetij, objektov zgrajenih pretežno pred        letom 1967 – Aa;

·       na osnovi 9. člena POPN stavbna zemljišča zaselkov – Az;

·       stavbna zemljišča samostojno lociranih kmetijskih in/ali gozdarskih objektov – Ak;

·       * stavbna zemljišča z gradnjo po letu 1967, ki leži izven Aa, Az in Ak – površine ostale          razpršene poselitve – Ao.

·       Praviloma: izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka in če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstopanja od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor oziroma v postopku priprave OPPN.

·       Pretežno: izraz pomeni večji del česa oz. da določena struktura, namembnost ipd. prevladuje (2/3 in več).

·       Pritličje (P) je etaža nad prvo kletjo ali v primeru, ko kleti v stavbi ni, tisti del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino (nivojem terena) ali največ 1,4 m nad njo.

·       Prostori, namenjeni bivanju, so: dnevna soba, delovni kot, dnevni kot, delovni kabinet, jedilnica, bivalna kuhinja, otroška soba.

·       Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter se pred posegom niso konfiguracijsko spremenile.

·       Regulacijske črte so regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija. Regulacijska linija ločuje obstoječe ali predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti. Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča. Gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom (s fasado) postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.

·       Sestavljen – razvejan – členjen tloris je tloris, pri katerem so na osnovni praviloma pravokotni tloris dodani ali odvzeti volumni, ki presegajo 1/3 volumna, opredeljenega na osnovni pravokotnega tlorisa (npr. tloris v obliki črk L, T, U ... in podobno). Značilen je za opredeljeno različno oblikovanje stavb.

·       Storitvene dejavnosti obsegajo v skladu s predpisom, ki opredeljuje SKD, naslednje dejavnosti: S – druge dejavnosti, T – dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno potrebo ter N - druge raznovrstne poslovne dejavnosti razen dajanja tovornjakov v najem in zakup.

·       Varovalni pas GJI obsega prostor obstoječe gospodarske javne infrastrukture in okoli nje, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.

(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi predpisi.

(3)        Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

II.      Strateški del

6. člen

(vsebina strateškega dela OPN)

Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, območja razpršene poselitve in sanacijo razpršene gradnje.

1.       Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

7. člen

(izhodišča prostorskega razvoja občine)

(1) V statističnih oz. administrativnih naseljih Mislinja, Dovže, Gornji in Srednji Dolič ter Šentilj pod Turjakom) so razvidno velika strnjeno pozidana območja, v ostalih naseljih (Kozjak, Mala Mislinja, Paka – del, Razborca, Tolsti Vrh pri Mislinji in Završe pa je prisotna predvsem razpršena poselitev in le redkeje majhna ali zelo majhna strnjeno pozidana območja.

(2) Poselitev v občini je osredotočena predvsem na nižinski del ozemlja ob rekah Mislinja in Paka, kjer hkrati potekajo bolj zmogljive cestne povezave. Trendi kažejo, da bo ta prostor torišče bolj intenzivnega prostorskega razvija kot preostali del občine tudi v prihodnje. Spričo že izvedenih in načrtovanih infrastrukturnih gradenj postaja ta prostor še bolj privlačen za novo poselitev.

(3) V nekaterih naselbinskih jedrih prihaja do opuščanja centralnih (trgovskih, gostinskih ipd.) dejavnosti, delno tudi predelovalnih. Omenjeno pomeni spreminjanje centralnih vlog teh naselij v omrežju naselij, ki zato terja novo zastavitev vlog naselij.

(4) Predelovalne ipd. dejavnosti v občini zaenkrat še niso zastopane v tolikšni meri, da bi tvorile jasno razpoznavne gospodarske oz. poslovne cone.

(5) Podeželski prostor občine je soočen s prestrukturiranjem kmetijstva (formiranje večjih kmetij, opuščanje kmetijske dejavnosti na manjših), z nastajanjem novih stanovanjskih hiš dnevnih delovnih migrantov, s širjenjem ali upadanjem obstoječih dejavnosti (razrez in predelava lesa ...) in z izzivi novih dejavnosti (turizem, šport in rekreacija, varstvo narave ...).

(6) Pri zastavitvi prostorskega razvoja v občini se upošteva odnos do sosednjih večjih mest (Velenje in Slovenj Gradec kot regionalni gravitacijski središči proizvodnje in potrošnje tudi za prebivalce iz Občine Mislinja) kot tudi možnosti, ki jih nudijo lokalna in regionalna partnerstva na različnih področjih gospodarskega, socialnega, prostorskega in okoljskega razvoja.

(7) Glede na določila državnih prostorskih aktov je treba tudi v Občini Mislinja slediti temeljnim načelom trajnostnega razvoja, kar pomeni tudi to, da je treba upoštevati omejitve v prostoru in razvoj usmerjati na manj ranljiva območja.

(8) Ključne usmeritve iz državnih prostorskih aktov, ki se posredno nanašajo tudi na prostorski razvoj Občine Mislinja in se upoštevajo kot izhodišče njenega prostorskega razvoja, so naslednje:

·       Zasnova poselitve v državi temelji na policentričnem urbanem sistemu, v katerem je naselje Mislinja po kriterijih opredeljeno kot pomembnejše lokalno središče, v katerega se umešča (med drugim) primarno zdravniško in socialno oskrbo ter omogoča možnosti za športno in kulturno dejavnost.

·       Občina je v gravitacijskem območju središča nacionalnega in hkrati središča regionalnega pomena, tj. somestja Slovenj Gradec–Ravne na Koroškem–Dravograd. Znotraj gravitacijskega območja se razvija omrežje urbanih naselij, kamor se razmeščajo družbene in storitvene dejavnosti ter dejavnosti javnega značaja.

·       Poselitev se prednostno usmerja v izbrana naselja, v katerih je treba skrbeti za zadostno ponudbo stanovanj, delovnih mest in dejavnosti ter za ustrezno infrastrukturno opremljenost.

·       Na podeželju se vzpodbuja raznolikost tistih gospodarskih dejavnosti, ki omogočajo ohranjanje poseljenosti, vitalnosti podeželja in prispevajo k visoki kvaliteti, prepoznavnosti in doživljajski privlačnosti naravne in kulturne krajine ter celotnega odprtega prostora.

·       Teritorij občine sodi med hribovska in gorska območja. Pohorje kot območje s posebnimi potenciali in problemi se razvija tako, da se ohranja njegove naravne in kulturne kakovosti ob zagotavljanju osnovne gospodarske in družbene infrastrukture ter ustreznem upravljanju z naravnimi viri.

(9) Razvojne potrebe v občini so ustrezno integrirane v zasnovo prostorskega razvoja občine in v opredelitve o namenski rabi ter o vseh ostalih vidikih in pogojih načrtovanja prostora.

(10) Med občinskimi razvojnimi potrebami, vključenimi v OPN, so izpostavljene naslednje:

·       zagotovitev možnosti za stanovanjsko gradnjo (predvsem v naseljih, ki imajo pomembnejšo vlogo v omrežju naselij);

·       zagotovitev možnosti za izvajanje proizvodnih dejavnosti in za razvoj dopolnilnih gospodarskih dejavnosti;

·       zagotovitev ustrezne infrastrukturne opremljenosti naselij in drugih delov občine (načrtovane cestne povezave, rekonstrukcije odsekov obstoječih cest, načrtovane kolesarske povezave, dogradnja vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, širitev omrežja elektronskih povezav ...);

·       zagotovitev možnosti za razvoj turizma in rekreacije na prostem (območja v ta namen na Pohorju, območja turističnih nastanitvenih zmogljivosti, ureditve za sonaravni turizem, obnova in predstavitev kulturne dediščine);

·       zagotovitev možnosti za športno rekreacijo občanov in obiskovalcev občine.

8. člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

(1) Izhajajoč iz vodilnega načela trajnostnega razvoja je osrednji cilj prostorskega razvoja v Občini Mislinja doseganje usklajenih prostorskih razmerij in trajno kakovostnih bivalnih ter delovnih razmer. Trajnostni razvoj v širšem smislu ne vključuje le okoljsko upravičenega in smotrnega gospodarskega razvoja, ki naj ohranja sedanje vire za prihodnje generacije, temveč zajema tudi uravnotežen prostorski, družbeni (socialni) in gospodarski razvoj. Ob uravnoteženi namenski rabi prostora, optimalni poseljenosti in omrežju naselij ter ob dobri infrastrukturni opremljenosti prostora občine se osnovni cilji prostorskega razvoja nanašajo še na prostorske vidike varovanja okolja in naravnih ter po človeku ustvarjenih dobrin ter na njihovo uravnoteženo in aktivno vključevanje v prihodnji razvoj.

(2) Med cilji prostorskega razvoja so izpostavljeni še naslednji:

·       vzpostavljanje prostorskih pogojev za družbeni in gospodarski razvoj ter za materialno in socialno blagostanje v občini; to pomeni zlasti zagotavljanje prostorske privlačnosti občine, zadostnih površin za vse gospodarske dejavnosti in za vse socialne skupine prebivalstva ter zagotavljanje ustrezne dostopnosti do terciarnih in kvartarnih dejavnosti; prej omenjeno zagotavljanje pogojev za razvoj naj upošteva potrebo po uravnoteženosti zaposlitev, stanovanj in storitev ter se naj izvaja na način, ki upošteva potrebe varstva okolja in naravnih dobrin;

·       izraba razvojnih možnosti, ki jih ponuja prostor občine (naravna in po človeku ustvarjena raznolikost tukajšnjega prostora, prepletanje poseljenih in naravno prvobitnejših območij, obsežnejši strnjeni gozdovi, relativno omejeni obseg kakovostnih kmetijskih zemljišč, nezazidana stavbna zemljišča, sanacija oz. izraba degradiranih območij ...);

·       povezan, medsebojno usklajen in soodvisen prostorski razvoj občinskega središča in preostalega občinskega prostora; v ta sklop sodi tudi zagotavljanje dobre prometne dostopnosti na celotnem območju občine, zlasti dostopnosti do občinskega središča;

·       prepoznavanje in ustrezno reševanje ter saniranje obstoječih prostorskih problemov;

·       izboljševanje kakovosti bivalnega in delovnega okolja, kar se nanaša na opremljenost z infrastrukturo, s storitvenimi dejavnostmi in zadostnimi urejenimi zelenimi površinami, na ekološko neoporečnost okolja in ustrezno dostopnost do centralnih dejavnosti, javnega prometa in rekreacijskih površin ter na zagotavljanje možnosti za trajnostne oblike prometa (pešačenje, kolesarjenje, javni prevoz ...);

·       ustvarjanje oblikovno prepoznavnih območij z ambientalnimi kakovostmi in skrb za ohranjanje ter premišljen razvoj identitetno, simbolno in zgodovinsko pomembnih delov občinskega prostora;

·       zagotavljanje okoljsko primernih razmer, kar se nanaša na bivanje in delo v zdravem okolju, na varčno in učinkovito rabo energije, izkoriščanje obnovljivih virov energije, preprečevanje onesnaževanja zraka, vode in tal ter obremenjevanje okolja s hrupom in ionizirajočimi sevanji, učinkovito gospodarjenje z odpadki in varovanje ter bogatitev biotske raznovrstnosti;

·       kakovostna, zanesljiva, učinkovita, konkurenčna in enakopravna oskrba prebivalstva z vodo, energenti in informacijami;

·       ohranjanje in razvoj kulturne krajine, varstvo in povečevanje fonda naravnih vrednot ter kulturne dediščine; povezovanje naštetega s površinami za športno rekreacijo, prostočasne dejavnosti prebivalstva in za trajnostni oz. sonaravni turizem; zaustavljanje negativnega trenda upadanja števila enot kulturne dediščine in njihovega propadanja, zaustavljanje trenda nekakovostne urbanizacije podeželja in s tem degradacije naselbinske dediščine, kulturne krajine in vplivnih območij enot kulturne dediščine, povezovanje razvojnih dejavnosti z aktivno revitalizacijo objektov dediščine, ohranjanje in vzdržno razvijanje tistih krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi v občini, ki so pomembna na regionalni in lokalni ravni;

·       izvajanje prostorskih in gradbenih ukrepov za preprečevanje okoljskih nevarnosti za ljudi in dobrine (plazovi, viharji, poplave, udori, požari ...);

·       razvijanje možnosti, praks in instrumentov za kakovostno pripravo in izvajanje prostorskih aktov; pomemben del teh možnosti predstavlja zagotavljanje strokovnih, celostnih in interdisciplinarnih pristopov (npr. povezovanje med načrtovanjem namenske rabe prostora in prometnim, vodnogospodarskim, okoljevarstvenim, turističnim in druge vrste načrtovanji); razvoj prakse prostorskega načrtovanja naj zajema tudi demokratično in kompetentno sodelovanje zainteresiranih javnosti pri načrtovanju prostorskega razvoja;

·       povezovanje posameznih območij znotraj občine, povezovanje občinskega prostora s sosednjimi občinami in povezovanje v širšem prostoru regije in države;

·       sodelovanje različnih nosilcev interesov in skupin po horizontalni in vertikalni ravni ter uveljavljanje javne koristi v procesih oblikovanja in sprejemanja odločitev.

(3) Osnovni cilji v zvezi z naseljem Mislinja kot občinskim središčem ter z njim povezanim sonaseljem Šentilj pod Turjakom se nanašajo na:

·       opremljenost naselja z ustreznimi funkcijami in dejavnostmi, namenjenimi prebivalcem na območju tako naselja kot tudi celotne občine, za določene dejavnosti pa tudi obiskovalcem od drugod;

·       visoko stopnjo kakovostnega bivalnega in delovnega okolja v naselju; k omenjeni kakovosti prispevajo tudi premišljeno oblikovanje posameznih delov naselja in skrb za ustrezno razmerje med pozidanimi, urejenimi zelenimi, odprtimi in vodnimi površinami v naselju;

·       zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj oskrbnih, storitvenih, poslovnih, proizvodnih, turističnih in drugih gospodarskih dejavnosti.

·       prostorsko urejenost, ki bo prijazna do vseh socialnih skupin prebivalcev naselja in jim bo zagotavljala varno bivanje.

(4) Cilji na področju poselitve v občini so členjeni po osnovnih delih občinskega prostora:

·       na območju naselja Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom (urbano središče, občinsko središče) in drugih pomembnejših občinskih naselij je treba nameniti ustrezno velik poudarek razen premišljenim širitvam območij teh naselij tudi zapolnjevanju, zaokroževanju in ustvarjanju jasnih robov naselij; na območju teh naselij je potrebno snovati in udejanjati takšne prostorske ureditve, ki omogočajo zgoščevanje in racionalno rabo prostora, dvig urbanosti in oblikovno prepoznavnost (delov) prostora;

·       v širši okolici pomembnejših naselij je potrebno preprečiti nadaljnje pojave razpršene gradnje (in (in mestoma sanirati obstoječo), v naseljih pa z zapolnjevanjem in zaokroževanjem ustvarjati jasne, zaokrožene, funkcionalne in oblikovno skladne stavbne enote;

·       v preostalem območju občine je potrebno ohranjati razpršeno poselitev in poskrbeti za urejeno in prepoznavno kulturno pokrajino ter s primernim prostorskim usmerjanjem razvoja poselitvenih, kmetijskih, gozdarskih, turističnih, drugih ustreznih gospodarskih in rekreacijskih dejavnosti izkoristiti naravne in kulturne potenciale območja; obenem je treba tudi v tem prostoru preprečiti pojave razpršene gradnje.

2.       Zasnova prostorskega razvoja občine

9. člen

(zasnova prostorskega razvoja občine)

(1) Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti

(1.1) Razvoj poselitve v občini je usmerjen na stavbna zemljišča znotraj okvirnih območij naselij v nižinskem delu občine in na stičnem območju med nižinskimi predeli občine (Mislinjska dolina, Doliško podolje) in hribovitim oz. gorskim svetom Pohorja, Kozjaka in Završ. Znotraj slednjih treh predelov se poselitev ohranja z obnovo ali prenovo zakonito zgrajenih objektov in dopolnilno gradnjo na stavbnih zemljiščih obstoječih kmetij. Na višje ležečih predelih Pohorja z izjemo enega turističnega naselja in treh območij za turizem dodatne poselitve ne bo.

(1.2) Poselitveno se bo prednostno razvijalo pomembnejše lokalno središče in hkrati občinsko središče Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom. Ustrezno odmerjenega prostorskega razvoja bo deležno drugo najpomembnejše naselje v občini, tj. lokalno središče Srednji Dolič. V ostalih naseljih bodo za razvoj v prvi vrsti izkoriščena razpoložljiva zemljišča znotraj naselij, k čemur se dodajajo zemljišča na območjih smiselnih zaokrožitev in zapolnitev obstoječih meja teh naselij ter izjemoma še širitve stavbnih zemljišč za potrebe lokalnega razvoja. Z navedenim se v naseljih zagotavljajo potrebne površine za stanovanja, za različne dejavnosti (gospodarske, družbene, storitvene, oskrbne ...), za šport in za rekreacijo ter za infrastrukturno opremljenost.

(1.3) Z razvojem poselitve bodo ohranjeni že vzpostavljeni vzorci poselitve, upoštevana bo ustreznost glede naravnih danosti in obstoječe rabe prostora ter zahteve po varstvu narave in naravnih virov. Varovani so objekti in območja kulturne dediščine, vanje so možni le nadzorovani posegi, tj. takšni, ki so podprti s predhodnimi strokovnimi obdelavami in usmeritvami ter pogoji pristojnih nosilcev urejanja prostora.

(1.4) Dejavnosti (opredeljene v okviru podrobnejših namenskih rab prostora) so primarno določene v naseljih znotraj posameznih samostojnih območij ali pa so dopustne tudi na območjih ustreznih drugih podrobnejših namenskih rab kot 'gostujoče', tj. dopolnilne ali enakovredno prepletene z drugimi rabami – vendar zmeraj na tak način, da so njihovi okoljski in prostorski vplivi v okviru s predpisi določenih meja.

(1.5) V primerih, ko zaradi različnih razlogov ni možno locirati posameznih dejavnosti v naselja, so te izjemoma dopustne zunaj območja naselij, in sicer tako, da so opredeljene na osnovi vrednotenja variant in izbora najustreznejše variante.

(1.6) Ohranjanje in razvijanje obstoječih dejavnosti izven naselij je možno le, kadar so ob tem prioritetno stremi k racionalni izrabi razpoložljivih površin in upošteva vse zahteve glede varstva okolja, narave, kulturne dediščine, zdravja ljudi in varstva pred nesrečami.

(1.7) V odprtem prostoru izven območij naselij se osnovne rabe prostora in z njimi povezane dejavnosti razvijajo glede na naravne danosti in vzpostavljene rabe. Tako so višji predeli Pohorja primarno namenjeni razvoju gozdnogospodarske dejavnosti, ki jo dopolnjuje turistično rekreativna in delno počitniška dejavnost. Razvoju primarno gozdnogospodarskih dejavnosti so namenjeni tudi severni predeli Kozjaka in širše območje okoli Hude luknje. Na nižjih predelih hribovitega sveta Pohorja, na Završah in na pretežnem delu Kozjaka se ohranja mešanje kmetijske in gozdnogospodarske dejavnosti. V nižinskem delu ob obeh rekah je primarna dejavnost zunaj tukajšnjih naselij kmetijstvo.

(1.8) Glede na prisotne obstoječe prostorske strukture oziroma danosti, ki predstavljajo osnovo za razvoj turizma, se turizem načeloma vzpodbuja na celotnem območju občine, prednostno pa na posameznih lokacijah predvsem v hribovitem delu občine. Turizem se razvija tako, da so pri tem na trajnostni način izrabljene naravne danosti in da se prostorski razvoj pri tem prilagaja vzpostavljenim prostorskim strukturam.

(2) Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij

(2.1) Z določitvijo sistema in medsebojnih razmerij posameznih naselij v občini ter z opredelitvijo njihovih središčnih vlog, z določitvijo okvirnih območij naselij, podrobnejših namenskih rab prostora znotraj naselij in dopustnih dejavnosti v njih so vzpostavljeni pogoji za udejanjanje policentričnega razvoja poselitve v občini.

(2.2) Omrežje naselij v občini tvorijo naselja z naslednjimi opredeljenimi središčnimi vlogami:

·            Naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom je pomembnejše lokalno središče z gravitacijskim območjem, ki pokriva celotno občino in za nekatere funkcije tudi dele sosednjih občin. Občinsko središče ohranja in razvija svojo vlogo upravnega, zaposlitvenega in oskrbnega središča, v katerega bodo tudi v prihodnje usmerjene nove središčne oz. centralne (družbene, storitvene, oskrbne) dejavnosti. V naselje bodo intenzivno usmerjene različne oblike stanovanjske pozidave, prav tako pa so v njem zagotovljene površine za ohranitev in razvoj dejavnosti, ki zagotavljajo obstoječa in prinašajo nova delovna mesta. V navezavi na zelene površine v in ob naselju je omogočen razvoj športnih in rekreacijskih dejavnosti, kar prispeva k izboljševanju tukajšnjega bivalnega in delovnega okolja.

·            lokalno središče Srednji Dolič ima opaznejšo členitev dejavnosti in večje gravitacijsko zaledje kot preostala naselja v občini (z izjemo pomembnejšega lokalnega središča). Skupaj z naseljem Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom zagotavlja oskrbljenost prebivalstva s pomembnejšimi centralnimi dejavnostmi in je skupaj z njim ter nekaterimi ostalimi naselji, ki imajo vlogo ožjega oskrbnega središča, hrbtenica občinskega prostorskega razvoja. V Srednjem Doliču se vzpodbuja njegova stanovanjska, oskrbna in delno tudi zaposlitvena funkcija.

·            ostala naselja, ki glede na državne prostorske predpise nimajo središčne vloge, vendar je zanje možno prepoznati vlogo ožjega oskrbnega središča, tj. Gornji Dolič (z dislociranima deloma Gornji Dolič – Hof in Gornji Dolič – vzhod) in Zg. Dovže (z dislocirani deli Zg. Dovže – vzhod, Dovžansko Polje oz. Zg. Dovže – jug, Sp. Dovže in Sp. Dovže – zahod), imajo v omrežju naselij predvsem osnovno oskrbno vlogo. Poleg nekaterih osnovnih storitvenih dejavnosti imajo vsaj eno dejavnost javnega značaja, kot je npr. podružnična šola, cerkev s pokopališčem, središče vaške skupnosti, vaški oz. kulturni dom ipd., v nekaterih pa so zastopane tudi proizvodne dejavnosti.

(2.3) Poselitveni sistem oz. omrežje centralnih naselij dopolnjujeta naselji Straže in Šentilj – zahod, ki sta naselji brez vloge. Sta naselji pretežno bivalnega značaja, ki se zaradi zastopanosti storitvenih, poslovnih ipd. dejavnosti razpoznavno spreminja.

(2.4) Opisano omrežje naselij dopolnjujejo z občasno bivalno funkcijo še: turistično naselje Pungart in načrtovana območja za turizem Cemprin, Jerloška seča in Brešarjeva planina (vse na Pohorju). Turistično naselje in tri območja za turizem so poselitvena jedra v hribovitih in gorskih predelih občine in imajo posebno vlogo spričo svoje turistično-gospodarske in rekreativne funkcije. Z njihovo opredelitvijo se omejuje oziroma preprečuje pojav turistične, počitniške ipd. razpršene gradnje, izboljšuje infrastrukturna in druga opremljenost prostora ter varuje okolišnja območja naravnih kakovosti.

(2.5) Omrežje naselij v občini je prikazano na karti I. Zasnova prostorskega razvoja občine.

(3) Naselja, za katera se pripravi urbanistični načrt

(3.1) Za urbano naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom, ki ima vlogo občinskega središča, je kot obvezna priloga OPN izdelan urbanistični načrt, v katerem je utemeljen njegov prostorski razvoj. Ta izhaja iz ohranjanja tistih prostorskih struktur, ki sooblikujejo identiteto naselja, upošteva načela trajnostnega prostorskega razvoja, varstvene režime in utemeljene ter konceptualno sprejemljive prostorsko-razvojne interese pravnih in fizičnih oseb ter podaj izhodišča za prostorske izvedbene pogoje za posege na njenem območju.

(4) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji

(4.1) V dolinskem svetu vzdolž rek Mislinja in Paka potekata državni cesti, ki na območju občine z južne strani oklepata območje pohorskega masiva. Glavna cesta je edina cesta, ki navezuje občino in celotno Koroško regijo na avtocestno omrežje (priključek Arja vas), regionalna cesta pa navezuje občino na občine vzhodno od nje in posredno prav tako na avtocesto (priključek Slov. Konjice). Na ti dve državni cesti so priključene tako rekoč vse občinske ceste, ki navezujejo naselja in zaselke v pretežno hribovitem delu z dolinskim svetom.

(4.2) Javno cestno omrežje na območju občine tvorijo naslednje ceste:

·            državne ceste:

* glavna cesta G1-4 Dravograd–Slovenj Gradec–Velenje–Arja Vas (na območju občine sta odseka št. 1259 Slovenj Gradec–Gornji Dolič in št. 1260 Zg. Dolič–Velenje);

* regionalna cesta R2-431 Gornji Dolič–Stranice;

* turistična cesta RT 6924 Slovenj Gradec–Pungart;

·            občinske ceste (lokalne ceste, javne poti in nekategorizirane ceste).

(4.3) Z namenom zagotavljanja pretočnosti in varnosti v prometu se prometnice ustrezno posodabljajo in urejajo, na posameznih odsekih pa tudi rekonstruirajo. Tako se zagotavlja povezovanje manj poseljenih in manj razvitih delov občine z občinskim središčem in drugimi središčnimi naselji z namenom ustvarjanja socialne, ekonomske in prostorske kohezije v občinskem prostoru.

(4.4) Območje občine gravitira na načrtovano daljinsko železniško povezavo nacionalnega pomena Celje–Veljenje–Slovenj Gradec–Dravograd, za katero odsek med Velenjem in Dravogradom lokacijsko še ni opredeljen.

(4.5) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini (in deloma regiji) so prikazane na karti I. z naslovom Zasnova prostorskega razvoja občine in na karti II.1 z naslovom Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Zasnova prometnega omrežja.

(5) Druga za občino pomembna območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora, površinske vode, območja mineralnih surovin in odlagališča odpadkov

(5.1) Območja varstva narave

(5.1.1) Na območjih naravnih vrednot in kakovosti se ohranja biotsko raznovrstnost skladno z usmeritvami in opredeljenimi varstvenimi zahtevami glede načinov poseganja vanje in izvajanja dejavnosti znotraj njih ter z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja tudi ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, in habitatov ogroženih vrst. Na območju občine je veliko naravnih vrednot. Te so geomorfološke, hidrološke, drevesne, botanične, zoološke in ekosistemske.

(5.1.2) Večji predeli občine na Pohorju, Kozjaku in Završah so uvrščeni v ekološko pomembna območja in/ali posebna varstvena območja (Natura 2000).

(5.1.3) Na Pohorju sta dve večji območju pričakovanih naravnih vrednot (nahajališča redkih kamnin in mineralov).

(5.1.4) Za območje občine je značilna krajinska pestrost in najrazličnejše naravne in ustvarjene prvine, kar je oboje pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti:. V zvezi s tem je treba izpostaviti:

·       naravne struge pritokov Mislinje in Pake;

·       bogato obvodno zarast pritokov Mislinje in Pake;

·       mokrotne travnike na območju Gornjega Doliča.

(5.1.5) Na območju gorskega sveta se kot značilni elementi krajine pojavljajo gorski pašniki in travniki (planje). Na območjih strnjene poselitve so za ohranjanje biotske pestrosti pomembne tukajšnje (urejene) zelene površine, drevesa, skupine dreves in tekoče ter stoječe vode.

(5.1.6) Območja varstva narave v občini prekrivajo večji del hribovskega in gorskega sveta, v manjši oz. majhni meri pa velja to za nižinski, najbolj urbanizirani del občine in za severozahodni del Završ.

(5.2) Območja in objekti varstva kulturne dediščine

(5.2.1) Namen varovanja območij in objektov kulturne dediščine je ohranjanje in izboljšanje njihovega stanja, njihovo redno vzdrževanje in zagotavljanje dostopnosti do njih ter ustrezno predstavljanje javnosti. Ohranjanje in izboljševanje stanja ter predstavljanje kulturne dediščine javnosti je primerjalna prednost tudi z vidika razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti. Kulturna dediščina se varuje v skladu z določili pravnih režimov njenega varstva in omejitev glede poseganja tako na zavarovana območja in objekte kot tudi na vplivna območja le-teh.

(5.2.2) Zagotavlja se celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezna uporaba dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja ter ob tem obravnavanje dediščine kot dejavnika vzdržnega prostorskega razvoja, kot razvojnega dejavnika in kot prostorski potencial.

(5.2.3) Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina, ostalo) in glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina).

(5.2.4) Varstvo dediščine na večjih območjih dediščine (naselbinska dediščina, kulturna krajina) se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem podrobnejšega prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo – kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, infrastruktura in drugi.

(5.2.5) Poleg objektov kulturne dediščine se s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja dediščine varujejo tudi vplivna območja dediščine, določena iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika v prikazu stanja prostora. Pomembnejši in prostorsko izpostavljeni kulturni spomeniki se varujejo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe in ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in celovitosti. V vplivnem območju se varuje tudi druga kulturna dediščina, če je vedutno izpostavljena in pomembna za krajinsko sliko širšega območja.

(5.2.6) Kulturna dediščina se varuje, ohranja in prezentira na kraju samem.

(5.2.7) Območja kulturne dediščine so navedena v grafičnem prikazu strateškega dela OPN, v prikazu stanja prostora kot obvezni prilogi OPN, v Odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenj Gradec (Ur. l. RS, št. 9/94-391, 11/98-495, 38/09-1855) in v Strokovnih zasnovah varstva KD za območje občine Mislinja, ZVKDS, Območna enota Maribor, februar 2008.

(5.3) Površinske vode

(5.3.1) Prostor občine določata dva vodotoka, ki sta kategorizirana kot vodotoka 1. reda: reka Mislinja, ki kot pritok Drave teče proti severu, in reka Paka, ki kot pritok Save teče proti jugu. Obe reki imata skupaj s svojimi številnimi pritoki ne le hidrološki pomen, pač pa tudi krajinsko oblikovnega, prometnega (smeri prometnic), biološkega in biodiverzitetnega, (mikro)klimatskega in energetskega (male hidroelektrarne).

(5.3.2) Med vodotoki 2. reda v občini so pomembnejši:

·       na Pohorju: Dovžanka, Brložnica, Estrama, Glažuta, Polenica;

·       na Završah: Mevlja, Ponikva;

·       na Kozjaku: Glažarica, Potoški graben.

(5.3.3) Za pohorski del občine je značilen sistem mreže površinskih vodnih izvirov, v predelu, kjer se meša silikatna in karbonatna matična podlaga, pa so v nižjih plasteh nahajališča vodnih virov. Večja vodozbirna območja na območju občine so pod Črnim vrhom, v Jenini, Metulovem vrhu, Hudi luknji, v Tolstem vrhu ob potoku Polenica.

(5.3.4) Površinsko večjih stoječih voda na območju občine ni. Izpostaviti velja vodno akumulacijo oz. jezerce v Gornjem Doliču (Interbožnik). Načrtovana je vodna akumulacija za potrebe zasneževanja smučišč na Pohorju na velikem vrhu blizu Ribniške koče.

(5.3.5) Za rečni režim vodotokov v občini je značilen dežno-snežni jesenski in pomladanski višek. Poplavno so ogrožena predvsem območja ob reki Mislinji na zahodnem nižinskem delu občine.

(5.3.6) Ob vodotokih in na njihovih vodoprispevnih območjih se treba razvoj dejavnosti usmerja tako, da bo zmanjšana njihova onesnaženost oziroma izboljšana kakovost vode v njih. Dejavnosti ob vodotokih se usmerja k čim manjši porabi in izpustu kemijsko in biološko spornih tvarin, hkrati pa skrbi za čiščenje in odvajanje odpadnih in tehnoloških vod tam, kjer to še ni ustrezno urejeno.

(5.4) Območja mineralnih surovin

(5.4.1) V občini sta dva pridobivalna prostora s podeljeno rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin in večje število nelegalnih kopov. Vse našteto je locirano v južni polovici občinskega prostora, predvsem v širši okolici Gornjega in Srednjega Doliča. Pri tem gre predvsem za izkoriščanje tehničnega kamna. Pridobivalni območji sta t. i. peskokopa Batič in Mrak.

(5.4.2) Dolžnosti nosilcev rudarske pravice za pridobivanje mineralne surovine so sanacija, rekultivacija, vzpostavitev novega oziroma nadomestitve prejšnjega stanja okolja in drugo, kar izhaja iz podanih pogojev pristojnih nosilcev urejanja prostora.

(5.5) Odlagališča odpadkov

(5.5.1) Na območju občine ni opredeljenih ali predvidenih odlagališč nevarnih ali nenevarnih oz. komunalnih odpadkov. Centralno odlagališče nenevarnih odpadkov za širše regionalno območje, v katerega spada tudi območje Občine Mislinja, je v sosednji Mestni občini Slovenj Gradec.

3.       Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra, upravljanja z vodami in varstva okolja

10. člen

(Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra, upravljanja z vodami in varstva okolja)

(1) Splošne določbe za razvoj gospodarske javne infrastrukture

(1.1) Z usklajenim razvojem prometne, energetske, elektronsko komunikacijske in komunalne infrastrukture se zagotavljajo možnosti za trajnostno naravnan gospodarski, socialni, okoljski in prostorski razvoj ter prispeva k ustvarjanju zdravega in privlačnega bivalnega okolja. Gospodarska javna infrastruktura v občini se razvija tako, da bo zagotovljena trajna, zadostna in nemotena komunalna in energetska oskrba ter dostopnost, razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorskimi značilnostmi in medsebojno povezovanje ter dopolnjevanje funkcij naselij in okolišnjega podeželja. Načrtovanje gospodarske javne infrastrukture upošteva zahteve za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, kakovostnih kmetijskih zemljišč ter prepoznavnih kakovosti naravnega in bivalnega okolja.

(2) Prometna infrastruktura

(2.1) Osrednje vodilo pri načrtovanju prometne infrastrukture je zagotoviti trajnostno mobilnost, kar pomeni:

·       doseči višjo stopnjo prometne varnosti;

·       zagotavljati dostopnost do osnovnih življenjskih potrebščin in uslug;

·       zagotoviti mobilnost in dostopnost za vse vrste prometa;

·       optimirati prometno infrastrukturo;

·       zagotoviti manj hrupa, izpušnih plinov in porabe prostora zaradi prometa;

·       reducirati dominantno vlogo avtomobilov na cestah in ulicah znotraj naselij;

·       prostorsko in urbano integrirati ceste v okolišnjo naselbinsko oz. urbano strukturo;

·       pri prometnem planiranju in projektiranju upoštevati vse prostorske in urbanistične zahteve in torej ne le prometnih zahtev;

(2.2) Prometno infrastrukturo v občini sestavljajo državne, lokalne in nekategorizirane ceste ter javne poti, kolesarske povezave in javni potniški promet.

(2.3) Predvidena je celovita obnova oz. rekonstrukcija turistične ceste Slovenj Gradec–Pungart. Ob glavni cesti pod Mislinjskim klancem je urejeno parkirišče za tovorna vozila, ki se ustrezno vzdržuje.

(2.4) Lokalne ceste in javne poti v hribovitem delu občine, kjer je prometna mreža precej redka, na posameznih odsekih ne zagotavljajo prometne varnosti in je zato načrtovana njihova rekonstrukcija (razširitev) ali obnova.

(2.5) Na območju občine je deloma že izvedena, deloma pa predvidena kolesarska pot po opuščeni trasi železniške proge Velenje–Slovenj Gradec–Dravograd. Razen te je predvidena ureditev kolesarskih povezav še po drugih trasah (Šentilj pod Turjakom–Zg. Dovže; Gornji Dolič–Srednji Dolič–Vitanje). Predvsem območje Pohorja in Paškega Kozjaka s številnimi gozdnimi cestami, gozdnimi vlakami in drugimi utrjenimi potmi v naravnem okolju ter z razgibanim reliefom ponuja zelo dobre pogoje za razvoj poti za gorsko kolesarjenje, pri čemer mora ta razvoj upoštevati omejitve in pogoje s področij ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine in varstva ter rabe gozdov, voda in drugih naravnih virov.

(2.6) Javni potniški promet poteka po glavni in regionalni cesti. Gre za linije primestnega prometa, namenjene direktnemu povezovanju s sosednjimi občinam in mesti v njih ter v širši regiji. Pri javnem avtobusnem potniškem prometu so predvidene izboljšave predvsem na segmentu časovne dostopnosti (interval voženj, hitrost prevoza), pa tudi na drugih determinantah kakovosti prevoza (geografska dostopnost in dosegljivost, udobnost, cene ...).

(2.7) Zasnova prometnega omrežja v občini je prikazana na karti II.1 z naslovom Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Zasnova prometnega omrežja

(3) Elektronske komunikacije

(3.1) Elektronsko komunikacijsko omrežje so prenosni sistemi in oprema ter drugi viri, ki omogočajo prenos signalov po vodnikih, z radijskimi valovi, po optičnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih, vključno s satelitskimi omrežji, fiksnimi in mobilnimi prizemnimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi, če se uporabljajo za prenos signalov, omrežji za radijsko in televizijsko radiodifuzijo ter omrežji kabelske televizije, ne glede na vrsto prenesenih informacij. Ustrezno razvita telekomunikacijska infrastruktura spodbuja družbeni, kulturni in regionalni razvoj, zmanjšuje probleme razdalj, spodbuja oblikovanje novih storitev ter olajšuje dostop do informacij in storitev.

(3.2) Omrežje kabelsko razdelilnega sistema (KRS) je položeno predvsem v strnjenih naseljih in njihovih širših zaledjih. To omrežje se je in se še bo dograjevalo vzporedno z vodovodnim in kanalizacijskim omrežjem. KRS omrežje seže tudi v hribovite predele občine.

(3.3) Prioritetno se spodbuja povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij, optimizacijo uporabe vsakega izmed njih ter sistematično uvajanje novih tehnik in tehnologij.

(3.4) Trase elektronsko komunikacijskih kablov se prednostno predvidi v obstoječih in načrtovanih infrastrukturnih koridorjih.

(3.5) V grafičnem delu OPN so poleg obstoječih območij, oskrbljenim s telekomunikacijskim omrežjem, opredeljene tudi možne makrolokacije načrtovanih baznih postaj za potrebe mobilnega komunikacijskega omrežja. Podrobno sta grafično opredeljeni območji za bazni postaji oz. telekomunikacijska objekta severovzhodno blizu naselja Sp. Dovže in severno od naselja Gornji Dolič – Hof.

(4) Energetika

(4.1) Energetska preskrba v občini bo v prihodnje temeljila na različnih energentih oz. virih, in sicer elektriki, biomasi, sončni energiji, plinu in bioplinu, topli vodi in drugih obnovljivih ter neobnovljivih virih (v omejeni oz. neobhodni meri tudi na naftnih derivatih – za pogon vozil ipd.). Različni energetski sistemi se obravnavajo kot povezana celota, v njej pa je vloga posameznih energentov oz. virov ukrojena ustrezno ekonomskim, okoljskim, prostorskim in socialnim ciljem.

(4.2) Cilji, povezani z energetsko preskrbo v občini, so:

·       učinkovita raba energije (URE) na vseh področjih rabe;

·       varčevanje z energijo in zmanjšanje njene porabe;

·       povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih obnovljivih virov energije (OVE) z namenom doseganja čim višje stopnje energetske samopreskrbe;

·       zmanjšanje obremenitev okolja;

·       vzpostavljanje manjših sistemov daljinskega ogrevanja;

·       zamenjava fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije.

(4.3) Zgornji cilji se uresničujejo skladno z lokalnim energetskim konceptom (LEK). Poleg učinkovite rabe energije v zasebnem in javnem sektorju se sčasoma čedalje večja vloga namenja obnovljivim virom energije.

(4.4) Na področju elektroenergetike je osnovno izhodišče zagotavljanje zadovoljive oskrbe z električno energijo in stabilnih napetostnih razmer na celotnem območju občine. Potrebe po tej energiji naraščajo, vendar pa zahteve okoljevarstva in omejenost energetskih virov terjajo zmanjšanje obsega tovrstne porabe.

(4.5) Razvoj elektroenergetskega omrežja na območju občine se usmerja v obnavljanje in rekonstrukcijo obstoječih elektroenergetskih objektov in naprav, pa tudi v izgradnjo novih. Tako je načrtovana izgradnja več srednjenapetostnega podzemnega kablovoda po trasi opuščene železniške proge v smeri od Slovenj Gradca proti  Velenju. Cilji omenjenega so zagotovitev večje zanesljivosti elektroenergetske preskrbe na območju občine, dovolj velika razvejanost električnega omrežja in zagotavljanja enakih napetostnih razmer povsod v občini.

(4.6) Razvoj naselij oz. gradnja novih stanovanjskih, proizvodnih, poslovnih in drugih območij se spremlja z izgradnjo novih transformatorskih postaj in dograjevanjem srednje- in nizkonapetostnega električnega omrežja. V strnjenih naseljih se gradijo srednje- (SN) in nizkonapetostni (NN) vodi v kabelski izvedbi, izven njih pa lahko tudi v nadzemni izvedbi.

(4.7) Zasnova elektroenergetskega omrežja v občini temelji na proizvodnih, transformacijskih, prenosnih in distribucijskih objektih ter vodih. Na območju občine se nahaja prenosni vod (220 kV), vezan na razdelilne transformatorske postaje (RTP) izven občine. Za ta daljnovod je načrtovan prehod na napetostni nivo 400 kV. Drugih zmogljivejših daljnovodov na območju občine ni in tudi niso načrtovani, enako tudi ne zmogljivejši elektroenergetski objekti za proizvodnjo električne energije.

(4.8) Ob večjem številu obstoječih malih hidroelektrarn (pod 10 MW) je načrtovanih nekaj novih (na vodotokih Mislinja, Dovžanka, Polenica in Turiški graben), pri čemer se njihova podrobna umestitev v prostor uskladi z naravovarstvenim, vodnogospodarskimi, ribiškimi in drugimi zahtevami.

(4.9) Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV) je povezana z odpravo obstoječih pomanjkljivih napetostnih razmer in povečanjem obremenitev spričo novih gradenj. Nove TP se gradijo kot samostojni objekti in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa.

(4.10) Eden od pomembnih energetskih sistemov, ki prispeva k ugodnejšim ekološkim razmeram, je plinski energetski sistem. Načrtovana je izgradnja prenosnega plinovoda M7 Vič – Podlog, katerega odsek poteka čez jugozahodni obmejni del občine na Završah. Načrtovana je plinifikacija najgosteje naseljenega nižinskega dela občine v Mislinjski dolini.

(4.11) Povsod tam, kjer izgradnje plinovodnega omrežja kakorkoli ni upravičena, je možna izgradnja sistemov za individualno ogrevanje na utekočinjeni naftni plin ali ekstra lahko kurilno olje.

(4.12) Daljinsko ogrevanje omogoča preskrbo prebivalstva s toplo vodo za sanitarne in ogrevalne namene. Z energetskega in okoljskega vidika je to eden od najboljših načinov ogrevanja. Sisteme daljinskega ogrevanja tvorijo kotlovnice in pripadajoča vročevodna omrežja. V občinskem središču so načrtovani manjši sistemi daljinskega ogrevanja (na lesno biomaso ali plin).

(4.13) Omejenost neobnovljivih energetskih virov, čedalje večje potrebe po energiji in okoljske omejitve pri rabi fosilnih goriv preusmerjajo pozornost na energetskem področju na obnovljive vire energije (OVE). Med te uvrščamo vodni potencial, biomaso, energijo vetra, geotermalno energijo, sončno energijo, toploto okolja in odpadno toploto ter energijo, ki se sprošča pri sežiganju odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati.

(4.14) Na področju OVE so cilji v občini naslednji:

·       spodbujanje rabe OVE, kjer je to prostorsko sprejemljivo;

·       zagotavljanje kakovosti bivalnega in delovnega okolja z večjim deležem uporabe OVE v strukturi vseh energetskih virov;

·       dajanje prednosti rabi OVE pred fosilnimi viri energije;

·       zagotovitev ustrezne vloge OVE v zasnovi energetske preskrbe celotne občine in posameznih naselij.

(5) Komunalna infrastruktura (vodooskrba, ravnanje z odplakami)

(5.1) Na področju vodooskrbe je osnovno izhodišče zagotavljanje zadostnih količin kakovostne pitne in tehnološke vode na celotnem poseljenem območju občine. V prihodnje lahko načeloma pričakujemo rastoč trend skupne porabe pitne vode.

(5.2) Osnovni cilji na področju oskrbe z vodo so:

·       dobra, varna, zanesljiva in zadostna oskrba s pitno vodo, kar zajema tudi varstvo vodnih virov;

·       zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode za večino prebivalstva občine;

·       racionalno koriščenje vodnih virov in varčna poraba pitne vode;

·       uporaba manj kakovostne vode za tehnološke, protipožarne ipd. namene ter ponovna uporaba vode v gospodinjstvih in tehnoloških procesih;

·       medobčinsko povezovanje;

·       pri obstoječih velikih porabnikih vode vzpodbujanje uporabe najnovejših tehnologij in najboljših tehničnih rešitev pri pripravi in uporabi pitne ter tehnološke vode.

(5.3) Območja, kjer vodooskrba ni urejena (vododeficitarna območja), in predeli, kjer je predviden intenzivnejši poselitveni razvoj, se prednostno opremlja z novim vodovodnim omrežjem. Izgradnja novih omrežij, objektov in naprav bo potekala usklajeno s stanovanjsko, infrastrukturno in gospodarsko gradnjo ter v soodvisnosti od razpoložljivih črpalnih kapacitet. Nekatere odseke obstoječega vodooskrbnega sistema se spričo dotrajanosti, neustreznih materialov cevi, neustreznih tlačnih razmer in izgub vode iz omrežja obnovi in posodobi.

(5.4) Predvidena je možnost navezave vodovoda Mislinja–Straže, Mala Mislinja–Šentilj, Movže na obstoječi vodovod Dolič. Zaradi sorazmerno velikih dolžin oskrbovalne veje Movže bi bilo primerno zgraditi protirezervoar Movže z akumulacijo za kritje nihanja potrošnje v Movžah in za požarno rezervo.

(5.5) Vodovodno omrežje predstavlja hkrati tudi hidrantno omrežje, tako da so naselja v občini preskrbljena tudi s požarno vodo.

(5.6) Osnovno izhodišče ravnanja z odpadnimi komunalnimi, padavinskimi in tehnološkimi vodami (v nadaljevanju: odpadne vode) v občini je skrb za zaščito zdravja prebivalcev in za varovanje narave ter okolja, v prvi vrsti površinskih in podzemnih voda.

(5.7) Osrednji cilj, tj. zagotovitev priključenosti poseljenih območij v občini na javno kanalizacijsko omrežje, je v veliki meri že dosežen. Za občinsko središče in ostala naselja v Mislinjski dolini je bilo zgrajeno kanalizacijsko omrežje s skupno čistilno napravo v Sp. Dovžah. S tem so z vidika ravnanja z odpadno vodo ustrezno urejena naslednja naselja: Mislinja, Šentilj pod Turjakom, Šentilj – zahod, Straže in Zg. Dovže (z Zg. Dovže – vzhod, Zg. Dovže – jug (oz. Dovžansko polje), Sp. Dovže in Sp. Dovže – zahod).

(5.8) Prej omenjeni cilj bo treba doseči predvsem še v ostalih gosteje naseljenih delih občine (Doliško podolje), na območju načrtovanih širitev naselij, na območju turističnega naselja Pungart in na območju treh načrtovanih območij za turizem.

(5.9) Kjer odpadne vode ne bodo speljane preko kanalskih vodov do čistilne naprave, se poskrbi za individualno čiščenje odpadnih voda.

(5.10) Padavinsko vodo je treba čim dlje zadrževati na mestu, kjer je padla (ponikanje – bogatenje podzemne vode), zaledne vode pa površinsko odvajati mimo naselij do najbližjih površinskih odvodnikov.

(5.11) V zvezi z načinom, območji in roki izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja se upošteva določila veljavnega Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Ta program členi naselja na skupno štiri kategorije, pri čemer za Občino Mislinja:

(5.12) V prvo kategorijo (1) uvršča naselje:

·       Tolsti vrh pri Mislinji (ID 10704) (naselje Mislinja);

·       v tretjo kategorijo (3) uvršča naselja:

·       Šentilj pod Turjakom (ID 10611) (naselja Šentilj pod Turjakom, Šentilj – zahod in Zgornje Dovže);

·       v četrto kategorijo (4) uvršča naselja:

·       Gornji Dolič (ID 10488) (naselje Gornji Dolič – vzhod);

·       Gornji Dolič (ID 10492) (naselje Gornji Dolič – vzhod);

·       Dovže (ID 10639) (naselje Spodnje Dovže);

·       Mala Mislinja (ID 10672) (naselje Zgornje Dovže – vzhod).

(5.13) Skrajni rok za izgradnjo kanalizacijskega sistema (vključno s čistilno napravo) na zgoraj omenjenih območjih je po navedenem operativnem programu 31. december 2017.

(5.14) Za ostala naselja, ki do leta 2015 niso bila opremljena z javno kanalizacijo, velja 'Navodilo o postopkih priprave predpisov ministra, pristojnega za okolje, o določitvi naselij ali delov naselij, ki do leta 2015 ne bodo opremljena z javno kanalizacijo'. To navodilo velja v občini Mislinja za:

·       Tolsti vrh pri Mislinji (ID 10483) (naselje Srednji Dolič);

·       Mislinja (ID 10461) (naselje Gornji Dolič);

·       Šentilj pod Turjakom (ID 10632) (naselje Straže);

·       Završe (ID 10631) (zaselek v južnem delu Završ);

·       Mislinja (ID 10698) (vzhodni del naselja Mislinja).

(5.15) Za zgoraj naštetih pet območij občina v skladu z zgoraj navedenim navodilom sama opredeli način odvajanja in čiščenja odpadnih voda (variante so: greznice, male čistilne naprave, biološke čistilne lagune itd.).

(6) Upravljanje z vodami

(6.1) Upravljanje z vodami služi preventivnemu varovanju naselij in komunikacij pred poplavami, odvodnji za potrebe hidromelioracij in odpravljanju posledic erozije ter hudourniškega delovanja. Na površinskih vodah se z vodno infrastrukturo zagotavlja ustrezno upravljanje vodnih sistemov in ob tem omogoča delovanje naravnih procesov na vodah ali ob njih. Na reguliranih površinskih vodah se z ustreznimi ukrepi omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja oziroma vzpostavljanje krajinsko ekološke in strukturno ustrezne vloge voda v krajini, kadar to ni v nasprotju z zagotavljanjem poplavne varnosti.

(6.2) Z vidika obrambe pred ekstremnim delovanjem voda in s tem povezanim preprečevanjem škode ter varovanjem človeških življenj se vodo zadržuje na mestu nastanka, aktivira razpoložljive retencijske površine, izvaja ustrezne hidrotehnične ukrepe in preventivno ureja erozijska območja v povirjih ter drugih nestabilnih območjih.

(6.3) Cilje na področju urejanja voda in vodne infrastrukture se učinkovito dosega le ob usklajenem načrtovanju zadev na tem področju z načrtovanjem namenske rabe prostora in z načrtovanjem gozdnogospodarskih, prometnih, krajinskih, kmetijskih in drugih ureditev.

(6.4) Razvejanost in razgibanost vodnega omrežja v Občini Mislinja je spričo njene lege na delu Pohorja, Kozjaka in Završ precejšnja. Pomembnejša vodotoka v občini sta reki Mislinja in Paka s svojimi številnimi manjšimi in večjimi pritoki. Predvidena je regulacija posameznih odsekov nekaterih vodotokov predvsem v nižinskem delu občine.

(7) Varstvo okolja

(7.1) Okoljevarstvene prostorske ureditve se v splošnem nanašajo na naslednja okoljevarstvena področja:

·       ravnanje z odpadki;

·       varstvo zraka;

·       varstvo pred hrupom;

·       ohranjanje drugih vrednot okolja in prostora (vode, prst, naravne vrednote, zelene površine ...).

(7.2) Skupne temeljne zastavitve na omenjenih področjih so:

·       zmanjšati obremenjevanje okolja;

·       odpravljati posledice obremenjevanja okolja in ponovno vzpodbujati trajnostno rabo naravnih virov;

·       krepiti naravno regeneracijsko sposobnost;

·       povečati snovno in energetsko učinkovitost proizvodnje in potrošnje;

·       opuščati uporabo nevarnih snovi.

(7.3) Ustrezno ravnanje z odpadki se zagotavlja z različnimi objekti in napravami, ki se navezujejo na omrežje poselitve in druge izvore odpadkov (območja za proizvodne oz. predelovalne dejavnosti, gradbeništvo, kmetijstvo itd.).

(7.4) Cilji na tem področju se nanašajo na zmanjševanje količin odpadkov in njihovega nevarnostnega potenciala na izvoru, povečanje ponovne uporabe, predelave in recikliranja odpadkov, energetsko izrabo odpadkov, preusmeritev odpadkov z odlagališč prednostno v postopke predelave, varno končno odlaganje čim bolj inertnih preostankov odpadkov in evidentiranje, sanacijo ter odpravljanje neurejenih (nelegalnih) odlagališč odpadkov. Ravnanje z odpadki mora biti zagotovljeno na način celovitega in učinkovitega sistema, zastavljenega tudi in predvsem na regijski ravni.

(7.5) Spričo navedenega se zasnova ravnanja s komunalnimi odpadki v občini tesno navezuje na zasnovo tega ravnanja na regijski ravni (projekt Koroškega regijskega centra za ravnanje z odpadki – KOCEROD). Centralno odlagališče nenevarnih odpadkov za širše regionalno območje, v katerega spada tudi območje Občine Mislinja, je v sosednji Mestni občini Slovenj Gradec.

(7.6) Ob skupni čistilni napravi blizu Sp. Dovž deluje zbirni center za komunalne (tj. nenevarne) odpadke. Glede na kriterije iz veljavnih predpisov dodatni zbirni centri v občini niso potrebni.

(7.7) Varstvo voda je neobhodno za kakovostno in stabilno preskrbo prebivalstva z vodo. Spričo tega se zlasti na in v bližini vodovarstvenih območjih, opredeljenih z občinskimi predpisi o njihovem varstvu, skrbi za premišljeno rabo prostora in preudarno načrtovanje novih posegov v prostor.

(7.8) Varstvo zraka je pomembno zlasti zaradi hitrih negativnih učinkov, ki jih ima lahko njegovo onesnaženje na zdravje prebivalstva. Za zagotavljanje ustrezne čistosti zraka so pomembni naslednji prostorski ukrepi:

·       uporaba primernih, zlasti obnovljivih virov energije v gospodinjstvih, proizvodnji in prometu;

·       zagotavljanje prostorskih možnosti za trajnostne oblike prometa;

·       vzpostavitev sistemov plinifikacije in toplifikacije na območjih z večjo gostoto poselitve.

(7.9) Varstvo tal je vezano na sistem meritev onesnaženosti tal, zagotavljati pa ga je mogoče predvsem s smiselnim prostorskim vodenjem prometa, z omejevanjem in preprečevanjem prometnih in proizvodnih emisij v zrak ter z nadzorom nad rabo kemičnih snovi na kmetijskih površinah.

(7.10) Viri hrupa na območju občine je predvsem cestni promet. Za preprečitev obremenjevanja okolja s hrupom in njegovih posledic je v prvi vrsti pomembno naslednje:

·       razpoložljivost podatkov o občutljivosti prostora za obremenitev s hrupom;

·       določenost s hrupom potencialno in dejansko preobremenjenih območij;

·       takšna razporeditev dejanske in namenske rabe prostora, pri kateri ni neposrednega stika med območji z višjimi in območji z nižjimi dovoljenimi stopnjami hrupa;

·       omejevanje pojavljanja novih virov hrupa;

·       zmanjševanje emisije obstoječih virov hrupa in s tem postopno odpravljanje s hrupom preobremenjenih območij.

(7.11) Zasnova gospodarske javne infrastrukture (brez prometnega omrežja) v občini je prikazana na karti II.2 z naslovom Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Zasnova energetske, elektronsko komunikacijske, komunalne in okoljske infrastrukture.

4.       Okvirna območja naselij

11. člen

(okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana – določitev naselij)

(1) Okvirna območja naselij izhajajo iz ureditvenih območij naselij iz (predhodno) veljavnih prostorskih planskih aktov občine, iz načrtovanih površin za njihov razvoj oz. ohranjanje in iz strokovnih opredelitev novih delov obstoječih naselij. Tako OPN opredeljuje naslednja naselja v občini: Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom, Srednji Dolič, Gornji Dolič (z dislociranima deloma Gornji Dolič – Hof, Gornji Dolič – vzhod), Zg. Dovže (z dislociranimi deli Zg. Dovže – vzhod, Dovžansko Polje (Zg. Dovže – jug), Sp. Dovže, Sp. Dovže – zahod), Šentilj – zahod in Straže.

(2) Edino urbano naselje v občini je Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom. Podeželski naselji sta Srednji Dolič in Gornji Dolič (slednji z dislociranima deloma Gornji Dolič – Hof in Gornji Dolič – vzhod). Vasi v občini so Zg. Dovže (z dislociranimi deli Zg. Dovže – vzhod, Dovžansko polje (Zg. Dovže – jug), Sp. Dovže in Sp. Dovže – zahod), Šentilj – zahod in Straže (Vovkarje).

(3) OPN opredeljuje manjšo, samostojno locirano gospodarsko cono na območju obstoječe proizvodne dejavnosti zahodno od naselja Straže ob glavni cesti v smeri proti Slovenj Gradcu.

(4) OPN opredeljuje okvirno območje turističnega naselja Pungart, za katerega se načrtuje razširitev.

5.       Okvirna območja razpršene poselitve

12. člen

(določitev okvirnih območij razpršene poselitve)

(1) Okvirna območja različnih oblik razpršene poselitve so strokovno prepoznana in v OPN opredeljena na veliki večini teritorija Občine Mislinja, tj. v vseh njenih hribovskih in gorskih predelih.

(2) Znotraj okvirnih območij razpršene poselitve so opredeljena posamezna območja stavbnih zemljišč razpršene poselitve, in sicer različnih velikosti in z različno gostoto pojavnosti.

(3) Med razpršeno poselitev je ponekod vrinjena razpršena gradnja, na takšnih lokacijah je avtohtoni vzorec poselitve nekoliko manj ohranjen.

(4) Okvirna območja razpršene poselitve so prikazana na karti III. z naslovom Prikaz okvirnih območij naselij in okvirnih območij razpršene poselitve.

6.       Usmeritve za prostorski razvoj občine

6.1     Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

13. člen

(usmeritve za prostorski razvoj občine)

(1) Usmeritve za razvoj poselitve in za prenovo

(1.1) V osrednjem delu občinskega teritorija, tj. v Mislinjski dolini in Doliškem podolju, se poselitev prednostno usmerja v okvirno območje urbanega središča Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom. Za nižje ležeče in hkrati prometno bolje dostopne predele Pohorja, Kozjaka in Završ, velja usmeritev ohranjanja razpršene poselitve z ohranjanjem prepoznavnih značilnosti tukajšnjega prostora.

(1.2) Na preostalem delu občinskega prostora, tj. v višjih predelih Pohorja, Kozjaka in Završ, velja primarna usmeritev ohranjanja obstoječe razpršene poselitve. Nova oz. dodatna poselitev je tu dopustna v skladu s predpisi in opredelitvami ter usmeritvami državnih prostorskih aktov, pri čemer mora biti skladno navezana na že vzpostavljeni poselitveni vzorec.

(1.3) Poselitev se prvenstveno razvija izven območij z naravnimi kakovostmi. V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij (ekološko pomembna območja) se novo poselitev prostorsko strukturira tako, da se omogoči neovirane prehode.

(1.4) Usmeritve za razvoj poselitve in za prenovo so prikazane na karti IV. z naslovom Prikaz usmeritev za razvoj poselitve in prenovo.

(2) Razvoj naselij

(2.1) Zastavljeni oz. predvideni razvoj naselij v občini, za katera so določena okvirna območja, izhaja iz celovite analize in strokovnega vrednotenja dejanskega stanja fizično-prostorskih in socialnih struktur, gospodarskih razmer, upoštevanja načel trajnostnega razvoja, izhodišč in stališč državne in občinske prostorske politike, regionalnih in širših razvojnih trendov ter iz izkazanih in pazljivo pretehtanih potreb različnih subjektov. V zastavljenem razvoju naselij se obenem odraža uravnoteženost med varovalnimi zahtevami in razvojnimi potrebami.

(2.2) V prostorski razvoj posameznega naselja so vključene zlasti:

·       površine notranjega razvoja (slednje v delih naselij Mislinja, Srednji Dolič in Zg. Dovže);

·       v primerih, kadar je površin notranjega razvoja premalo za zagotavljanje kontinuitete razvoja v časovnem obdobju naslednjih 15 let, tudi površine, ki predstavljajo zaokrožitev in/ali širitev naselja.

(3) Razvoj občinskega središča Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom, za katerega je izdelan urbanistični načrt, zagotavlja zadovoljitev vseh obstoječih, predvidenih in potencialno možnih potreb za obdobje 15 let, primarno in v večji meri na površinah notranjega razvoja, zaokrožitev ter v manjši meri širitev.

(4) Območja celovite prenove

(4.1) Celovita prenova, s katero se ohranja, izboljša ali ponovno vzpostavi višja stopnja kakovosti urbanega prostora in stavb glede funkcionalnosti, tehnične izvedbe, urbanistično arhitekturnega oblikovanja, bivalnih, gospodarskih, socialnih, kulturnih in okoljskih razmer ter s katero se naselje izboljša tudi po identitetni plati, ni opredeljena za nobeno (večje) območje v občini.

(4.2) Na nekaj lokacijah v naseljih Mislinja, Srednji Dolič in Zg. Dovže ter v podeželskem prostoru občine so posamični kulturni spomeniki in zapuščene, delno porušene ali degradirane stavbe ter manjše naselbinske površine, ki so potrebna (v prostorskem smislu ožje oz. omejene) prenove.

(5) Koncept prostorskega razvoja urbanega središča, za katerega je izdelan urbanistični načrt – Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom

(5.1) Koncept razvoja urbanega središča Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom izhaja iz upoštevanja dejanskega stanja v naselju in raznolikih prostorsko-razvojnih dejavnikov. Mednje sodi predvsem vloga naselja kot občinskega središča, ki mu je potrebno zagotoviti možnosti za uresničevanje in nadaljnji razvoj te vloge. Med drugim je potrebna tudi ureditev urbanističnega stanja v naselju.

(5.2) V urbanem središču se razvijajo obstoječe in dopuščajo nove dejavnosti, in sicer v skladu z opredeljenimi stanovanjskimi površinami s spremljajočimi dejavnostmi, osrednjimi območji centralnih dejavnosti, drugim območjem centralnih dejavnosti (za izobraževanje), gospodarskimi conami, površinami za turizem (apartmajsko naselje), športnim centrom (območje skakalnic), površinami za oddih, rekreacijo in šport, parki, drugimi urejenimi površinami, pokopališčem, območji prometne infrastrukture, območjem energetske infrastrukture (kotlovnica na leseno biomaso) ter območjem celinskih voda.

(5.3) Urbano središče Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom se ureja tako, da se najprej revitalizirajo tisti deli naselja oz. objekti, ki svojega položaja ali funkcije ne izkoriščajo dovolj. Tako se v centru naselja kot zapolnitev na prostih nepozidanih zemljiščih gradijo večnamenski objekti. S preoblikovanjem povezovalne ceste od glavne do Šolske ceste se del dejavnosti postopoma preseli iz zelo prometnega območja ob glavni cesti v bolj umirjeno območje ob tej novi centralni prometnici internega značaja. Istočasno se tistim gospodarskim dejavnostim, ki nimajo hkratne vloge centralnih dejavnosti, omogoči nadaljnji razvoj ali širitev samo v gospodarskih conah. Na enak način se nekatere ekstenzivno pozidane površine ob lokalni cesti (Gozdarski cesti) etapno 'sprostijo' za stanovanjsko gradnjo.

(5.4) V večjem delu sonaselja se ohranja drobna struktura individualne stanovanjske gradnje, gradnja večnadstropnih objektov se omejuje na center naselja in območje ob mestnem parku. V območjih obeh sakralnih jeder je potrebno ohranjati vedute nanju.

(5.5) Robovi naselja, ki niso optimalno določeni ali zaznani, se ustrezneje preoblikujejo.

(6) Koncept prostorskega razvoja ostalih naselij, samostojnih gospodarskih con, območij za turizem,  območij za rekreacijo ter območij za oddih, rekreacijo in šport izven naselij

(6.1) Srednji Dolič

(6.1.1) Srednji Dolič je glede na svojo vlogo lokalnega središča drugo najpomembnejše naselje v občini. Tudi v okviru svojega nadaljnjega razvoja bo ohranil značaj stanovanjskega naselja z nekaj centralnimi dejavnostmi lokalne ravni in dodanimi poslovnimi dejavnostmi.

(6.1.2) Prostorsko-morfološki razvoj sledi obstoječi umeščenosti naselja vzdolž regionalne ceste oz. reke Pake in hkrati na obeh straneh potoka Polenica. V sklop tako zastavljenega razvoja sodi tudi izraba nekaj notranjih nezazidanih in ekstenzivno izrabljenih površin, prav tako pa prenova in po potrebi sprememba namembnosti posamičnih dotrajanih stavb.

(6.1.3) OPN razširja naselje na jugu naselja in ob njegovem vzhodnem obrobju ter proti severovzhodu ob Polenici. V podaljšani vzhodni krak naselja se vključi tudi tamkajšnji obcestni niz obstoječih stanovanjskih stavb. OPN obenem izvzema obsežen kompleks dokaj strmih nezazidanih stavbnih zemljišč na zahodu naselja in jih 'vrača' v kmetijsko oz. gozdno namensko rabo.

(6.1.4) Prostorski razvoj naselja se pazljivo usmerja na širšem območju okoli cerkve Sv. Florjana, obenem pa ohranja zanimive vedute in slikovitost kraja ter nadgrajuje njegovo kakovostno vključenost v naravno okolje.

(6.2) Gornji Dolič

(6.2.1) Gornji Dolič je ožje oskrbno središče ob vozlišču dveh najpomembnejših cest na območju občine, glavne in regionalne. Kot eno od večjih naselij v občinskem merilu spričo svoje dobre prometne lege v osrednjem delu občinskega teritorija v prihodnje pridobiva na svoji velikosti, pomenu in funkcijah. Poleg stanovanjske se tu razvija centralne, poslovne, proizvodne, športno rekreativne in turistične funkcije, v bližnji okolici pa tudi izraba mineralnih surovin (peskokop Batič). Naselje ima dva dislocirana dela, in sicer Gornji Dolič – Hof in Gornji Dolič – vzhod, ki sta z njim prostorsko, prometno in funkcijsko povezana.

(6.2.2) V okviru nadaljnjega prostorskega razvoja naselja se ohranja njegovo prostorsko-morfološko členjenost, ki jo pogojuje umeščenost naselja ob prometnicah, vodotokih in kmetijskih zemljiščih ter razgiban okolišnji relief. OPN širi naselje ob križišču glavne in regionalne ceste ter v severozahodnem delu naselja (vključitev in razširitev obsežnega kompleksa obstoječih zazidanih stavbnih zemljišč vključno z območjem za oddih, rekreacijo, šport in turizem Interbožnik). Okoli križišča obeh osrednjih cest se na podlagi povezave in razširitve tukajšnjih obstoječih stavnih zemljišč formira nov, centralni del naselja. Načrtovana je nova stanovanjska cesta, ki bo bolje povezala severni in osrednji del naselja zahodno od glavne ceste.

(6.2.3) Dolgoročno je predvideno širjenje naselja od križišča obeh osrednjih cest na vzhodni strani glavne ceste v smeri proti poslovno-stanovanjskemu območju in peskokopu Batič. Po sukcesivni izrabi in sanaciji slednjega bo perspektivno na njegovo območje razširjeno stanovanjsko-poslovno območje (z mirnimi proizvodnimi in podobnimi dejavnostmi), ki leži južno od peskokopa.

(6.3) Gornji Dolič – Hof

(6.3.1) Majhno vaško naselje okoli stare kmetije Hof je locirano južno ob reki Paki in vzhodno od osrednjega dela naselja Gornji Dolič ter predstavlja dislocirani del le-tega. Naselje nima in tudi ne bo pridobilo centralnih funkcij. Še naprej bo ohranilo svoj stanovanjski in deloma kmetijsko-gospodarski značaj.

(6.3.2) Prostorski razvoj naselja je zastavljen v smislu njegove zaokrožitve na nekaj robnih lokacijah (za stanovanjsko in kmetijsko rabo prostora), ki velikostno ustrezajo majhnosti naselja, in hkrati izrabe notranjih nezazidanih površin. OPN hkrati zmanjšuje naselje na njegovem severovzhodnem in jugozahodnem robu naselja.

(6.3.3) Pri prostorskem razvoju naselja se upoštevajo determinante neposredne bližine reke Pake, funkcijske navezanosti na naselje Gornji Dolič, okolišnjega večjega kompleksa kmetijskih zemljišč in zavarovanega kulturnega spomenika (domačija Hof).

(6.4) Gornji Dolič – vzhod

(6.4.1) Naselje se nahaja v Doliškem podolju ob regionalni cesti in predstavlja dislocirani del naselja Gornji Dolič. Zaradi prostorske bližine je glede nekaterih funkcij navezano tudi na naselje Srednji Dolič. Je manjše novejše stanovanjsko naselje brez centralne vloge in bo takšno v osnovi tudi ostalo.

(6.4.2) OPN opredeljuje eno manjšo izravnavo oz. zaokrožitev na severozahodu naselja. Za novo stanovanjsko gradnjo, ki bo sledila že vzpostavljenemu, z regionalno cesto vzporednemu in hkrati ortogonalnemu vzorcu pozidave, bodo dolgoročno oz. perspektivno uporabljene nezazidane površine znotraj osrednjega dela naselja. V ta namen se predhodno poskrbi za cestne dovoze do teh površin.

(6.5) Zg. Dovže

(6.5.1) Gručasto naselje ima centralno vlogo ožjega oskrbnega središča, pri čemer bo ta vloga v prihodnje ohranjena in funkcijsko dopolnjena, saj je naselje glede na svoj geografski položaj in centralno vlogo tretje oz. četrto najpomembnejše v občini. V njem se bodo poleg stanovanjske razvijale še centralne, kmetijsko-gospodarske, turistične, poslovne in športno-rekreativne dejavnosti. Prostorski in drugi vidiki razvoja teh dejavnosti naj upoštevajo tradicionalni agrarni značaj naselja, ki izhaja iz njegove lociranosti na robu obsežnih kompleksov kmetijskih površin južno od naselja.

(6.5.2) Pretežni del prostorsko-morfološkega razvoja naselja se bo (dolgoročno) odvijal ob lokalni cesti na južnem robu naselja, v smeri proti jugovzhodu in na zahodnem robu naselja, kjer se bo načrtovana gradnja navezala na tukajšnjo novejšo stanovanjsko gradnjo. V sklop prostorskega razvoja sodi tudi predvidena sanacija in vnovična raba posameznih opuščenih stavb znotraj naselja,. Za notranji razvoj naselja na nezazidanih stavbnih zemljiščih možnosti ni, saj tovrstnih zemljišč spričo goste zazidave tako rekoč ni.

(6.5.3) Pri urejanju prostora bo pozornost posvečena tudi ohranjanju, nadgradnji in izboljšanju zelo kakovostne avtohtone urbanistično-arhitekturne podobe naselja (zlasti v starejšem delu naselja in okoli cerkve Sv. Urha – potreba po ohranjanju vedut), nadalje urejanju zelenih površin (zlasti ob obeh potokih) in prezentaciji tukajšnje kulturne dediščine.

(6.5.4) Funkcijsko sodi k naselju območje za šport in rekreacijo nedaleč jugovzhodno od naselja, ki se razširi in programsko dopolni, ob njem pa se tudi za potrebe naselja uredi javno parkirišče.

(6.5.5) Spričo goste pozidanosti naselja Zg. Dovže sta v njegovi bližini nastali dve večji območji pretežno stanovanjskega značaja, ki funkcijsko predstavljata dislocirana dela naselja Zg. Dovže – to sta naselji Zg. Dovže – vzhod in Dovžansko polje (Zg. Dovže – jug). Funkcijsko, prometno in komunalno sta z naseljem Zg. Dovže povezani tudi naselji Sp. Dovže in Sp. Dovže – zahod, ki sta tudi opredeljeni kot dislocirana dela tega naselja. Pri usmerjanju prostorskega razvoja naselja Zg. Dovže se upošteva tudi vidik njegove povezanosti s prej navedenimi štirimi naselji, tj.  njegovimi dislociranimi deli.

(6.6) Zg. Dovže – vzhod

(6.6.1) Manjše novejše stanovanjsko naselje Zg. Dovže – vzhod leži nedaleč vzhodno od Zg. Dovž ob potoku Dovžanka in hkrati ob lokalni cesti, ki iz Zg. Dovž vodi na Pohorje. Nima središčne vloge in je funkcijsko navezano na Zg. Dovže – tako bo ostalo tudi v prihodnje. Spričo tega ima v OPN status dislociranega dela naselja Zg. Dovže. V njem bo poleg prevladujoče stanovanjske funkcije prostor podrejeno in v majhni meri namenjen tudi za okolje nemotečim poslovnim dejavnostim.

(6.6.2) OPN opredeljuje nekaj manjših širitev naselja v obsegu, ki ustreza (majhni) velikosti naselja. Za novo stanovanjsko gradnjo je nekaj parcel na voljo tudi znotraj naselja.

(6.6.3) Pri prostorskem razvoju naselja je treba skrbeti za ohranitev (in mestoma izboljšanje) njegove kakovostne urbanistično-arhitekturne podobe, visoke stopnje tukajšnjega stanovanjsko-bivalnega standarda in dobre navezanosti naselja na naravno okolje (potok Dovžanka in zarast ob njem, gozd).

(6.7) Dovžansko Polje (Zg. Dovže – jug)

(6.7.1) Naselje Dovžansko Polje (Zg. Dovže – jug) leži južno od Zg. Dovž in ima v OPN status dislociranega dela naselja Zg. Dovže. Naselje je in bo ostalo stanovanjsko-kmetijskega značaja ter brez središčne vloge. Kot takšno je funkcijsko navezano na Zg. Dovže.

(6.7.2) V naselju OPN opredeljuje nova stavbna zemljišča v njegovem osrednjem in južnem delu. Prostorski razvoj naselja in način pozidave nezazidanih stavbnih zemljišč naj primerno izkoristi dobro infrastrukturno opremljenost naselja in tukajšnje zelo ugodne bivalne pogoje, ustrezno naj vključi v naselje potok Turičnico z njegovo zarastjo in upošteva tesno spetost naselja z njegovo kmetijsko in deloma gozdno okolico ter povezanost z naseljem Zg. Dovže.

(6.8) Sp. Dovže

(6.8.1) Stara majhna vasica Sp. Dovže leži sredi obsežnih kmetijskih zemljišč ob lokalni cesti, ki Zg. Dovže povezuje z glavno cesto Velenje–Mislinja–Slovenj Gradec. Nima in ne bo imela središčne vloge in je funkcijsko navezana na Zg. Dovže – tako bo ostalo tudi v prihodnje. Spričo tega ima v OPN status dislociranega dela tega naselja. Ima izrazit agrarni značaj, hkrati pa razpolaga z dobro prometno lego in infrastrukturno opremljenostjo. V skladu s tem se v njej razvija stanovanjska in kmetijsko-gospodarska funkcija, ki jo dopolnjuje še poslovna (lesno-predelovalna) funkcija v južnem delu vasice. Prav v povezavi s slednjo OPN opredeljuje dokaj obsežno uskladitveno širitev naselja. Za notranji razvoj v vasici spričo njene goste pozidanosti ni možnosti. Prav zaradi tega je v njeni bližini nastalo večje območje pretežno stanovanjskega značaja, ki funkcijsko predstavlja dislocirani del naselja Zg. Dovže, tj. naselje Sp. Dovže – zahod.

(6.9) Sp. Dovže – zahod

(6.9.1) Naselje se nahaja nedaleč severozahodno od Sp. Dovž in je nanj infrastrukturno navezano, ob tem pa je funkcijsko in komunalno navezano tudi in predvsem na naselje Zg. Dovže. Je novejše, manjše stanovanjsko naselje brez centralne vloge in bo takšno tudi ostalo. V OPN ima status dislociranega dela naselja Zg. Dovže.

(6.9.2) OPN opredeljuje zaokrožitev naselja na njegovem jugozahodnem robu in manjšo zaokrožitev v osrednjem delu, oboje za novo stanovanjsko gradnjo. Za le-to se uporabi tudi nekaj razpoložljivih gradbenih parcel znotraj naselja. Pogojno in v manjši meri je možna tudi gradnja objektov s takšnimi poslovnimi funkcijami, ki za stanovanjsko okolje niso moteče.

(6.10) Šentilj – zahod

(6.10.1) Dvodelno naselje Šentilj – zahod leži na stiku ravninskega sveta Mislinjske doline in vznožja Pohorja vzdolž lokalne ceste Šentilj pod Turjakom–Zg. Dovže. Nima središčne vloge, saj se funkcijsko tesno navezuje na bližnji Šentilj pod Turjakom in občinsko središče Mislinja. Pogojno lahko naselje pojmujemo kot dislocirani del naselja Šentilj. Krepitev središčne vloge naselja ni predvidena, poleg prevladujoče stanovanjske funkcije pa so površine v njem namenjene deloma tudi kmetijsko-gospodarskim (zlasti v starejšem, vzhodnem delu naselja) in v podrejeni meri tudi poslovnim funkcijam (takšnim, ki stanovanjske funkcije ne motijo).

(6.10.2) Prostorski razvoj naselja poleg izrabe manjšega obsega nezazidanih stavbnih zemljišč znotraj že doslej opredeljene meje naselja vključuje tudi načrtovane širitve manjšega obsega, ki jih OPN opredeljuje za to naselje spričo tukajšnjih ugodnih bivalnih, makro- in mikrolokacijskih ter infrastrukturnih pogojev in spričo potrebe po omilitvi pritiska po razpršeni obcestni pozidavi na drugih lokacijah vzdolž lokalne ceste Šentilj pod Turjakom–Zg. Dovže.

(6.10.3) V okviru prostorskega razvoja naselja in zlasti njegove okolice se upošteva potrebo po dolgoročni ohranitvi nekaj 'koridorskih' povezav nepozidanega oz. neurbaniziranega prostora med pohorskim pogorjem in kmetijsko krajino v ravninskem delu Mislinjske doline. Prav tako se preprečuje prostorsko oz. zazidalno spajanje naselja s Šentiljem pod Turjakom na vzhodu.

(6.11) Straže

(6.11.1) Naselje Straže leži nedaleč zahodno od občinskega središča vzdolž glavne ceste Velenje–Mislinja–Slovenj Gradec in med njo ter regionalno kolesarsko potjo, potekajočo po trasi nekdanje železniške proge južno od naselja. Naselje nima centralne vloge in za prihodnje ta tudi ni predvidena. Ohranilo bo svoj prevladujoč stanovanjski značaj, ki pa je in bo tudi v prihodnje opazno nadgrajen s kmetijsko-gospodarskimi in (mirnimi) poslovnimi dejavnostmi. Spričo neposredne bližine kolesarske poti in ceste, ki skozi naselje vodi proti Završam, je v naselju v prihodnje možna tudi turistična funkcija.

(6.11.2) V okviru prostorskega razvoja naselja bo izkoriščanih nekaj notranjih rezerv nezazidanih stavbnih zemljišč, k čemur OPN dodaja dve zapolnitvi oz. zaokrožitvi meje naselja v prostoru ob glavni cesti. Ta cesta je spričo prometa po njej dejavnik, ki ga je treba pri izbiri dejavnosti za gradnjo na prostih zemljiščih ob njej ustrezno upoštevati.

(6.12) Koncept prostorskega razvoja samostojnih gospodarskih con – Gospodarska cona Straže – zahod

(6.12.1) OPN opredeljuje območja proizvodnih dejavnosti v občinskem središču in severovzhodno ter jugozahodno od Gornjega Doliča. Na teh lokacijah se že danes nahaja nekaj proizvodnih obratov, vendar so v njihovi neposredni bližini ali na zadevnih lokacijah tudi obstoječe stanovanjske stavbe. Tako je edino in hkrati novo manjše območje, namenjeno tiste vrstam proizvodnim dejavnostim, ki so v odnosu do svoje neposredne okolice v določeni meri lahko zvočno, zračno ipd. emisivne, gospodarska cona Straže – zahod (na lokaciji Polajnar). Nahaja se nekaj sto metrov zahodno od naselja Straže na severni strani glavne ceste Velenje–Mislinja–Slovenj Gradec na lokaciji obstoječega kovinsko predelovalnega obrata.

(6.13) Koncept prostorskega razvoja turističnih naselij in območij za turizem

(6.13.1) Koncept prostorskega razvoja turističnih naselij in območij za turizem v občini je v pomembni meri povezan s športno-turističnima centroma Pungart (Kope) in Rogla na pohorskem obrobju občine. Prav s tem v zvezi OPN opredeljuje novogradnje in rekonstrukcije cestnih odsekov, ki bodo omogočili prometno povezavo območja občine (in dela njene okolice) z omenjenima centroma. Zato je treba zastavljene koncepte prostorskega razvoja turističnih naselij, območij za oddih, rekreacijo in šport na prostem, načrtovanih cestnih gradenj in rekonstrukcij ter širitev območij kmetij za potrebe razvoja njihovih dopolnilnih dejavnosti razumeti kot povezano celoto.

(6.13.2) Turistično naselje Pungart

(6.13.2.1)Obstoječe turistično naselje Pungart se kot del turistično rekreacijskega območja Velika Kopa na grebenu Pohorja razvija kot gorsko turistično središče. Na zahodnem delu Pohorja spada naselje v delno povezani niz gorsko turističnih središč, ki ga ob njem tvorijo še Rogla, Ribniška koča in Mala Kopa. Prostorski razvoj turističnega naselja sledi njegovemu funkcijskemu karakterju (turizem, počitnikovanje, gostinstvo, šport, rekreacija), pri čemer se pozornosti namenja zlasti izboljšavi infrastrukturnih razmer na območju naselja in upoštevanju tukajšnjih naravnih vrednot. Nove prostorske ureditve in gradnje se nanašajo delno na razpoložljive proste površine znotraj doslej opredeljene meje turističnega naselja in delno na nove, razširjene površine naselja, ki so z OPN opredeljene na njegovem severozahodnem in v manjši meri na osrednjem delu (selektivno za turistično-počitniške apartmaje, bungalove, hotel, športno dvorano, ureditve za šport, rekreacijo in predstavitev naravnih vrednot, parkirišča in spremljajoče ureditve).

(6.13.3) Načrtovana območja za turizem

(6.13.3.1) Spričo potrebe po razvoju turizma v občini (zlasti sonaravnega turizma), zagotavljanja razvojnih možnosti na podeželju, ohranjanja prebivalstva v hribovskih in odročnih delih občine, vzpostavljanja naselbinsko-funkcijskih jeder v krajini in spričo potrebe po preprečevanju nove razpršene počitniške gradnje v naravnem okolju OPN opredeljuje tri načrtovana manjša območja za turizem na Pohorju (Cemprin, Jerloška seča in Brešarjeva planina). Ta so načrtovana v ambientalno privlačnih podeželskih okoljih kot strnjena, racionalno parcelirana območja, urejena skladno z regionalno in lokalno arhitekturno, naselbinsko in krajinsko tipiko.

(6.13.3.2) Cemprin

(6.13.3.2.1) Jugozahodno od turističnega naselja Pungart je načrtovano novo območje za turizem Cemprin. Locirano ob ob križišču turistične ceste Slovenj Gradec–Pungart in ceste v smeri proti Mali Kopi (Partizanski dom) je namenjeno gradnji turističnih hišic, parkovnega centra (vstopna točka v pohorski naravni park) in ureditvi spremljajočega parkirišča. Način pozidave tega območja, njegovo infrastrukturno opremljanje in funkcioniranje oz. raba mora v prvi vrsti upoštevati zahteve varstva tukajšnjih naravnih vrednot in gozda.

(6.13.3.3) Jerloška seča

(6.13.3.3.1) Novo območje za turizem Jerloška seča se nahaja v gorsko višinskem območju Pohorja (Razborca) ob severozahodni meji občine. Načrtovano je kot vzvod turističnega in siceršnjega razvoja v tem odročnem, demografsko ogroženem delu Pohorja, kjer ni drugih dejavnosti razen kmetijskih, gozdarskih, stanovanjsko-bivalnih in pohodniško-rekreativnih. Pri ureditvi območja se upošteva konceptualno idejo razvoja planšarskega turizma, tukajšnjo lokalno cesto in pohodniške poti, prezentacijo bližnjega zgodovinskega spomenika in potrebo po ohranitvi kakovosti ter privlačnosti tukajšnjega naravnega okolja.

(6.13.3.4) Brešarjeva planina

(6.13.3.4.1) Novo območje za turizem Brešarjeva planina se nahaja v redko poseljenem, demografsko ogroženem vzhodnem pohorskem delu občine na območju administrativnega naselja Tolsti vrh pri Mislinji. Načrtovano turistično območje je vzvod razvoja v tem predelu občine. Nezazidana stavbna zemljišča v naselju so namenjena turistični gradnji in športno-rekreacijskim ureditvam. Navedene funkcije naselja naj izkoristijo okoliščino bližine predvidene cestne povezave občinskega središča z Roglo.

(6.14) Koncept prostorskega razvoja območij za oddih, rekreacijo in šport izven naselij

(6.14.1) Z ozirom na podeželski značaj občine in tukajšnja obsežna območja naravne krajine na podlagi teh primerjalnih prednosti občinskega prostora OPN opredeljuje območja za oddih, rekreacijo in šport tudi izven naselij. Funkcijsko so povezana predvsem z razvojem turizma, prostorsko pa se na Pohorju navezujejo na enakovrstna območja v sosednjih občinah. Enako kot za turistična območja tudi za zastavljeni koncept razvoja območij za rekreacijo velja, da je v pomembni meri povezan s športno-turističnima centroma Pungart (Kope) in Rogla. Prikazi v zvezi s temi območji so na grafičnih prikazih I., II.1 in V. strateškega dela OPN.

(6.14.2) Smučarsko tekaške proge in smučišča na Komisiji (Rogla – zahod)

(6.14.2.1) Območje smučarsko tekaških prog na Komisiji v severovzhodnem delu občine predstavlja razširitev tovrstnih športno-rekreacijskih in turističnih kapacitet, ki se nahajajo na bližnji Rogli v sosednji Občini Zreče. Smučarsko-tekaške proge so oz. bodo urejene v obliki zatravljenih površin na kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Ureditve v smislu pozidave prostora tu niso predvidene. Območje je izven zimske sezone v gozdarski in kmetijski rabi. Pri urejanju smučarko tekaških prog je potrebno v prvi vrsti upoštevati pogoje in zahteve s področja varstva naravnih vrednot.

(6.14.2.2) Za morebitno dolgoročno ureditev smučišč na Komisiji (nove smučarske proge in žičniške naprave) se pripravijo ustrezne prostorske, naravovarstvene, okoljske in druge strokovne podlage ter presoje.

(6.14.3) Smučišči ob vlečnicah Mislinja in Papež

(6.14.3.1) V občasni zimsko-športni rabi sta tudi dve manjši smučišči ob vlečnicah Mislinja (na Cestnikovem hribu) in Papež, ki se nahajata v neposredni bližini občinskega središča. Območji sta sicer prvenstveno v kmetijski rabi.

(6.14.4) Območje za konjeniško rekreacijo in šport Jevšnik

(6.14.4.1) Območje za konjeniško rekreacijo in šport Jevšnik se nahaja ob izlivu potoka Mevlja v reko Mislinja in je namenjeno rekreaciji, športu in deloma tudi turizmu, vse v povezavi s konjerejo kot primarno dejavnostjo tukajšnje kmetije. Na njej se ukvarjajo tudi s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (vodna in sončna energija). V sklopu območja je manjši hipodrom in lonžirni krog, dodatno bo zgrajena lesena hala za jahanje.

(6.14.5) Območje za oddih, rekreacijo in šport Špegel

(6.14.5.1) V višje ležečem predelu redko poseljenega in demografsko ogroženega Kozjaka je zahodno ob Potoškem grabnu opredeljeno novo območje za oddih, rekreacijo in šport na prostem, nanašajoče se na izvajanje dopolnilnih dejavnosti bližnje kmetije Špegel. Območje je namenjeno ureditvi športnih igrišč, prostorov za piknik ipd. na lokaciji, ki je spričo rekonstruirane lokalne ceste iz doline dobro dostopno. Kot takšno bo prispevalo k povečanju privlačnosti tega dela Kozjaka za obiskovalce od drugod in s tem k izboljšanju gospodarske perspektive teh krajev. Zemljišča na območju bodo ob izvajanju načrtovanih načinov športno-rekreativne rabe prostora ostala povečini nepozidana.

(6.14.6) Območje za oddih, rekreacijo in šport Kozjak – Sv. Jošt

(6.14.6.1) V navezavi na zaselek okoli cerkve Sv. Jošta na grebenu Kozjaka se vzhodno od zaselka načrtuje rekreativno-turistično-izobraževalno območje s poudarjeno sonaravno usmeritvijo.

(7) Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih

(7.1) Obstoj in izvajanje različnih vrst dejavnosti v naseljih je eden izmed dejavnikov vzpostavljanja in opredeljevanja njihove središčne ter gospodarske vloge. Velja pa tudi obratno: vloga naselja v omrežju naselij prispeva k nadaljnjemu razvoju že obstoječih in novih dejavnosti v zadevnem naselju. Zato se v skladu z državno prostorsko politiko o policentričnem razvoju poselitve dejavnosti po izbranih naseljih ustrezno razmešča in jim v njih omogoča prostorski razvoj.

(7.2) V vseh naseljih v občini prevladuje stanovanjska dejavnost in je le-tej namenjena večina od njihovih razvojnih površin. V tistih naseljih, ki so gospodarsko poudarjeno usmerjena v kmetijstvo in/ali gozdarstvo, bo ustrezni del njihovih razvojnih površin poleg stanovanjskim namenjen seveda tudi tem vrstam dejavnosti.

(7.3) Z novimi oskrbnimi in storitvenimi (tj. središčnimi oz. centralnimi) dejavnostmi, ki pomenijo dopolnitev stanovanjske dejavnosti, bodo manjša naselja opremljena v skladu z zanje opredeljeno središčno vlogo in z investicijskimi pobudami oz. možnostmi. V pomembnejših naseljih bo razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti manjšega obsega usmerjen v dopolnjevanje območij s stanovanjsko dejavnostjo in centralnih območij zadevnih naselij. Trgovske, poslovne, proizvodne in podobne dejavnosti večjega obsega in z intenzivnejšim vplivom na okolje pa bodo usmerjene v zanje opredeljena območja v občinskem središču, v poslovno območje severno od naselja Gornji Dolič, na območje nekdanje železniške postaje Gornji Dolič in v majhni meri v gospodarsko cono Straže – zahod.

(7.4) Prepletanje medsebojno različnih dejavnosti (npr. stanovanjske, poslovne in proizvodne) je sicer možno ne le v prej naštetih naseljih, temveč tudi v drugih, vendar v manjšem obsegu, podrejeno glede na prevladujočo stanovanjsko dejavnost v naselju in upoštevaje dopustne okoljske standarde ter strokovno-urbanistične ukrepe (npr. zagotovitev vmesnih 'tamponskih' struktur).

(7.5) Družbena infrastruktura javnega značaja (t. i. družbene dejavnosti) se ohranja in razvija prioritetno v osrednjih delih tistih naselij, ki imajo pomembnejšo središčno vlogo, to je v občinskem središču in v naseljih z vlogo vsaj ožjega oskrbnega središča (Srednji Dolič, Zg. Dovže, v določeni meri tudi v Gornjem Doliču).

(7.6) Ureditve za potrebe razvoja športno-rekreacijskih dejavnosti v okviru zanje opredeljenih območij ali v okviru urejenih zelenih površin znotraj naselij so prioritetno načrtovane v občinskem središču, Gornjem Doliču in Zg. Dovžah. Pri tem gre za izboljšanje in dopolnjevanje tovrstnih obstoječih ureditev in deloma za vzpostavljanje novih, ki zvišujejo bivalni standard v zadevnih naseljih in zadovoljujejo tovrstne potrebe tudi za njihovo širše gravitacijsko zaledje. V naseljih se zelene površine, namenjene športu in rekreaciji,načrtujejo v obsegu, ki ustreza številu uporabnikov, ki nanje gravitirajo.

(7.7) Urejanju zelenih površin je namenjena pozornost v vseh naseljih, v večji meri pa v Mislinji, Srednjem Doliču in Zg. Dovžah. V tem okviru se v osrednjih naseljih (Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom, Srednji  Dolič, Gornji Dolič) na ustreznih vrstah zelenih površin zagotavljajo tudi površine za urbano vrtnarjenje.

(7.8) Dejavnost počitniškega bivanja v lastniških stavbah počitnikarjev je možna le v manjši, turistični funkciji podrejeni meri znotraj nekaterih od območij za turizem (Brešarjeva planina).

(7.9) Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih (in v drugih delih občinskega prostora) so prikazane na karti IV. z naslovom Prikaz usmeritev za razvoj poselitve in prenovo.

(8) Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij

(8.1) Urbanistično oblikovanje posameznega naselja v osnovi izhaja iz njegove obstoječe morfološke strukture in je v tesni spregi z lego naselja v območju višje ali nižje stopnje (sub)urbanizacije oz. z lego naselja v podeželskem območju z višjo ali nižjo stopnjo ohranjenosti avtohtonega vzorca poselitve.

(8.2) Pri urbanističnem oblikovanju posameznega naselja je potrebno ohranjati vzpostavljeno prometno in druge vrste prostorsko povezovalnih omrežij, nadalje kakovostne strukture pozidave, javne površine, zelene in druge naseljetvorne površine ter vse te dopolnjevati in zaključevati tako, da bodo ustvarjene jasne meje med posameznimi območji različnih urbanih struktur ali dejavnosti, vzpostavljena razvidna prostorska vozlišča, oblikovani jasni robovi naselja in formirana kakovostna silhueta naselja. Slednjo je po potrebi možno dopolniti z prostorskimi poudarki in dominantami.

(8.3) Urbanistično in arhitekturno oblikovanje najpomembnejšega naselja v občini, tj. občinskega središča Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom, je na podlagi strokovne presoje opredeljeno v urbanističnem načrtu zanj.

(8.4) Naselja, za katera je opredeljeno arhitekturno oblikovanje stavb po avtohtonih vzorcih, so Zg. Dovže in Gornji Dolič – Hof.

(8.5) Naselja, za katera je arhitekturno oblikovanje stavb opredeljeno deloma po avtohtonih vzorcih in deloma po sodobnih trendih – pač zaradi zatečene raznolike izoblikovanosti stavb in posameznih delov naselja – so: Srednji Dolič, Gornji Dolič (z dislociranima delom Gornji Dolič – vzhod), Zg. Dovže – vzhod, Dovžansko Polje (Zg. Dovže – jug), Sp. Dovže, Sp. Dovže – zahod, Šentilj – zahod in Straže. Med naselja z usmeritvijo arhitekturnega oblikovanja stavb deloma po avtohtonih vzorcih in deloma po sodobnih trendih spada tudi turistično naselje Pungart.

(8.6) Za vsa tri načrtovana območja za turizem (Cemprin, Jerloška seča in Brešarjeva planina) je opredeljeno arhitekturno oblikovanje stavb po avtohtonih vzorcih.

(8.7) Zaselki in manjše skupine stavb, ki imajo razvidno spremenjeno izhodiščno morfološko strukturo in so stavbe v njih tudi arhitekturno raznoliko oblikovane, se urbanistično in arhitekturno oblikujejo glede na njihovo lego v opredeljenih območjih (sub)urbanizacije oz. (ne)ohranjenosti avtohtonega vzorca poselitve.

(8.8) Usmeritve za urbanistično oblikovanje so prikazane na karti IV. z naslovom Prikaz usmeritev za razvoj poselitve in prenovo.

(9) Usmeritve za sanacijo razpršene gradnje

(9.1) Na območju občine je prisotna razpršena gradnja. Ta se po potrebi oblikovno in komunalno sanira.

Grafično je prikazana v izvedbenem delu OPN.

(10) Usmeritve za ohranjanje poselitve na okvirnih območjih razpršene poselitve

(10.1) Za večinski del občine, razen za naselja v nižinskem delu občine, je značilen poselitveni vzorec razpršene poselitve. Na različnih delih okvirnega območja razpršene poselitve se poselitev zaradi različne ohranjenosti avtohtonih poselitvenih vzorcev, varstvenih in varovalnih režimov, konfiguracije terena in drugih prostorsko pogojenih okoliščin različno usmerja.

(10.2) Na višjih predelih Pohorja, kjer gre pretežno za neposeljen oz. zelo redko poseljen svet (samotne kmetije in izjemoma manjše razredčene skupine le-teh), se obstoječa poselitev praviloma le ohranja. Enako velja za nižje lege Pohorja, na Završah in na Kozjaku, kjer je razpršena poselitev gostejša in najdemo tudi posamezne zaselke. S tem se ohranjajo prepoznavne, razpršeno poselitvene značilnosti tukajšnjega prostora.

(10.3) Razpršena poselitev je določena preko njej pripadajočih stavbnih zemljiščih, ki so oblikovana tako, da povzemajo doslej veljavno stanje teh stavbnih zemljišč, pri čemer le-to korigirajo tam, kjer stavbna zemljišča doslej niso bila ustrezno zamejena, in jo povečujejo na mestih zaokrožitev in manjših razširitev zadevnih stavbnih zemljišč razpršene poselitve, opredeljenih v skladu z veljavnimi predpisi.

(10.4) V primeru prostorskih potreb, ki jih ni mogoče realizirati na stavbnih zemljiščih v okviru naselij ali na površinah razpršene poselitve, se za izvajanje dejavnosti, ki so skladne in dopustne po 44. in 45. členu Zakona o prostorskem načrtovanju, določijo nova stavbna zemljišča v neposredni bližini obstoječih kot njihova zaokrožitev ali razširitev. V kolikor to ni mogoče, se pri lociranju upošteva vzpostavljeni vzorec poselitve, kar pomeni, da se poleg vrste dejavnosti oz. namena predvidene gradnje upoštevajo povprečne razdalje med obstoječimi objekti oz. med stavbnimi zemljišči razpršene poselitve, obenem pa še izhodišče, da naj bodo nova stavbna zemljišča in njihova podrobna namembnost v primeru njihove lege na varovanih območjih vsebinsko usklajena z varstvenimi režimi.

(10.5) Usmeritve za ohranjanje poselitve na okvirnih območjih razpršene poselitve so prikazane na karti IV. z naslovom Prikaz usmeritev za razvoj poselitve in prenovo.

6.2     Usmeritve za razvoj v krajini

14. člen

(usmeritve za razvoj v krajini)

(1) Usmeritve za razvoj v krajini v osnovi sledijo členjenosti občinskega prostora na štiri tipe krajine:

·       naravna krajina v višje ležečih predelih Pohorja in v tistih delih Kozjaka ter Završ, kjer so večji kompleksi gozdov brez ali z minimalno poselitvijo;

·       kulturna krajina v preostalih delih Pohorja, Završ in Kozjaka;

·       kmetijsko intenzivna krajina v zahodnem nižinskem delu Mislinjske doline;

·       urbana krajina na območju naselij in turističnih naselij.

(2) Usmeritve za razvojna območja dejavnosti, vezanih na naravne vire

(2.1) Usmeritve za razvoj kmetijstva

(2.1.1) Vzpodbuja se ohranjanje kmetijske rabe zemljišč, kar gre v prid ohranjanju kakovostne kulturne krajine. Enako se vzpodbuja ohranjanje in razvoj kmetijske proizvodnje ter zagotavljanje dobrih prostorskih in drugih pogojev za trajnostni razvoj kmetijstva. Ohranjanje in varovanje kmetijskih zemljišč se izvaja tudi v prid povečevanju samooskrbe prebivalstva z lokalno pridelano kakovostno hrano.

(2.1.2) Kmetijska zemljišča se v čim večji meri ohranjajo in varujejo pred spremembami v druge vrste rabe. Predvsem se ohranja večje sklenjene kmetijske površine. Na tovrstnih območjih se druge dejavnosti in prostorske ureditve umešča v prostor tako, da se v največji meri ohranja pridelovalni potencial kmetijskih zemljišč. Poselitev se na tovrstnih območjih usmerja v obstoječa poselitvena območja. Ohranja se raznolikost kmetijske rabe tal, raznolikost kultur in s tem pestrost prostorskega vzorca kmetijskih zemljišč. Ohranjajo se kmetijske dejavnosti na hribovskih območjih in spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Zaraščanje kmetijskih zemljišč se preprečuje. Ohranjajo se ekološko pomembni zeleni koridorji in živice, mokriščna območja in manjše gozdne zaplate sredi kmetijskih zemljišč.

(2.1.3) Največje sklenjene površine kmetijskih zemljišč so v nižinskem predelu občine ob rekah Mislinji in Paki. Tu je treba kmetijska zemljišča in njihov pridelovalni potencial v čim večji meri ohranjati, pri čemer pa je treba upoštevati tudi druge razvojne potrebe tega najbolj gosto poseljenega dela občine. Na poplavnih in mokrotnih zemljiščih se kmetijsko dejavnost prilagaja razmeram v okolju. Na kmetijskih zemljiščih, na katerih se predvideva večja verjetnost pojavljanja plazov (Razborca na Pohorju, del Završ, deli Kozjaka), se kmetijska dejavnost prilagodi tako, da se območja v čim večji meri varujejo pred sprožanjem pobočnih procesov. Na teh območju se kmetijska zemljišča ohranjajo v dosedanjem obsegu, širjenje se torej ne spodbuja. Na Završah, Kozjaku in jugozahodnem obrobju Pohorja se prepletata kmetijska in gozdnogospodarska dejavnost. Kmetijska zemljišča se na teh območjih ohranjajo, preprečuje se njihovo zaraščanje in vzpodbuja sonaravno kmetovanje.

(2.1.4) Obstoječim in novim kmetijam se za njihovo delovanje in nadaljnji razvoj zagotovijo prostorske možnosti za opravljanje osnovne kmetijske dejavnosti in za dopolnilne dejavnosti.

(2.2) Usmeritve za razvoj gozdarstva

(2.2.1) Gozdna zemljišča predstavljajo naravni vir in so naravno okolje za raznovrstne človekove dejavnosti. Te se izvajajo na takšen način, da se pri tem ohranja in omogoča trajnostni razvoj gozdnih zemljišč in ohranja primarna ekološka funkcija gozda. Gospodarsko izkoriščanje gozda se izvaja skladno z določili pristojnih služb in gozdnogospodarskih načrtov ter pri tem upošteva vse osnovne funkcije gozda (ekološke, socialne, proizvodne). S primernim gospodarjenjem se povečuje kakovost in lesno donosnost gozda. V njem se omogoča tiste dejavnosti (rekreacijo v naravnem okolju, izobraževanje, raziskovanje ipd.), ki ne vplivajo na spremembo stanja gozda, njegovo kakovost in ne ovirajo gospodarjenja z njim.

(2.2.2) Preprečuje se večje posege v strnjeno gozdno matico in ohranja velike sklenjene gozdne površine na Pohorju in Kozjaku ter s tem gozdnogospodarski potencial teh območij. Ohranja se manjše gozdne zaplate in zelene gozdne koridorje predvsem v nižinskih predelih na kmetijskih zemljiščih in tudi ponekod v hribovitih predelih. S tem se ohranja funkcija koridorskih povezav med posameznimi večjimi območji ter zaplatami gozda in omogoča prosta prehodnost za prostoživeče živali.

(2.2.3) Skladno z veljavnimi režimi se varujejo varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom. Možni posegi v gozdne rezervate (Lovrenška jezera, Ovčarjevo) so opredeljeni z režimom, določenim v odloku o zavarovanju. Na območjih, kjer se predvideva možnost pojavljanja pobočnih procesov, se prioritetno ohranja stalna pokritost tal z vegetacijo oziroma se gozd ohranja. Na območjih požarno ogroženih gozdov, ki se nahajajo pretežno nad Doliškim podoljem v hribovitem območju Pohorja, Kozjaka in Završ, se posegi in dejavnosti načrtujejo v skladu s potrebami varstva pred požarom.

(2.2.4) Na gozdnih zemljiščih se lahko načrtuje in vzdržuje gospodarska javna infrastruktura, in sicer skladno z uresničevanjem načel trajnostnega razvoja, varovanja narave in kakovosti prostora. Umeščanje infrastrukturnih objektov je potrebno prilagoditi naravnim prvinam krajine in tako, da bodo funkcije gozdov čim manj prizadete ter da bodo čim manj poslabšani pogoji za gospodarjenje z gozdovi. Raba gozda zahteva tudi celovit sistem gozdnih prometnic, ki mora biti prostorsko racionalen in ne sme povzročati okoljskih degradacij ali sprožati erozijskih procesov.

(2.3) Usmeritve za razvoj upravljanja z vodami in vodnimi viri

(2.3.1) Na območju Občine Mislinja sta dva vodotoka I. reda, in sicer reki Mislinja in Paka. Druge površinske tekoče vode so: Bradačev potok, Brložnica, Črni potok, Dovžanka, Estrama, Glažuta, Hrenov potok, Jamovica, Jezerski potok, Mevlja, Planinka, Polenica, Ponikva, Razborški graben, Šiklarski potok, Skrlovški potok, Trniški graben, Turičnica, Žlebčev potok in drugi manjši vodotoki.

(2.3.2) Pri posegih v vodni in obvodni prostor se upoštevajo načela varstva voda in vodnega režima. Vodotoki, brežine in priobalna območja se redno vzdržujejo na sonaraven način in tako, da se pri tem v čim večji meri ohranja vodni režim in naravno stanje brežin. Pri urejanju vodotokov in brežin naj bodo prioritetno v uporabi ukrepi, ki struge in brežine urejajo v skladu z naravnimi procesi in uporabljajo ekoremediacije.

(2.3.3) Vodotoki Mislinja (zgornji tok Mislinje s pritoki do Sp. Fužine), Paka (Zgornji tok Pake s pritoki), Movžanka (povirni del) in Ponikva (ponikalnica jugozahodno od naselja Mislinja) so zaščitene naravne vrednote in se ohranjajo ter vzdržujejo v naravnem stanju. Prostorski posegi se usmerjajo izven območij teh naravnih vrednot. Izjemoma se prostorski posegi dovolijo tudi znotraj zaščitenih območij naravnih vrednot vodotokov, in sicer predvsem za namene gospodarske infrastrukture ter za turistično-rekreacijske namene.

(2.3.4) Vode je moč izkoriščati za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo trajnostno rabo in ustrezno varstvo. V vodni in obvodni svet se posega za namen gradnje objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, za namene varovanja rečnega dna in brežin ter za regulacijo vodnega toka. Poselitev se usmerja izven priobalnih zemljišč vodotokov.

(2.3.5) Turistično-rekreacijsko so zanimive stoječe vode, ki se jih skladno z varstvenimi usmeritvami nameni tudi različnim oblikam rekreacije (ribištvo, vodni športi). Rekreacijska raba voda se načrtuje na lahko dostopnih območjih, tako da se za namene rekreacije ne spreminja morfoloških značilnosti voda in le malo posega v vodni ekosistem ter kulturne in doživljajske kakovosti vodne in obvodne krajine.

(2.3.6) Onesnaževanje vodotokov se zmanjšuje s postopnim zmanjševanjem izpustov vanje, z izgradnjo kanalizacijskega omrežja v naseljih in čistilnih naprav v in izven naselij (tam, kjer to še ni ustrezno urejeno), s čiščenjem tehnoloških odpadnih vod in z ustreznim nadzorom nad kmetijsko obdelavo v neposredni bližini vodotokov ter na vodovarstvenih območjih.

(2.3.7) Na poplavnih območjih se z ustreznimi ukrepi, prednostno z upoštevanjem načela sonaravnosti, in ob upoštevanju naravnih režimov vodotokov zagotavlja varovanje obstoječe poselitve. Poselitev in umeščanje drugih objektov, ki niso v zvezi z urejanjem voda, se usmerja izven poplavno ogroženih območij.

(2.3.8) Varstvo vodnih virov se zagotovi prvenstveno z vodovarstvenimi območji, ki imajo opredeljene varstvene režime. Na območju vodnih virov, podtalnice in drugih vodnih površin ter na vodovarstvenih območjih, pomembnih za oskrbo s pitno vodo, se v čim večji meri ohranja naravno okolje in se sem ne umešča dejavnosti, ki bi lahko zmanjšale izdatnost ali ogrozile kakovost vode.

(2.4) Usmeritve za razvoj turizma in rekreacije ter drugih prostočasnih dejavnosti

(2.4.1) OPN poudarjeno opredeljuje razvoj turističnih, rekreacijskih in drugih oblik prostočasnih dejavnosti, ker je to pomembna strateška usmeritev gospodarskega razvoja občine. Razvoju turizma in rekreacije so namenjena izbrana območja, ki premorejo naravne kakovosti, dobro krajinsko prepoznavnost, kulturno dediščino in druge kakovostne ustvarjene danosti. Pri tem se v čim večji meri varuje prej opisane kakovosti in preprečuje okoljske degradacije, kulturno dediščino pa hkrati obnavlja in programsko dopolnjuje.

(2.4.2) Zagotavlja se programska povezanost in medsebojno dopolnjevanje turistične ponudbe iz različnih delov občine ter hkrati med sosednjimi občinami. Skrbi se za optimalno rabo turistične infrastrukture. V turistično ponudbo se vključuje območja z lokalnimi in regionalnimi posebnostmi, prostorske ureditve za izvajanje turističnih in rekreativnih dejavnosti pa načrtuje tako, da so večfunkcionalne in v rabi skozi vso leto oziroma čim večji del leta.

(2.4.3) Pri izvajanju turističnih in rekreativnih dejavnosti se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi. V območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje sonaravne, prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju. Naravne vrednote se vključujejo v turistično ponudbo (promocija, izobraževanje ...).

(2.4.4) Kot pomembno območje, namenjeno turizmu in rekreaciji, se v občini razvija turistično rekreacijsko območje Velika Kopa (s turističnim naseljem Pungart). Tu se razvija zimsko-športni turizem (smučanje, tek na smučeh) in turistično-rekreacijski programi za poletno sezono (športi na prostem in v dvorani). Na tem območju se omogoča razvoj turistično-rekreacijskih kapacitet in programov ter gospodarske infrastrukture tako, da se upoštevajo klimatske spremembe in zahteve varstva naravnih vrednot.

(2.4.5) Ob nadaljnji izgradnji in urbanističnem urejanju občinskega središča Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom, predvsem njunih starih jeder in javnih, zelenih in obvodnih površin, se upošteva možnost in potrebo, da postaneta pomemben nosilec turistične ponudbe v občini. Del te predstavlja tudi kolesarska pot po trasi opuščene železniške proge in njeni podaljški v tukajšnjo cestno mrežo. Naselje Mislinja služi tudi kot kolesarska izhodiščna točka trajnostnega oz. sonaravnega turizma (povezave proti Pohorju, Završam in Doliškemu podolju).

(2.4.6) Podeželski turizem in druge oblike sonaravnega turizma se spodbujajo in razvijajo v treh načrtovanih območjih za turizem, vaških naseljih, zaselkih in kmetijah s ponudbo kulturno-zgodovinske dediščine, naravnih kakovosti in turističnih produktov v povezavi s kmetijsko dejavnostjo in drugimi dejavnostmi na podeželju. Za razvoj podeželskega turizma je pomembno ohranjanje in izboljševanje oblikovne prepoznavnosti naselij in vasi ter kakovostnih prvin kulturne krajine kot nasledka tukajšnjih tradicionalnih oblik kmetovanja.

(2.4.7) Turistično funkcijo ima tudi geomorfološko in zgodovinsko zanimivo območje Hude luknje, kjer se bo ta funkcija razvijala v okviru naravovarstvenih omejitev in pogojev, ki veljajo za to območje.

(2.4.8) Za vsakodnevno rekreacijo občanov so opredeljene površine v naseljih Mislinja, Šentilj pod Turjakom, Zg. Dovže, Gornji Dolič, Srednji Dolič in Straže. V občinskem središču za namene oddiha, rekreacije in športa služijo oz. bodo služili športni park ob osnovni šoli, območje smučarsko-skakalnega centra s parkovnimi površinami, park v središču naselja in zelena poteza vzdolž reke Mislinja. Razvoju športno-rekreativnih in prostočasnih dejavnosti so namenjene tudi nove površine v ta namen v naselju Gornji Dolič (Interbožnik), ob zaselku Sv. Jošt, zahodno od Straž (konjeniška rekreacija) in na Kozjaku (kmetija Špegel). Omenjene in obstoječe površine za vsakdanjo rekreacijo občanov so pomembne tudi kot socialni prostori, saj predstavljajo prizorišča druženja lokalnega prebivalstva.

(2.4.9) Površine za rekreacijo in šport je mogoče izjemoma umestiti oz. urediti zunaj poselitvenih območij kadar:

·       je možno zagotoviti primerno dostopnost in razdaljo (omogočen tudi dostop peš ali s kolesom);

·       dejavnost ne povzroča konfliktov s primarno rabo prostora in varstvenimi režimi, ki so opredeljeni za zadevno območje.

(2.5) Usmeritve za razvoj območij mineralnih surovin

(2.5.1) OPN kot območja pridobivanja mineralnih surovin opredeljuje peskokopa Batič (severno od naselja Gornji Dolič) in Mrak (na Završah). Območji obeh peskokopov se sproti in po zaključku ekspolatacije sanirata in nato namenita druge vrste rabam prostora skladno s sanacijskim načrtom.

(2.5.2) Opuščeni območji pridobivanja mineralnih surovin sta Pečovnik na Kozjaku in Jenina na Metulovem vrhu (Završe). V občini je še več (nelegalnih) kopov, predvsem v širši okolici Gornjega in Srednjega Doliča. Za opuščena in nelegalna območja pridobivanja mineralnih surovin se pripravi in izvede ustrezna sanacija prostora, tako da se zagotovi revitalizacija krajine in krajinskih kakovosti prostora ter varnost ljudi in prostoživečih živali.

(2.5.3) V občini se lahko načrtujejo nova območja pridobivanja mineralnih surovin, za katere je potrebno zagotoviti ustrezno strokovno preveritev prostorskega posega, s katero se utemelji poseg, upošteva vplive na okolje in predvidi tako sprotno kot tudi končno sanacijo območja izkoriščanja.

(3) Usmeritve za posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kakovosti in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti

(3.1) Na posebnih območjih prepoznavnosti in ohranjanja naravnih in ustvarjenih kakovosti se ohranjajo prvine naravne in kulturne krajine. S kakovostnim vključevanjem teh območij v prostorski razvoj občine se izkorišča potenciale le-teh za razvoj specifičnih dejavnosti, ki ohranjajo in izboljšujejo prepoznavnost teh območij, povečujejo primerjalno prednost za turizem in rekreacijo ter ohranjajo njihovo biotsko pestrost in privlačnost.

(3.2) Za območja prepoznavnosti in njihove dele, za katere se predvidi sanacija ali so podane obsežnejše razvojne pobude, se pripravijo občinski podrobni prostorski načrti, temelječi na predhodnih strokovnih prostorskih (krajinskih, urbanističnih, arhitekturnih, infrastrukturnih ...) preveritvah in utemeljitvah.

(3.3) Pri zasnovi in oblikovanju prostorskih posegov je treba upoštevati njihovo lociranost v posameznih arhitekturnih regijah oz. arhitekturnih krajinah.

(3.4) Območja prepoznavnosti prostora

(3.4.1) V občini se ohranja prepoznavnost prostora. Tu so naslednja območja prepoznavnosti prostora:

·       staro historično jedro občinskega središča Mislinja s cerkvijo kot prostorsko oz. krajinsko dominanto;

·       staro historično jedro naselja Šentilj nad Turjakom s cerkvijo kot prostorsko oz. krajinsko dominanto;

·       značilen vzorec poselitve s samotnimi kmetijami na Pohorju;

·       nižinski svet ob reki Mislinja, kjer prevladuje kmetijska krajina;

·       hribovit, pretežno gozdnat svet zahodnega dela Pohorja, kjer so znotraj gozdne matice značilne perforacije kmetijskih zemljišč samotnih kmetij na celkih;

·       goli vršni predeli Pohorja (Črni vrh, Velika Kopa);

·       ozka dolina reke Pake z značilno poselitvijo ob robu doline oz. ob vznožju okolišnjega hribovja;

·       hriboviti svet (Paškega) Kozjaka in Završ s pretežno gozdnatim pokrovom in temensko poselitvijo, ki je obkrožena s kmetijskimi zemljišči;

·       soteska Huda luknja in območje osamelega krasa v okolici te soteske;

·       Mislinjski graben, ki je ozka povirna dolina Mislinje.

(3.4.2) Območja prepoznavnosti prostora je treba v čim večji meri ohranjati tako, da lastnosti, zaradi katerih so ta območja prepoznavna, z novimi prostorskimi posegi ne bodo okrnjene ali degradirane.

(3.5) Varstvo kulturne dediščine

(3.5.1) Kulturna dediščina predstavlja kvaliteto v prostoru in je kot takšna razvojni potencial ter dejavnik trajnostnega prostorskega razvoja. Kulturno dediščino je treba v čim večji meri ohranjati, in sicer čim bolj celostno, uporabljati pa jo skrbno in v skladu s razvojnimi potrebami sodobnega časa. Kulturna dediščina se varuje v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezno območje ali objekt kulturne dediščine, in sicer:

·       glede na tip dediščine: arheološka, stavbna, profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska in ostala ter

·       glede na status dediščine: državni pomen, lokalni pomen.

(3.5.2) Kulturno dediščino je treba varovati v skladu z dejavnostmi, ki se pojavljajo v njenem okolišnjem prostoru (kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev), pri čemer se varujejo tudi vplivna območja dediščine in ohranja skladna krajinska podoba v tem vplivnem območju (zlasti tudi vedutna izpostavljenost dediščine). Kulturno dediščino je treba v čim večji meri varovati, ohranjati in predstavlja na kraju samem. Na podeželju se ohranja zlasti etnološka in vaška arhitekturna dediščina, ki skupaj z drugimi vrstami kulturne dediščine (sakralno, zgodovinsko ...) predstavlja turistični potencial. Tega je treba vključevati v tudi v turistične, rekreacijske, kolesarske in druge poti ter omrežja.

(3.6) Ohranjanje naravnih kakovosti

(3.6.1) Prostorski razvoj občine je načrtovan tako, da se na njenem celotnem območju v čim večji meri ohranjajo naravne kakovosti, še zlasti na območjih, kjer so te prepoznavne ali kako drugače kakovostne ali kjer predstavljajo pomemben dolgoročni strateški vir naravne in biotske raznovrstnosti. V skladu z načelom trajnostnega razvoja predstavljajo območja naravnih kakovosti območja, ki se varujejo, hkrati pa so to območja, ki so spričo svojih značilnosti potencialna osnova za gospodarski, širši družbeni in kulturni razvoj.

(3.6.2) Med območji naravnih kakovosti se v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezno območje še posebej varujejo naslednja območja:

·       posebna varstvena območja (območja Natura 2000 – višji predeli Pohorja, širše območje Hude luknje na delu Završ in Kozjaka);

·       zavarovana območja;

·       ekološko pomembna območja (Pohorje, Velenjsko-Konjiško hribovje);

·       naravne vrednote: geomorfološke, geološke, hidrološke, botanične, ekosistemske, drevesne in oblikovane naravne vrednote (Pohorske planje, pohorska barja, Huda luknja – osameli kras, povirje Movžanke, zgornji tok Mislinje s pritoki, zgornji tok Pake s pritoki ...);

·       pričakovane naravne vrednote;

·       habitatni tipi.

(3.6.3) Prostorski posegi v območja naravnih kakovosti se izvajajo le v primeru, če prostorskega posega ni možno načrtovati izven območij naravnih kakovosti oziroma ni drugih tehničnih možnosti za načrtovanje in izvedbo posega.

(3.6.4) Prostorski posegi in dejavnosti se na območjih z naravnimi kakovostmi načrtujejo in izvajajo tako, da se v čim večji meri ohranja biodiverziteta, obseg habitatov in habitatnih tipov, da se ohranja njihova kakovost, lastnosti in povezanost, da se omogoči vzpostavitev ponovne povezanosti, v kolikor bi s prostorskimi posegi prekinili obstoječo povezanost, da se ohranijo naravni procesi, da se ne ogroža njihov obstoj in da se bistveno ne spremenijo ali poškodujejo lastnosti, zaradi katerih je območje opredeljeno kot območje z naravnimi kakovostmi.

(4) Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

(4.1) Naravne in druge nesreče lahko v prvi vrsti prizadenejo vodovarstvena, poplavna, erozijska, plazljiva in plazovita območja ter požarno in potresno ogrožena območja. Na navedenih ogroženih območjih je treba omogočiti varne življenjske razmere s pravočasno izvedbo preventivnih in zaščitnih ukrepov, s sanacijo žarišč nevarnosti in z omejevanjem razvoja, vse sorazmerno s stopnjo nevarnosti, ki preti posameznemu območju.

(4.2) Poplavna ogroženost v občini je prisotna na poplavnem območju ob reki Mislinji od občinskega središča dolvodno, tj. proti zahodu. Posegi v prostor se prvenstveno usmerjajo izven poplavnih območij, če pa temu izjemoma ni tako, je treba načrtovane posege zasnovati in izvesti skladno s predpisi s področja voda in varstva pred vodami. Obstoječo poselitev, ki leži na poplavno ogroženem območju, se pred poplavami varuje  z ustreznimi protipoplavnimi ukrepi. Na poplavnih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev, dejavnosti ali rab prostora, ki bi lahko povečali poplavno ogroženost.

(4.3) Požarna varnost se v prostoru zagotavlja z načrtovanjem objektov tako, da se predvidijo ustrezni odmiki med objekti, odmiki od meje parcel ali potrebne protipožarne ločitve, da se načrtujejo in izvedejo varnostni pasovi ob požarno nevarnih objektih in območjih, da se načrtujejo in izvedejo požarne poti in da se zagotovijo zadostne količine požarne vode ter neoviran dostop do nje. Na območjih požarno ogroženih gozdov se prostorske ureditve načrtujejo tako, da ne povečujejo požarne ogroženosti, da so zagotovljeni ustrezni odmiki od požarno ogroženih gozdov in da načrtovane dejavnosti ne predstavljajo požarnega tveganja za naravne in ustvarjene danosti v prostoru.

(4.4) Varstvo pred potresi se zagotavlja z ustreznim upoštevanjem stopnje potresne nevarnosti, ki velja za območje Občine Mislinja, pri gradnji in rekonstrukciji objektov.

(4.5) Razen Mislinjske doline, kjer ni nevarnosti plazenja tal, za večino preostalega prostora občine velja potreba po običajnih erozijskih ukrepih, za manjši del v višjih legah Završ in Kozjaka pa potreba po zahtevnejših protierozijskih ukrepih. Pri načrtovanju posegov v prostor se skladno s tem upošteva stopnja verjetnosti pojavljanja plazenja zemljišč. Pri prostorskih ureditvah se načrtujejo in izvedejo ustrezni preventivni ukrepi, da se prepreči pojavljanje novih erozijskih območij in varuje pred nevarnostmi na obstoječih erozijskih območjih. V občini je evidentiranih več žarišče globinske in bočne erozije. Prostorske ureditve je treba usmerjati izven teh žarišč in njihovega vplivnega območja.

(4.6) Pred naravnimi nesrečami kot so toča, žled, snegolom, orkanski veter ipd. se varuje s strokovnim in smiselnim umeščanje posegov v prostor, predvsem pa s takšno zasnovo in gradbeno izvedbo objektov (kritina in oblika ostrešja, mikrolokacijska postavitev in usmerjenost objekta, odvajanje padavinske vode ...), da so objekti v čim večji meri odporni na prej naštete izredne vremenske pojave. Za blaženje sile orkanskega vetra je treba uporabiti gozd in zelene ter parkovne površine z drevesi.

(4.7) Pri načrtovanju in izvedbi prostorskih posegov ter gradnji objektov se izvajajo tudi takšni ukrepi, ki so namenjene preprečitvi ali ublažitvi škode spričo morebitnih drugih nesreč, kakršne so nesreče pri prevozu nevarnih snovi, eksplozije teh snovi, večje prometne nesreče (vključno s tistimi v zračnem prometu) in vojno delovanje.

(5) Usmeritve za območja za zaščito in reševanje

(5.1) Objekti in območja za potrebe zaščite in reševanja so v občini tista, ki jih je v primeru naravnih in drugih nesreč ter vojnega delovanja možno hitro preurediti in uporabiti za potrebe začasne nastanitve prebivalstva, za deponijo ruševin, pokop ljudi in živali ipd. Pri tem gre povečini za obstoječe odprte, za večje zgradbe javnega značaja, večja skladišča ipd.

6.3     Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

15. člen

(usmeritve za določitev osnovne namenske rabe zemljišč)

(1) Območja stavbnih zemljišč

(1.1) Stavbna zemljišča so kategorija osnovne namenske rabe prostora, ki obsega zemljiške parcele ali njihove dele, na katerih so zgrajeni objekti, in zemljiške parcele oz. njihove dele, ki so s tem OPN namenjeni za graditev objektov. Določijo se na:

·       območjih naselij;

·       območjih turističnih naselij in območjih za turizem;

·       območjih za oddih, rekreacijo in šport izven naselij;

·       površinah razpršene poselitve;

·       vseh območjih načrtovane ali izvedene infrastrukture, za katero je značilna izključna raba prostora ne glede na vris predmetne infrastrukture v grafični del OPN.

(1.2) Za območja stavbnih zemljišč se v naseljih v izvedbenem delu OPN opredeli podrobnejša namenska raba prostora po načelu pretežnosti glede na fizične lastnosti prostora, ustvarjene razmere in dejansko rabo zemljišč oz. predvideno rabo posameznih območij.

(1.3) Območja stavbnih zemljišč se določijo tako, da se kot izhodišče povzamejo odločitve o območjih in obsegu stavbnih zemljišč iz doslej veljavnih prostorskih planskih aktov občine in se korigirajo oz. spremenijo ali na novo določijo povsod tam, kjer je to potrebno na podlagi ugotovitev iz različnih strokovnih podlag ali dejanskega stanja v prostoru:

(1.4) Stavbna zemljišča se v ustrezni meri širijo povsod tam in tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve ter usmeritvam za razvoj v krajini.

(1.5) Glede na stanje v naravi, prikaz stanja prostora in ugotovitve iz strokovnih podlag za poselitev se ustrezno določijo tudi stavbna zemljišča oz. površine razpršene poselitve tako, da se obstoječa stavbna zemljišča primerno preoblikujejo ali zaokrožijo.

(1.6) Z veljavnimi prostorskimi akti občine opredeljena stavbna zemljišča se spremenijo v kmetijska oz. gozdna zemljišča povsod tam, kjer je za to izkazan interes fizičnih ali pravnih oseb in je hkrati taka sprememba v skladu s predpisi, strokovno utemeljena in sprejemljiva z vidika zasnovanega prostorskega razvoja občine.

(2) Območja kmetijskih zemljišč

(2.1) Kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so primerna za kmetijsko pridelavo, razen stavbnih, vodnih in gozdnih zemljišč ter za druge namene določenih zemljišč. Uporabljajo se v skladu z njihovim namenom. Na podlagi naravnih lastnosti, lege, potenciala, oblike in velikosti parcel ter drugih relevantnih meril in kriterijev so členjena na najboljša in druga kmetijska zemljišča.

(2.2) Območja kmetijskih zemljišč se v izvedbenem delu OPN povzamejo iz prostorskih sestavin veljavnih prostorskih planskih aktov občine. Zmanjšajo se povsod tam, kjer gre za utemeljeno in zakonito določitev stavbnih, gozdnih, vodnih ali drugih zemljišč, povečajo pa se v primerih, kjer je bil izkazan interes lastnikov stavbnih ali gozdnih zemljišč in je taka sprememba sprejemljiva tudi z vidika zasnovanega prostorskega razvoja občine, ter na območjih stavbnih zemljišč, ki še niso pozidana in so analize pokazale, da gre za zemljišča, neprimerna za gradnjo, pa so hkrati ta zemljišča že v kmetijski rabi.

(2.3) Na kmetijskih zemljiščih, določenih na opisani način, se v največji možni meri upošteva njihovo kvaliteto in potencial za kmetijsko proizvodnjo. Preprečuje se njihovo nekontrolirano in neupravičeno zmanjševanje, onesnaževanje ali druge vrste degradiranje.

(2.4) Morebitno drugačno določitev kmetijskih zemljišč opredeli oz. zagotovi nosilec urejanja prostora, pristojen za kmetijstvo, pri čemer jih na območjih, kjer mejijo na gozdna zemljišča, predhodno uskladi z nosilcem urejanja prostora, pristojnim za gozdarstvo.

(3) Območja gozdnih zemljišč

(3.1) Gozdna zemljišča so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali z drugim gozdnim rastjem, ki zagotavlja katerokoli funkcijo gozda.

(3.2) Območja gozdnih zemljišč se v izvedbenem delu OPN povzamejo iz prostorskih sestavin veljavnih prostorskih planskih aktov občine. Zmanjšajo se povsod tam, kjer gre za utemeljeno in zakonito določitev stavbnih, kmetijskih, vodnih ali drugih zemljišč, pa ta ne posegajo na območja varovalnih gozdov ali gozdov s posebnim namenom, praviloma pa tudi gozdov s prvo stopnjo poudarjenosti katerekoli ekološke funkcije, ki so varovani ali zavarovani po predpisih o gozdovih ali po predpisih o ohranjanju narave. Povečajo pa se v primerih, kjer je bil izkazan interes lastnikov stavbnih in kmetijskih zemljišč in je taka sprememba sprejemljiva tudi z vidika zasnovanega prostorskega razvoja občine, ter na tistih območjih stavbnih zemljišč, ki še niso pozidana in so analize pokazale, da gre za zemljišča, neprimerna za gradnjo, pa so ta zemljišča po dejanski rabi že gozdna.

(3.3) Na opisani način določena gozdna zemljišča se uporabljajo v skladu z odločitvami o načinu gospodarjenja, opredeljenimi v gozdnogospodarskem načrtu.

(3.4) Morebitno drugačno določitev gozdnih zemljišč opredeli oz. zagotovi nosilec urejanja prostora, pristojen za gozdarstvo, pri čemer jih na območjih, kjer mejijo na kmetijska zemljišča, predhodno uskladi z nosilcem urejanja prostora, pristojnim za kmetijstvo.

(4) Območja vodnih zemljišč

(4.1) Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je trajno ali občasno prisotna celinska voda in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem.

(4.2) Meje območij vodnih zemljišč določi ministrstvo, pristojno za vode. Do takrat se v izvedbenem delu OPN kot vodna ohranjajo zemljišča, ki so opredeljena v veljavnih prostorskih planskih aktih občine in določijo nova tam, kjer so vodna zemljišča zemljiško katastrsko odmerjena z zadostno stopnjo položajne natančnosti parcelnih meja.

(4.3) Vodna zemljišča se dodatno opredelijo za gradnjo zbiralnikov vode za potrebe umetnega zasneževanja smučišč.

(5) Območja drugih zemljišč

(5.1) V OPN se kot druga zemljišča določijo območja mineralnih surovin (peskokopi).

(5.2) Območja mineralnih surovin se opredelijo tako, da se povzamejo iz veljavnih prostorskih planskih aktov občine.

6.4       Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

16. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1) Na celotnem območju občine izhaja določitev prostorskih izvedbenih pogojev iz prepoznanega in usklajenega upoštevanja avtohtonih vzorcev poselitve, zatečenega stanja v prostoru, trendov v prostoru, varstvenih režimov, strokovnih načel in drugih dejavnikov, ki so merodajni ne le za opredeljevanje posegov v prostor, temveč tudi za podrobnejše urejanje le-teh. Navedena izhodišča za določanje prostorskih izvedbenih pogojev glede namembnosti in vrste posegov v prostor, glede lege objektov, glede velikosti objektov ali prostorskih ureditev, glede oblikovanja objektov, glede parcelacije, glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro in glede nekaterih drugih tem se upoštevajo za posege na stavbnih in drugih zemljiščih specifično po posameznih enotah urejanja prostora, in sicer ne glede na to, ali so prostorski izvedbeni pogoji določeni v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta ali pa so (za posamezne dele občinskega območja) del vsebine občinskih podrobnih prostorskih načrtov.

(2) Usmeritve za določanje pogojev za urbanistično in arhitekturno oblikovanje

(2.1) V tistih delih podeželskega prostora občine, kjer so posamezna zaključena območja in prostorske entitete še razpoznavno avtohtono ohranjene, je treba urbanistično in arhitekturno oblikovanje naselij, njihovih delov in stavb v njih ter stavb na stavbnih zemljiščih izven naselij podrejati ohranjanju avtohtonih poselitvenih in oblikovalskih vzorcev.

(2.2) V tistih delih občinskega prostora, kjer je prisotna urbanizacija-suburbanizacija prostora in so avtohtoni vzorci še razpoznavni, a že delno prepleteni s sodobnejšimi posegi (območje razvidno na karti v M 1 : 35.000 št. IV), je treba pri arhitekturnem oblikovanju stavb slediti 'izpeljanki' avtohtonih vzorcev, to je, da se morajo posamezni elementi značilne postavitve stavb in načina njihove gradnje ohraniti in ob novih gradnjah ponoviti, pri čemur pa niso izključeni takšni elementi, ki so oblikovani glede na sodobne arhitekturno-graditeljske prakse in trende.

(2.3) V tistih delih območja občine, kjer so že prisotne oblikovno in tipološko zelo raznolike stavbe (z različnimi legami, odmiki, velikostjo parcel ipd.), naj izhaja urbanistično oblikovanje iz najustreznejše variante koncepta ureditve glede na obstoječe prostorske razmere in programske zahteve investitorjev, arhitekturno oblikovanje pa naj se omejuje zgolj na predpisane gabarite stavb, s katerimi naj bodo zagotovljene ustrezne mase v izoblikovanem prostoru.

(3) Usmeritve za določanje pogojev za krajinsko oblikovanje

(3.1) Ker je poseljen večji del občinskega prostora oz. je poselitev zastopana po celotnem teritoriju kulturne krajine (izjema je le neposeljen svet višjih predelov Pohorja), je potrebno razvoj poselitve vključno z novo poselitvijo (na novo opredeljenih stavbnih zemljiščih) načrtovati tako, da bo krajina čim manj prizadeta oz. ohranjena v čim bolj avtentični podobi. Obstoječo poselitev se v tistih delih, ki s svojo razpršenostjo degradira odprti prostor, sanira z vegetacijo (vizualno zakrivanje, povezovanje ipd.) ali z dopustno dopolnilno gradnjo.

(3.2) Vse večje poselitvene enote (naselja) je potrebno čim bolje zazeleniti tako znotraj njih samih kot tudi na njihovih robovih, in sicer z namenom, da se 'ostre' meje različnih prostorskih struktur ustrezno 'zmehčajo' in da so prehodi med njimi manj izraziti.

(4) Usmeritve za prometno urejanje

(4.1) Določitev prostorskih izvedbenih pogojev za urejanje prometnih površin izhaja iz opredeljenih prednostnih ciljev urejanja prometa, s katerimi se doseže odpravljanje prometnih konfliktov, zagotavljanje gospodarnosti prometa in trajnostne mobilnosti, varovanje okolja in zmanjševanje obremenitev lokalnih prebivalcev ter okolja, zagotavljanje dobre prometne dostopnosti in zagotavljanje prometne varnosti vsem udeležencem prometa s poudarkom na varovanju otrok, pešcev, kolesarjev in drugih bolj ranljivih skupin prometnih udeležencev.

(5) Usmeritve za razvoj gospodarske javne infrastrukture

(5.1) Z namenom nemotenega funkcioniranja vseh vrst gospodarske javne infrastrukture (GJI), še bolj pa za racionalno porabo sredstev za njeno vzdrževanje in izgradnjo, se določijo pogoji glede njenega nadaljnjega razvoja. Gospodarsko javno infrastrukturo je treba urejati tako, da bo tudi z njeno pomočjo zagotovljeno kakovostno, varno in zdravo bivalno okolje ter da bo zagotovljena ustrezna komunalna, energetska, telekomunikacijska in druga infrastrukturna opremljenost ne le obstoječih, temveč tudi novo opredeljenih stavnih zemljišč.

(5.2) V zvezi z opremljanjem prostora oz. stavbnih zemljišč je treba s prostorskimi izvedbenimi pogoji opredeliti:

·       da se vsa zemljišča za poselitev opremlja vsaj z minimalno komunalno infrastrukturo;

·       da se nove objekte v poselitvenih območjih priključuje na obstoječo komunalno infrastrukturo;

·       da je po dogradnji manjkajoče ali izgradnji nove infrastrukture priključitev nanjo obvezna;

·       da se zagotovi oskrba s pitno vodo v zadostnih količinah;

·       da se v naseljih glede na možnosti uredi ločen kanalizacijski sistem za padavinsko in komunalno odpadno vodo;

·       da se za pomembnejša obstoječa in za novo opredeljena naselja izdelajo energetske zasnove in upošteva energetsko varčen način umeščanje objektov v prostor ter njihove gradbene izvedbe.

(6) Usmeritve za varovanje zdravja ljudi

(6.1) Prostorski izvedbeni pogoji za področje varovanja zdravja ljudi se opredelijo za področja varovanja kakovosti zunanjega zraka, varstva pred hrupom, varstva pred elektromagnetnim sevanjem, varstva pred svetlobnim onesnaževanjem, osončenja stavb za bivanje in neoviranega dostopa do objektov funkcionalno oviranih ljudi.

(6.2) Posegi v prostor se načrtujejo tako, da se zaradi njih trajno ne okrni obstoječa kakovost bivalnega okolja, tj. urejenost in estetskost grajenega prostora oz. okolja, ureditve za prostorsko mobilnost ljudi, prostorska dostopnost do javnih služb in storitev, dostopnost urejenih zelenih, športnih in rekreacijskih površin, prostorske ureditve za sosedske in druge socialne stike ter druženje ljudi.

17. člen

(usmeritve za PIP iz konceptualnega dela UN za občinsko središče Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom)

(1) Urbanistično in arhitekturno oblikovanje občinskega središča Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom je v OPN opredeljeno na podlagi izdelanega UN za ti dve (so)naselji in je podrejeno urbanizaciji prostora teh povezanih naselij.

(2) V večjem delu (so)naselijse ohranja drobna struktura individualne stanovanjske gradnje s pravilno tlorisno strukturo in višinskimi gabariti. Gradnja na pobočju se z upoštevanjem terenskih razmer in geotehničinih značilnosti zgosti, da postanejo robovi naselja bolj čitljivi.

(3) V centralnem delu sonaselja se centralna vloga ohranja in programsko dopolnjuje ter oblikovno oz. kakovostno izboljšuje in nadgrajuje. Tukaj se ohranja in dodatno načrtuje večnadstropna pozidava.

(4) Stari jedri Mislinje in Šentilja pod Turjakom se funkcionalno in oblikovno dopolnjujeta, tako da bosta še bolj prepoznavni kot enkratna, neponovljiva in varna ambienta. V Šentilju pod Turjakom to pogojuje ustrezno ureditev oz. preureditev križišča lokalnih cest, posebna pozornost pa se namenja tudi ohranjanju vedute na njegovo najpomembnejšo dominanto – cerkev Sv. Ilja. Za same objekte kulturne dediščine kot tudi za območja kulturne dediščine se predpiše oblikovanje, ki sledi značilnostim prostora in obstoječe grajene strukture, ki je prepoznana kot varovana kulturna vrednota.

(5) Na preostalih območjih se oblikovanje stavb prilagaja oziroma izhaja predvsem iz konkretne funkcije stavbe.

(6) Za v večji meri ali še povsem popolnoma nepozidane dele tako v centru in severnem, strmem delu naselja Mislinja kot tudi v jugovzhodnem delu naselja Šentilj pod Turjakom se določi izdelava OPPN-jev, ki bodo ob upoštevanju obstoječe obrobne pozidave natančneje določili pogoje za gradnjo.

(7) Načeloma tako 'zunanji' kot 'notranji' elementi oz. strukture zelenega sistema, ki so povezane oz. tvorijo omrežje, funkcionirajo najmanj kot javni prostori za sprostitev, oddih, srečevanje in druženje ter se ustrezno urejajo tako, da zagotavljajo raznolike doživljajske priložnosti za uporabnike. Prav tako se podpirajo tudi členitev, identifikacija in čitljivost danega prostora. Zato se razvoj zelenega sistema načrtuje predvsem v smeri lastne urejenosti struktur, optimalnejše medsebojne povezave in dostopnosti ter povezave z drugimi vsebinsko navezujočimi prostorskimi strukturami na območju zelenega sistema.

(8) Koncept prometnih omrežij temelji na povečanju deleža kolesarskega in peš prometa, izboljšanju dostopnosti do pomembnih ciljev v naselju, zagotovitvi večje prometne varnosti, zagotovitvi dobre prometne orientacije in zmanjšanju konfliktov med različnimi oblikami ter vrstami prometa. Vzdolž osrednjih prometnic se vzpostavlja jasno razpoznavna hierarhija priključkov. Priključki javnih poti na osrednje ceste se oblikujejo tako, da zagotavljajo varnost pešcev in kolesarjev in prevoznost motornih vozil. Kjer je vzpostavljen sistem slepih ulic, se le-te uredijo na koncu z obračališčem, mreža pa se dogradi za zagotovitev dostopnosti nezazidanih stavbnih zemljišč. Različni parametri (kategorija, tovorni promet, hitrost, parkiranje, kolesarski in peš promet, zelene poteze, prometna obremenitev) določajo prometne razmere v občinskem središču, na podlagi katerih se odloča o principu vodenja različnih vrst prometa (ločevanje ali mešanje), o izvedbi ukrepov umirjanja prometa, o pretežnem načinu srečevanja (različne vrste udeležencev v prometu) ter na podlagi razpoložljivosti prostora o oblikovanju cestnega prostora. Nekatere obstoječe in načrtovane prometne ureditve so tudi v funkciji rekreacije in turizma (kolesarske povezave, odsek muzejske ozkotirne železnice, sprehajalna pot ob reki Mislinji, brvi čez reko ...).

(9) Opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo na celotnem območju naselja Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom je v funkciji zagotavljanja oskrbe s pitno in požarno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda, oskrbe z električno energijo, dostopa do javne ceste in elektronskih komunikacij. Če priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje zaradi fizičnih ovir ali velike oddaljenosti ni možna, se dovoli začasno ali trajno odvajanje odpadne vode v male čistilne naprave ali nepretočne greznice. V južnem delu naselja je načrtovanja gradnja plinovoda. V okolici osnovne šole je predviden sistem daljinskega ogrevanja s kotlovnico na lesno biomaso.

III.    Izvedbeni del

18. člen

(vsebina izvedbenega dela OPN)

(1) V izvedbenem delu OPN so za celotno območje občine določene enote urejanja prostora, osnovna in podrobnejša namenska raba, prostorsko izvedbeni pogoji in območja urejanja z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.

(2) Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) so členjeni na splošne PIP in posebne PIP.

19. člen

(stopnja natančnosti)

(1) Vsebine izvedbenega dela OPN so položajno določene na podlagi katastrskih in topografskih načrtov raznih meril in grafično prikazane na zemljiškem katastrskem prikazu, izrisanem v merilu 1 : 5.000.

(2) Položajna natančnost vsebin izvedbenega dela OPN je enaka položajni natančnosti mej parcel v zemljiškem katastrskem prikazu, kadar meje vsebin izvedbenega dela OPN sovpadajo z mejami zemljiških parcel.

(3) Drugi grafični prikazi izvedbenega dela OPN iz 3. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov iz prikaza stanja prostora, katerih izvorna položajna natančnost je raznolika in katerih prostorski položaj se lahko razlikuje od dejanskega stanja v naravi.

(4) V primerih, ko je bila naknadno za del območja občine izvedena ustrezno natančna zemljiško-katastrska izmera in se na njeni osnovi ali kako drugače na tem delu območja občine določijo dokončne oziroma urejene meje zemljiških parcel, se šteje, da se vsebine izvedbenega dela OPN, ki tečejo po meji zemljiške parcele, položajno prilagodijo morebitno prestavljenemu položaju poteka dokončne oziroma urejene meje zemljiške parcele.

(5) V primerih, ko vsebine izvedbenega dela OPN niso razmejene po meji zemljiške parcele oziroma jo evidentno sekajo, se interpretacija položajnega poteka meje vsebine izvedbenega dela OPN opravi v okviru priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja na osnovi strokovnega mnenja pooblaščenega geodetskega strokovnjaka.

20. člen

(odstopanja)

(1) Zaradi neskladnosti zemljiških katastrskih prikazov (ZKP) z dejanskim stanjem v naravi oz. na terenu in z DOF ter drugih in pomanjkljivih evidenc, so dopustna položajna odstopanja pri razmejitvah površin v grafičnih prikazih OPN. V primerih položajnih odstopanj se upošteva strokovno mnenje pooblaščenega geodetskega strokovnjaka.

(2) Če parcelna meja iz digitalnega zemljiškega katastra odstopa od parcelne meje v naravi oz. na terenu, je treba upoštevati parcelno mejo v naravi.

1.       Enote urejanja prostora

21. člen

(enote urejanja prostora)

(1) V grafičnih prikazih OPN so enote urejanja prostora (EUP) označene z mejo in enolično oznako, sestavljeno iz kratice imena enote urejanja prostora in zaporedne številke. Območja osnovne ali podrobnejše namenske rabe prostora znotraj EUP so prikazana s predpisanim grafičnim znakom in označena tudi s pripadajočo kratico. V primerih načina urejanja območja EUP z obstoječim ali predvidenim OPPN je prikazana tudi kratica za OPPN.

(2) Celotno območje občine je razdeljeno na spodaj naštete EUP oziroma skupine prostorsko povezanih EUP. Nanašajo se na občinsko središče Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom, na druga naselja in naselbinska območja, druga prostorsko ter dejavnostno svojevrstna zaključena območja in na odprti prostor občine. Znotraj nekaterih EUP v odprtem prostoru občine so opredeljena manjša območja (podenote), od katerih ima vsako svojo mejo in enolično oznako, sestavljeno iz oznake EUP in poddelilke.

(3) Enote urejanja prostora so prikazane v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN na karti št. 3. Prikaz območij enot urejanja prostora in osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora (M 1 : 5.000) in tudi na kartah št. 4 ter 5 (M 1 : 5000).

2.       Namenska raba prostora

22. člen

(namenska raba prostora)

(1) Na območju občine opredeljena območja različnih vrst osnovne namenske rabe prostora se delijo na območja podrobnejše namenske rabe prostora kot sledi:

(2) Podrobnejša namenska raba prostora je prikazana v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN na karti št. 3. Prikaz območij enot urejanja prostora in osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora (M 1 : 5.000).

3.       Prostorski izvedbeni pogoji

3.1     Splošni prostorski izvedbeni pogoji

23. člen

(prostorski izvedbeni pogoji)

(1) Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) so pogoji za načrtovanje posegov v prostor glede:

·       namembnosti in vrste posegov v prostor;

·       lege objektov;

·       velikosti;

·       oblikovanja;

·       parcelacije;

·       priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;

·       celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb;

·       varovanja zdravja ljudi.

(2) Za območja EUP so opredeljeni splošni PIP in posebni PIP, pri čemer se splošni nanašajo na vse EUP in vsa območja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora, posebni pa se nanašajo samo na posamezno EUP ali na skupino nekaj EUP. Splošni PIP in posebni PIP se med seboj dopolnjujejo ali izključujejo. Za istovrstne vsebine so določbe o posebnih PIP nadrejene določbam o splošnih PIP.

(3) Za območja urejanja s predvidenimi OPPN so opredeljene usmeritve za izdelavo teh OPPN.

3.1.1 Dopustne gradnje in drugi posegi

24. člen

(dopustne gradnje in drugi posegi v prostor na stavbnih zemljiščih)

(1) Na celotnem območju občine so na stavbnih zemljiščih v skladu z določili tega odloka ali če drugi predpisi ali veljavni prostorski akti (OPPN) ne določajo drugače, dopustne naslednje gradnje in posegi:

·       gradnja novega objekta (novogradnja);

·       dozidava in nadzidava obstoječega objekta;

·       rekonstrukcija objekta;

·       odstranitev objekta;

·       sprememba namembnosti objekta;

·       vzdrževanje objekta;

·       nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah;

·       posegi in ureditve za izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda ter za renaturacijo vodotokov.

(2) Na območjih stavbnih zemljišč z oznako Ao gradnja novih samostojnih objektov ni dopustna, razen v primerih, ko gre za nadomestno gradnjo za porušene objekte, za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov ali za gradnjo objektov za potrebe kmetijstva in gozdarstva.

25. člen

(dopustne gradnje in drugi posegi v prostor na kmetijskih zemljiščih)

Na območju kmetijskih zemljišč so dopustne/-i:

·       agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;

·       na grajenem območju kmetije in 50 m pasu okoli nje vsi posegi in gradnje za potrebe izvajanja kmetijske dejavnosti brez stanovanjskih stavb;

·       grajeni rastlinjaki, ki presegajo velikost nezahtevnih objektov in so hkrati objekti, ki so proizvodi, dani na trg ter obenem po veljavnem predpisu o vrstah objektov glede na zahtevnost spadajo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte;

·       opazovalnice, to je netemeljene lesene konstrukcije (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica);

·       postavitev pomožne kmetijsko-gozdarske opreme, ki ni objekt oziroma ni grajena (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža);

·       gradnje gradbeno inženirskih objektov: (a) daljinskih cevovodov, daljinskih (hrbteničnih) komunikacijskih omrežij in daljinskih (prenosnih) elektroenergetskih vodov, s pripadajočimi objekti in priključki nanje; (b) lokalnih cevovodov, lokalnih (distribucijskih) elektroenergetskih vodov in lokalnih (dostopovnih) komunikacijskih omrežij, s pripadajočimi objekti in priključki nanje; (c) in gradnje drugih gradbeno inženirskih objektov, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v prej navedeni skupini (a) in (b);

·       male vetrne elektrarne do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35;

·       rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti GJI, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste;

·       rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture (ceste, cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, elektronsko komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanj ipd.);

·       gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov, kot so male komunalne čistilne naprave (s kapaciteto, ki ni večja od 200 PE), nepretočne greznice, rezervoarji, vodnjaki, vodometi, priključki na objekte GJI in daljinskega ogrevanja (pri tem so cestni priključki dopustni na nestavbnem zemljišču le ob rekonstrukcijah lokalnih cest), zajemi pitne in tehnološke vode, grajeni namakalni sistemi s črpališči, vodni zbiralniki in pomožni komunalni objekti ter drugi nezahtevni in enostavni objekti, za katere je v Prilogi 1 k temu odloku navedeno, da so dopustni na kmetijskih zemljiščih;

·       dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt: (a) ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih; (b) ki je prepoznan kot ostala razpršena poselitev (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč); (c) ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve;

·       nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah;

·       pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov;

·       začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

·       raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira (raziskovanje mineralnih surovin je dovoljeno šele po pridobitvi dovoljenja za raziskovanje po določbah zakona, ki ureja rudarstvo);

·       posegi in ureditve za izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda ter za renaturacijo vodotokov;

·       rekonstrukcija, vzdrževanje, nadzidava in dozidava ter novogradnja le kot nadomestna gradnja obstoječih objektov, zgrajenih z gradbenim dovoljenjem ali pred letom 1967;

·       začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone: (a) oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov; (b) cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni; (c) začasna tribuna za gledalce na prostem; (č) premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčniki).

26. člen

(dopustne gradnje in drugi posegi v prostor na gozdnih zemljiščih)

(1) Na območju gozdnih zemljišč so dopustni:

·       posegi v skladu z zakonom o gozdovih, gozdnogospodarskimi in lovsko gojitvenimi načrti;

·       gradnjo objektov in naprav za potrebe prometne (razen parkirišč), elektronsko komunikacijske, energetske, komunalne in okoljske infrastrukture, ki bistveno ne zmanjša obdelovalnega potenciala gozdnih zemljišč, ki je v lokalnem javnem interesu in kjer zaradi posebnih lokacijskih zahtev za gradnjo naštetih objektov in naprav ni možno določiti druge lokacije;

·       vodno gospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda, za ureditve ribogojnic;

·       ureditve za potrebe lova in ribolova;

·       sanacije nelegalnih površinskih kopov in cestnih usekov ter nasipov;

·       raziskovanje mineralnih surovin (to raziskovanje je dovoljeno šele po pridobitvi dovoljenja za raziskovanje po določbah zakona, ki ureja rudarstvo);

·       geološke in hidrološke raziskave za oskrbo s pitno vodo;

·       posegi za potrebe rekreacijske in turistične rabe gozdov v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom;

·       drugi posegi (vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti) po predhodno pridobljenem soglasju pristojne institucije oziroma zavoda.

(2) Gozdnih cest in vlak se ne načrtuje na območjih vodotokov in v vplivnem 5 m priobalnem zemljišču vodotokov.

(3) V prostoru z majhnim deležem gozda je potrebno objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji ter obenem upoštevajo gozdni rob.

(4) Na območjih obstoječih gozdov, kjer se z OPN glede na predhodno veljavni prostorski planski akt občine določa sprememba v najboljše ali drugo kmetijsko zemljišče, se po odstranitvi lesne vegetacije uporabi le lokalna travna mešanica.

27. člen

(dopustne gradnje in drugi posegi v prostor na vodnih in priobalnih zemljiščih)

(1) Na območju vodnih in priobalnih zemljišč je dopustna:

·       gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno infrastrukturo ter z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, če izpolnjujejo pogoje iz Zakona o vodah in Zakona o plovbi po celinskih vodah;

·       gradnja objektov grajenega javnega dobra;

·       ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda;

·       ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave;

·       gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;

·       gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem;

·       gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije;

·       izvajati dela, s katerimi se v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost, postavijo geodetska izmeritvena znamenja za označitev točk geodetskih mrež, geodetske oznake na geodetskih izmeritvenih znamenjih in oprema za državno omrežje permanentnih postaj svetovnega satelitskega navigacijskega sistema;

·       odstranitev obstoječih objektov;

·       rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja obstoječih objektov in naprav na vodnem in priobalnem zemljišču, če:

o   se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost;

o   se s tem ne poslabšuje stanja voda;

o   je omogočeno izvajanje javnih služb;

o   se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda;

o   to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in

o   se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.

(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko:

·       ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč;

·       zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda;

·       ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja;

·       onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov;

·       ogrožali varnost plovbe.

(3) Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano:

·       odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki;

·       odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi;

·       odlaganje odpadkov.

28. člen

(dopustne gradnje in drugi posegi v prostor na območjih mineralnih surovin)

Na območjih mineralnih surovin (peskokopi) so dovoljene gradnje in posegi v prostor, ki služijo izvajanju dejavnosti, za katere je koncesionar pridobil ustrezna dovoljenja. Gradnje in posegi morajo biti skladni s sanacijskim načrtom, tj. načrtovano ureditvijo območja po zaključku eksploatacije.

29. člen

(dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) Na celotnem območju občine je – ob ustreznem upoštevanju ostalih splošnih PIP in dodatno še posebnih PIP – dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s Prilogo 1, ki je sestavni del tega odloka.

(2) Pri uporabi Priloge 1 je treba upoštevati, da so na območjih, varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine, dopustne le tiste vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, katerih gradnja ali postavitev je v skladu z varstvenimi režimom, ki velja za posamezno enoto dediščine. Enako velja za druga varovana območja s pravno uveljavljenim varstvenim režimom (naravne vrednote, viri pitne vode, koridorji prometnic in druge vrste infrastruktur ...), ki so opredeljena v prikazu stanja prostora kot obvezni prilogi k OPN in/ali v veljavnih državnih oz. občinskih predpisih.

30. člen

(območja in objekti z varstvenimi režimi)

(1) Območja in (pripadajoči) objekti, za katere je pravno uveljavljen režim o varovanju zadevnega območja, so prikazani v prikazu stanja prostora kot obvezni prilogi k OPN.

(2) Na območjih in objektih z varstvenimi režimi, prikazanih v prikazu stanja prostora in/ali opredeljenih v veljavnih državnih ter občinskih predpisih, se izvajajo gradnje in drugi posegi v prostor v skladu s predpisi o teh varstvenih režimih in v skladu s pogoji pristojnega nosilca urejanja prostora.

31. člen

(območje urejanja s predvidenim OPPN)

(1)        Na območjih, za katera je predvidena izdelava OPPN, so možni naslednji posegi v prostor, v kolikor ne ovirajo kasnejšega načrtovanja in izvedbe gradenj, načrtovanih s predvidenim OPPN:

·       redna in investicijska vzdrževalna dela ter rekonstrukcije obstoječih zakonito zgrajenih objektov;

·       dozidave in nadzidave obstoječih objektov, kolikor ti po posegu ne presegajo dopustnih vrednosti faktorja izrabe zemljišča glede na namensko rabo, ne posegajo izven osnovne zemljiške parcele, ne spreminjajo namembnosti osnovnega objekta ter upoštevajo vsa ostala določila OPN;

·       spremembe namembnosti zakonito zgrajenih objektov ali njihovih delov v okviru dopustnih dejavnosti za namensko rabo predmetnega območja;

·       odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča, če le-to ni prepovedano z drugimi določbami OPN;

·       gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z namensko rabo območja, v skladu s prilogo 1 k temu odloku, če so obenem v skladu z usmeritvami za zadevni OPPN in v skladu z drugimi pogoji iz tega odloka;

·       gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture za oskrbo obstoječega območja;

·       gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

·       postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme;

·       nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

(2) Območje OPPN je dovoljeno načrtovati etapno in po delih, tj. izdelati več OPPN-jev za njegovo območje, kadar je bila s predhodno izdelano strokovno podlago pripravljena celovita presoja celotnega območja OPPN z vidika urejanja javnih površin in gradnje gospodarske javne infrastrukture, kar mora biti zgrajeno istočasno z drugimi ureditvami.

(3) V primeru, ko bi načrtovani posegi v prostor (zahtevni in z večjimi vplivi) presegli značaj posegov po tem odloku, je potrebno izdelati OPPN kljub temu, da tako ni določeno v grafičnem delu OPN.

(4) Do sprejetja OPPN na območjih, kjer je prisotna nepremična kulturna dediščina, so dopustna le vzdrževalna dela in rekonstrukcije obstoječih objektov v skladu z varstvenim režimom in upoštevaje pogoje ter usmeritve pristojnega nosilca urejanja prostora.

32. člen

(natečaji in variantne rešitve)

(1) Investitor mora organizirati izbiro strokovno najprimernejše rešitve za nameravano gradnjo na javnem natečaju za:

·       javne površine, če bi se zaradi njene ureditve bistveno spremenil izgled naselja ali krajine;

·       stanovanjske stavbe za posebne namene in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, če bi se zaradi njene gradnje bistveno spremenil izgled naselja ali krajine;

·       mostu, viadukta oziroma drugega premostitvenega gradbenega inženirskega objekta javne ceste in železnice, če bi se zaradi njegove gradnje bistveno spremenil izgled naselja ali krajine;

·       objekta ali naprave na območju naravnega spomenika.

(2) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za pripravo predvidenih OPPN se pridobijo z izdelavo variantnih rešitev. Izdela jih en ali več različnih načrtovalcev, lahko pa se pridobijo tudi z javnim natečajem. Izvedbo in način priprave ter izbor variantnih rešitev oziroma izvedbo javnega natečaja se določi s sklepom župana o pričetku postopka izdelave OPPN.

(3) Izvedbo natečaja, ki se ne nanaša na območje predvidenega OPPN, določi župan ali občinska služba, pristojna za urejanje prostora.

33. člen

(rekonstrukcije)

Rekonstrukcije podstrešij in izvedba nove strešne konstrukcije nad ravno streho za potrebe izrabe mansarde so dopustne ob upoštevanju ostalih pogojev tega odloka.

34. člen

(spremembe namembnosti obstoječih objektov)

(1) Spremembe namembnosti obstoječih objektov so možne v okviru dopustnih dejavnosti, določenih v tem odloku za posamezno območje podrobnejše namenske rabe prostora oz. za enoto urejanja prostora in v skladu z drugimi pogoji, opredeljenimi v tem OPN in veljavnem OPPN.

(2) S spremembami namembnosti obstoječih objektov ne smejo biti presežene opredeljene stopnje obremenjevanja okolja za posamezno območje.

35. člen

(vzdrževanje objektov)

(1) Objekte je treba vzdrževati v stanju, da ne ogrožajo ljudi in ne vplivajo negativno na rabo objekta, sosednjih objektov ter zunanjo podobo območja okoli objekta.

(2) Pri vzdrževalnih delih in energetskih sanacijah stavb (večstanovanjskih in drugih javnih stavb) se zagotavlja kakovost in enotno oblikovanje fasade.

(3) Zamenjava oken in vrat na fasadah je dopustna v enaki velikosti in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo ali v enotni barvi za celoten objekt, kar zagotovi oseba, ki z objektom upravlja.

(4) Zasteklitve balkonov so dopustne na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt.

(5) Namestitev solarnega zbiralnika ali sončnih (fotovoltaičnih) celic je dopustna pri eno- in dvostanovanjskih stavbah (prostostoječih ali v nizu - EP, EN) na strehah (v ravnini strehe) in na fasadah objektov kot del oblikovanja fasad. Višina elementov fotovoltaične opreme ne sme presegati dopustne višine objekta. V EUP s podrobnejšo namensko rabo IG način postavitve elementov fotovoltaične opreme ni omejen.

(6) Način namestitve klimatske naprave ali naprav mora biti pri večstanovanjskih stavbah določen za vsa stanovanja oz. za celoten objekt. Pri objektih centralnih dejavnosti morajo biti te naprave nameščene vizualno zakrito ali na stranskih fasadah in dvoriščni strani ali kot sestavina oblikovanja objekta. Klimatska naprava ne sme generirati nedovoljenih vplivov (hrup, vroč zrak, odtok vode) na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje.

(7) Namestitev vetrnic za proizvodnjo električne energije v okviru vzdrževanja objekta ni dopustna.

3.1.2 dopustne dejavnosti in objekti

36. člen

(dopustne dejavnosti in objekti)

(1) Dopustne dejavnosti na posameznem območju podrobnejše NRP so določene kot osnovne oz. prevladujoče in dopolnilne oz. spremljajoče. Dopustne dejavnosti na posameznem območju podrobnejše namenske rabe prostora so lahko locirane v samostojnih stavbah na lastnem zemljišču ali na zemljišču drugih stavb ali pa so locirane le v delu drugih dopustnih stavb (zavzemajo manj kot 1/3 % njihove BTPs). Večnamenske stavbe (v njih je več dopustnih dejavnosti) se opredelijo glede na pretežno dejavnost v njih.

(2) Obstoječe dejavnosti se lahko izvajajo in njim pripadajoči objekti dozidujejo, nadzidujejo ali rekonstruirajo ne glede na opredeljene dopustne dejavnosti na predmetnem območju podrobnejše namenske rabe prostora, a le v okviru pripadajoče gradbene parcele in pod pogojem, da vplivi na okolje ne presegajo dovoljenih vrednosti za predmetno območje.

(3) Na vseh območjih osnovnih in podrobnejših namenskih rab so dopustni naslednji gradbeno inženirski objekti (če v drugih členih tega odloka zanje ni določeno drugače):

·       lokalne ceste, javne poti, nekategorizirane in gozdne ceste ter kolesarske poti, s tem, da so na kmetijskih zemljiščih dopustni samo tisti od prej naštetih objektov, ki so dopustni po določilih 25. člena tega odloka; samo na območjih vseh stavbnih zemljišč je dopustna gradnja parkirišč za potrebe dejavnosti znotraj dotičnega območja stavbnih zemljišč;

·       mostovi, viadukti, predori in podhodi;

·       plovne poti, pregrade in jezovi ter drugi vodni objekti;

·       lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja vključno z enostavnimi komunikacijskimi objekti, opredeljenimi v veljavnem predpisu (razen baznih postaj za mobilno telefonijo, telekomunikacijskih stolpov in infrastrukture za radijske komunikacije);

·       stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov;

·       objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode;

·       na vodnih in priobalnih zemljiščih v skladu s predpisi o vodah tudi objekti na rekah in kanalih ali ob njih, obale in obrežne poti za vleko, objekti za zaščito rečnih bregov in ureditev strug, nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami, hudourniške pregrade in pomoli.

(4) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so za vsa območja osnovnih in podrobnejših namenskih rab določena v Prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka. V primeru preseganja opredeljenih velikosti v (a) odloku, (b) v predpisu o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje in (c) v Prilogi 1 se lahko gradijo tudi kot manj zahtevni objekti v skladu z določili tega odloka.

(5) Na območju osnovnih in podrobnejših namenskih rab so dopustne naslednje dejavnosti in objekti: