Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2

Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 76/16 – odl. US) je Občinski svet Občine Brda na 24. redni seji dne 23. 5. 2017 sprejel

 

STATUT OBČINE BRDA

 

1. člen

(vsebina statuta)

(1) Ta statut ureja:

1 status občine, ustanovitev ožjih delov občine in njihov status ter uresničevanje lokalne samouprave v občini;

2 naloge občine;

3 organizacijo občine;

3.1 občinski svet;

3.2 župana;

3.3 nadzorni odbor občine;

3.4 druge organe občine;

4 ožje dele občine;

5 neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini;

5.1 zbor občanov;

5.2 referendum o splošnem aktu občine;

5.3 svetovalni referendum;

5.4 druge referendume;

5.5.  ljudsko iniciativo; 

6 občinske javne službe;

7 premoženje in financiranje občine;

8 splošne in posamične akte občine in druge določbe, pomembne za delovanje občine;

8.1 splošne akte občine;

8.2 posamične akte občine;

9 prehodne in končne določbe.

(2) V statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

 

 

1 Status občine, ustanovitev ožjih delov občine in njihov status ter uresničevanje lokalne samouprave v občini

 

2. člen

(območje, ime in sedež občine)

(1) Občina Brda (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Medana, Plešivo, Ceglo, Šmartno, Gonjače, Imenje, Vrhovlje, Vedrijan, Kojsko, Brestje, Hum, Podsabotin, Snežatno, Gornje Cerovo, Dolnje Cerovo, Dobrovo, Drnovk, Snežeče, Vipolže, Kozana, Fojana, Barbara, Višnjevik, Gradno, Krasno, Neblo, Hruševlje, Hlevnik, Šlovrenc, Kozarno, Brdice pri Neblem, Belo, Nozno, Pristavo, Slavče, Kožbana, Brdice pri Kožbani, Senik, Slapnik, Vrhovlje pri Kožbani, Golo Brdo, Breg pri Golem Brdu, Brezovk, Biljana, Zali Breg.

(2) Sedež občine je Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo v Brdih.

(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

(4) Občino predstavlja in zastopa župan oziroma županja (v nadaljevanju: župan).

(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.

(6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.

 

3. člen

(naloge občine)

Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu, ter naloge, določene s predpisi občine.

 

4. člen

(uradno glasilo občine)

(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti (15.) dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

(2) V Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.

 

5. člen

(uresničevanje lokalne samouprave)

(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani/-nke (v nadaljevanju: občani). Občani odločajo o zadevah iz občinske pristojnosti preko župana in občinskega sveta ter neposredno sodelujejo pri sprejemanju odločitev občinskih organov na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.

(2) Občani v občini odločajo o zadevah lokalne samouprave preko svetov, sestavljenih iz članov, ki jih volijo svobodno in tajno na podlagi neposredne, enake in splošne volilne pravice.

(3) Občani kot posamezniki in njihove organizacije sodelujejo pri oblikovanju razvojnih načrtov občine, proračunov in drugih splošnih aktov občine z dajanjem predlogov, pripomb in mnenj v javni razpravi na način in v rokih, ki jih določajo zakon, statut, poslovnik občinskega sveta ali župan.

(4) Na podlagi odločitve organov občine se v posamezne oblike odločanja in v javno razpravo vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, na podlagi zakona pa tudi osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.

 

6. člen

(grb, zastava in praznik občine)

(1) Občina ima svoj grb in zastavo, in sicer:

·   grb občine Brda je francoske oblike, razdeljen vertikalno na dva dela. Na desni heraldični strani zelene barve, je zgoraj grozd, spodaj pa beli heraldični hribčki. Na levi heraldični strani na modrem polju je srednjeveški stolp bele barve. Nad ščitom je krona s petimi cinami, kar pomeni število prebivalcev od 5 do 10 tisoč. Grb držita Bric na levi in Brika na desni heraldični strani v oblačilih iz 19. stoletja. Spodaj, pod grbom, je verz Alojza Gradnika »O, zemlja sladka: kamen, zrno, sok, o, zemlja sveta, ki si me rodila«;

·   zastava občine je lahko horizontalne ali vertikalne postavitve, barvno razdeljena po polovici, na njej pa je osrednji del grba. Ta je pri obeh postavitvah postavljen na sredino, tako po horizontali kot po vertikali. Horizontalna zastava: zgornja polovica je modra, spodnja pa zelena. Vertikalna zastava: leva polovica je modra, desna pa zelena.

(2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na spodnji polovici napis: OBČINA BRDA, za potrebe organov pa nad napisom Občine Brda še naziv organa občine: - občinski svet, župan, za občinsko volilno komisijo pa napis Občina Brda v notranji spodnji polovici, napis občinska volilna komisija na zgornji polovici, grb pa na sredini. V zgornjem delu žiga je grb občine.

(3) Za potrebe organov je nad napisom Občine Brda še naziv organa občine: - občinski svet, - župan, - nadzorni odbor, - za občinsko volilno komisijo pa napis Občina Brda v notranji spodnji polovici, napis občinska volilna komisija na zgornji polovici, grb pa na sredini.

(4) Obliko, vsebino in uporabo grba in zastave občine podrobneje določa odlok. Velikosti, uporabo in hrambo žigov določi župan s sklepom.

(5) Občina Brda praznuje svoj občinski praznik v sklopu Praznika češenj v mesecu juniju.

(6) Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom.

 

7. člen

(sodelovanje občin)

(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

(2) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove.

(3) Občine se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in zagotavljanja skupnih interesov združujejo v združenja.

(4) Občina se povezuje v širše lokalne skupnosti na način in po postopku, ki je predpisan v zakonu.

(5) Način ustanovitve zveze občin določa zakon.

 

8. člen

(ožji deli občine)

(1) Na območju občine so kot ožji deli občine ustanovljene krajevna in vaške skupnosti:

·   Krajevna skupnost Medana na območju naselij Medana, Plešivo, Ceglo; Krajevna skupnost Medana ima sedež na naslovu Medana 16, 5212 Dobrovo v Brdih;

·   Vaška skupnost Šmartno na območju naselij: Šmartno, Imenje, Gonjače;

·   Vaška skupnost Vrhovlje na območju naselja Vrhovlje;

·   Vaška skupnost Vedrijan na območju naselja Vedrijan;

·   Vaška skupnost Kojsko na območju naselij: Kojsko, Brestje;

·   Vaška skupnost Hum na območju naselij: Hum, Podsabotin, Snežatno;

·   Vaška skupnost Cerovo na območju naselij: Gornje Cerovo, Dolnje Cerovo;

·   Vaška skupnost Dobrovo na območju naselij: Dobrovo, Drnovk, Snežeče;

·   Vaška skupnost Vipolže na območju naselja Vipolže;

·   Vaška skupnost Kozana na območju naselja Kozana;

·   Vaška skupnost Fojana na območju naselij: Fojana, Barbana;

·   Vaška skupnost Višnjevik na območju naselij: Višnjevik, Gradno, Krasno;

·   Vaška skupnost Neblo na območju naselij: Neblo, Hruševlje, Hlevnik, Šlovrenc, Kozarno, Brdice pri Neblem, Belo, Nozno, Pristavo, Slavče;

·   Vaška skupnost Kožbana na območju naselij: Kožbana, Brdice pri Kožbani, Senik, Slapnik, Vrhovlje pri Kožbani, Golo Brdo, Breg pri Golem Brdu, Brezovk;

·   Vaška skupnost Biljana na območju naselij: Biljana, Zali Breg.

(2) Z odlokom so določene naloge občine, ki jih na svojem območju in v korist svojih prebivalcev izvajajo ožji deli občine: krajevna in vaške skupnosti.

 

2 Naloge občine

 

9. člen

(naloge občine)

(1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom, zlasti pa:

1. normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:

·   sprejema statut in druge predpise občine,

·   sprejema proračun in zaključni račun občine,

·   načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,

·   sprejema programe razvoja občine,

·   predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti;

2. upravlja občinsko premoženje tako, da:

·   določa način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,

·   pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,

·   sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,

·   sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja,

·   sama ali skupaj z drugimi fizičnimi in pravnimi osebami ustanavlja gospodarske družbe za izvajanje nalog občine;

3. omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:

·   spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,

·   sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,

·   sprejema finančne in druge ukrepe za pospeševanje gospodarskega razvoja,

·   sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,

·   z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov;

4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:

·   v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,

·   sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,

·   spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,

·   spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje na stanovanjski trg,

·   gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za stanovanja,

·   v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj;

5. skrbi za lokalne javne službe tako, da:

·   zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,

·   nadzira delovanje lokalnih javnih služb,

·   sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,

·   gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo;

6. zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:

·   ustanavlja vzgojno-izobraževalne ter zdravstvene zavode in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,

·   v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,

·   sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi zavodi in zdravstvenimi zavodi ter drugimi izvajalci teh dejavnosti,

·   z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,

·   ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev;

7. pospešuje službe socialnega skrbstva, vzgoje in varstva predšolskih otrok, osnovnega varstva šolskih otrok, mladih in družin, socialno ogroženih, invalidov in ostarelih tako, da:

·   spremlja stanje na tem področju,

·   pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,

·   sodeluje z  javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami na tem področju,

·   organizira izvajanje pomoči na domu in pomoči posameznim skupinam občanov s posebnimi potrebami,

·   lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov;

8. pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:

·   omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,

·   določa občinski program športa,

·   zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,

·   z dotacijami spodbuja te dejavnosti,

·   sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine;

9. skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:

·   izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,

·   spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,

·   sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,

·   sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,

·   z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini;

10. upravlja, gradi in vzdržuje:

·   lokalne javne ceste in druge javne poti,

·   vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,

·   površine za pešce in kolesarje,

·   igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,

·   turistične table in oznake,

·   spomenike in spominska obeležja ter spomenike in grobove pomembnih briških osebnosti na območju občine,

·   javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine,

·   ureja promet v občini;

11. skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:

·   organizira reševalno pomoč v požarih,

·   organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,

·   zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,

·   zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,

·   sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,

·   opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami;

12. ureja javni red v občini tako, da:

·   sprejema ustrezne splošne akte,

·   določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,

·   organizira občinsko redarstvo in občinsko inšpekcijo,

·   ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,

·   opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti;

13. proizvaja in prodaja električno energijo.

 

10. člen

(druge naloge)

(1) V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:

·   ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,

·   določanje namembnosti prostora,

·   gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,

·   evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,

·   zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,

·   pokopališko, pogrebno in mrliško ogledno službo,

·   urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena.

(2) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.

(3) Občina skladno z zakonom pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje.

 

3 Organizacija občine

 

11. člen

(organi občine)

(1) Organi občine so:

·   občinski svet,

·   župan in

·   nadzorni odbor.

(2) Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.

(3) Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.

(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega sveta.

(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.

(6) Razloge in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta in župana ter potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne volitve ureja zakon.

(7) Plačila občinskim funkcionarjem morajo biti skladna z zakonom in se podrobneje uredijo s pravilnikom.

(8) Nezdružljivost funkcij občinskih funkcionarjev ureja zakon.

 

12. člen

(javnost dela)

(1) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut, poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora.

(2) Javnost dela občinskih organov občine se praviloma zagotavlja z obveščanjem javnosti o njihovem delu, z objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, na spletni strani občine ter v Katalogu informacij javnega značaja, z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine, z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z objavljanjem sklicev sej občinskega sveta in gradiva za točke dnevnega reda teh sej, z omogočanjem navzočnosti občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov. Način zagotavljanja javnosti dela posameznega občinskega organa podrobneje določa njegov poslovnik.

(3) Občani imajo pravico vpogleda v dokumente v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

 

13. člen

(neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini)

Občani sodelujejo pri odločanju na zborih občanov, z referendumom in z ljudsko iniciativo.

 

14. člen

(občinska uprava)

(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.

(2) Občinsko upravo na predlog župana ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njeno notranjo organizacijo in delovno področje.

(3) Posamezne naloge občinske uprave opravlja organ skupne občinske uprave, ki ga je na predlog župana soustanovil občinski svet s posebnim odlokom, s katerim so določene njegove naloge, usmerjanje, nadzorovanje, vodenje in organizacija.

(4) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za vse občinske organe.

(5) Občinsko upravo vodi direktor/-ica (v nadaljevanju: direktor) občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan.

 

3.1 Občinski svet

 

15. člen

(občinski svet)

(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

(2) Občinski svet Občine Brda šteje 16 članov oziroma članic (v nadaljevanju: član).

(3) Volitve članov občinskega sveta se opravijo v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve po proporcionalnem volilnem sistemu. Območja in število volilnih enot za volitve članov občinskega sveta določa odlok.

(4) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov občinskega sveta se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta, traja pa do prve seje novo izvoljenega sveta.

 

16. člen

(konstituiranje občinskega sveta)

(1) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Konstituiranje občinskega sveta določata zakon in poslovnik občinskega sveta.

(2) S konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat prejšnjim članom občinskega sveta. S konstituiranjem preneha tudi članstvo v odborih in komisijah občinskega sveta.

(3) Če je bil član občinskega sveta, ki mu je v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena prenehal mandat, kot predstavnik ustanovitelja imenovan v organ javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, katerega ustanoviteljica je občina, mu to članstvo preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada.

 

17. člen

(nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta)

(1) Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in delom določa zakon.

(2) Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.

 

18. člen

(pristojnosti občinskega sveta)

(1) Pristojnosti občinskega sveta določata zakon in ta statut.

(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:

·   sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine;

·   sprejema prostorske akte na ravni občine in druge akte razvoja občine;

·   sprejema občinski proračun in zaključni račun proračuna;

·   ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje;

·   v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih;

·   nadzoruje delo župana, podžupanov in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta;

·   potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja;

·   imenuje in razrešuje predsednika in člane nadzornega odbora;

·   imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta;

·   določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana; če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen;

·   sprejema načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem, pri čemer lahko določi, da načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem pod določeno vrednostjo sprejme župan;

·   sprejema načrt ravnanja s premičnim premoženjem,

·   odloča o pridobitvi oziroma ukinitvi statusa javnega dobra;

·   odloča o najemu posojila in dajanju poroštva;

·   razpisuje referendum;

·   s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, ter določa merila za določitev plače direktorjev javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja, določa plačne razrede za določitev plač ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov, agencij in javnih skladov;

·   določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb;

·   odloča o pogojih za podeljevanje koncesij na področju izvajanja javnih služb;

·   ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom;

·   imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona;

·   določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari;

·   sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari;

·   določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni;

·   sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba;

·   odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.

 

19. člen

(seje občinskega sveta)

(1) Občinski svet dela in odloča na sejah.

(2) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami zakona, tega statuta in poslovnika občinskega sveta.

(3) Podžupan lahko opravi sklic seje na podlagi posamičnega pooblastila župana, če je župan odsoten ali zadržan, sklic seje občinskega sveta pa je v skladu s prejšnjim odstavkom načrtovan ali je nujen.

(4) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Podžupan ali najstarejši član občinskega sveta predlagata dnevni red seje, kadar sta v skladu s tem statutom sklicatelja.

(5) Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi, sklicevanju in vodenju sej zagotavlja občinska uprava.

(6) Sklicevanje, vodenje sej občinskega sveta, določanje dnevnega reda in njegovo sprejemanje ter druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta, podrobneje ureja poslovnik občinskega sveta.

 

20. člen

(pravice člana občinskega sveta)

(1) Član občinskega sveta ima pravico udeleževanja na sejah občinskega sveta in odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti občinskega sveta.

(2) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih

aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

(3) Župan mora predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.

(4) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu in občinski upravi. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana na sami seji sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji.

 

21. člen

(odločanje občinskega sveta)

(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov, odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.

(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom, ali če tako sklene občinski svet.

(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.

 

22. člen

(izvrševanje odločitev občinskega sveta)

(1) Za izvrševanje odločitev občinskega sveta je odgovoren župan.

(2) Župan usmerja in nadzoruje delo občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta.

(3) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave.

(4) Župan in direktor občinske uprave poročata občinskemu svetu o izvrševanju odločitev na sejah občinskega sveta.

 

23. člen

(odbori in komisije občinskega sveta)

(1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(2) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.

(3) Predsednika in člane delovnega telesa imenuje občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

(4) Delo delovnega telesa podrobneje določa poslovnik občinskega sveta.

(5) Župan, podžupani in člani občinskega sveta, ki niso člani delovnega telesa, so lahko navzoči na sejah delovnih teles občinskega sveta in lahko sodelujejo v razpravi na njihovi seji, vendar brez pravice glasovanja.

 

24. člen

(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)

(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta občine ima tri (3) člane, ki jih izmed svojih članov imenuje občinski svet praviloma na svoji prvi seji.

(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je delovno telo občinskega sveta, pristojno za pripravo odločitev občinskega sveta, ki se nanašajo na predčasno prenehanje mandatov občinskih funkcionarjev, potrditev mandatov nadomestnih članov občinskega sveta, odločanje o morebitnih pritožbah na izvolitev župana na nadomestnih volitvah ter druga mandatna vprašanja, imenovanje in razrešitve članov nadzornega odbora, občinske volilne komisije in drugih občinskih organov, imenovanja in razrešitve članov odborov in komisij občinskega sveta, imenovanja in razrešitve predstavnikov občine v organih pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina.

(4) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga občinskemu svetu v sprejem pravilnike, s katerimi so urejene svetniške skupine in zagotovljena sredstva za njihovo delo, sejnine članov občinskega sveta, članov nadzornega odbora in članov svetov krajevne in vaških skupnosti, ter jih izvršuje.

(5) Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izdaja posamične akte s področja pravic in obveznosti iz delovnih razmerij občinskih funkcionarjev, materialnih pravic iz dela in v zvezi z delom ter druge akte komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(6) Postopek določanja kandidatov in imenovanja članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je določeno s poslovnikom občinskega sveta, ki podrobneje ureja tudi delo komisije.

 

25. člen

(stalna delovna telesa občinskega sveta)

(1) Stalna delovna telesa občinskega sveta so:

·   statutarno pravna komisija,

·   komisija za gospodarske dejavnosti,

·   komisija za negospodarske dejavnosti,

·   komisija za kmetijske dejavnosti,

·   komisija za okolje in prostor.

(2) Komisije iz prejšnjega odstavka štejejo od tri (3) do pet (5) članov. Delovno področje in število članov komisije občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta.

(3) Člane komisij iz prvega odstavka s sklepom imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane komisije pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(4) Predsednik komisije mora biti član občinskega sveta.

(5) Prvo sejo komisije skliče župan.

 

26. člen

(pristojnosti komisij občinskega sveta)

(1) Komisije občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

(2) Komisije občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem splošne in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

(3) Komisije občinskega sveta so dolžne oblikovati mnenja glede pripravljajočih se zakonov in drugih predpisov, ki jih sprejemajo državni organi, in se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.

(4) Način dela komisij in odborov občinskega sveta podrobneje določa poslovnik občinskega sveta.

 

27. člen

(ustanovitev občasnih delovnih teles)

Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in naloge.

 

28. člen

(razrešitev)

Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa ali njegovo telo v celoti na predlog delovnega telesa, najmanj četrtine članov občinskega sveta ali Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

 

3.2 Župan

 

29. člen

(pristojnosti župana)

(1) Župan predstavlja in zastopa občino, predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.

(2) Poleg tega župan predvsem:

·   predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta;

·   izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna;

·   skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta;

·   predlaga ustanovitev organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, ureditev njihovega delovnega področja ter notranjo organizacijo občinske uprave;

·   odloča in sklepa o pravnih poslih ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem,

·   določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive in o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja; 

·   imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic;

·   usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave;

·   opravlja druge naloge, ki jih določata zakon in ta statut.

 

30. člen

(naloge na področju zaščite in reševanja)

Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:

·   skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;

·   imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno  zaščito;

·   sprejme načrt zaščite in reševanja;

·   vodi zaščito, reševanje in pomoč;

·   določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči, ter organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja;

·   ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine;

·   sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati;

·   v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev;

·   predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.

 

31. člen

(objave splošnih aktov in zadržanje)

(1) Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine v uradnem glasilu občine, določenem s tem statutom.

(2) Objavo splošnih aktov, razen proračuna občine, zaključnega računa proračuna in splošnih aktov, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve, ki se lahko objavijo takoj po sprejemu, opravi župan v roku petnajstih dni po sprejemu.

(3) Če župan meni, da je kakšen splošni akt ali njegov del neustaven ali nezakonit, in uveljavi svojo pravico do zadržanja objave, predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji redni seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

(4) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, mora župan tak splošni akt objaviti, župan pa lahko vloži pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

(5) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.

(6) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

 

32. člen

(podžupan)

(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega in največ tri podžupane. Podžupana imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši.

(2) Podžupani pomagajo županu pri njegovem delu ter opravljajo posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere jih župan pooblasti.

(3) Podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi pa najstarejši podžupan, nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.

(4) V primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana podžupan, ki ga določi župan, razen če je župan razrešen, pri čemer podžupan nima pravice glasovanja na občinskem svetu. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana, oziroma če je razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo.

(5) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.

(6) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupani ne morejo opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.

 

33. člen

(komisije in drugi strokovni organi občine)

(1) Župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine, če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu.

(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.

 

3.3 Nadzorni odbor občine

 

34. člen

(nadzorni odbor občine)

(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini s pristojnostmi, določenimi z zakonom.

(2) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna s sredstvi občinskega proračuna in občinskim premoženjem, ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe sredstev občinskega proračuna ter upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.

(3) Nezdružljivost funkcije člana nadzornega odbora z drugimi funkcijami in delom določa zakon.

(4) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.

 

35. člen

(imenovanje članov nadzornega odbora)

(1) Nadzorni odbor ima tri člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v petinštiridesetih (45) dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja z dokazili.

(2) Kandidatno listo za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov kandidatov, ki jih po javnem pozivu predlagajo občani.

 

36. člen

(konstituiranje nadzornega odbora)

(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine najpozneje v petnajstih (15) dneh po imenovanju članov skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzoča večina članov.

(2) Člani nadzornega odbora izmed sebe izvolijo predsednika nadzornega odbora.

 

37. člen

(delovanje nadzornega odbora)

(1) Nadzorni odbor sprejema poročila o opravljenih nadzorih, postopkovne ter organizacijske odločitve na seji, na kateri je navzoča večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

(2) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, koordinira izvajanje letnega nadzornega programa, se udeležuje sej občinskega sveta, ko ima za to predvideno točko na dnevnem redu ter opravlja druge naloge, ki jih določata ta statut in poslovnik nadzornega odbora.

(3) Delo nadzornega odbora podrobneje ureja njegov poslovnik, ki ga sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. Poslovnik nadzornega odbora je splošni akt občine in začne veljati petnajsti (15.) dan po objavi v uradnem glasilu občine.

(4) Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine, nadzore pa opravlja na sedežih nadzorovanih oseb.

(5) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig.

 

38. člen

(program dela nadzornega odbora)

(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ga posreduje županu v mesecu decembru. Predlog finančnega načrta predloži nadzorni odbor županu v postopku priprave predloga občinskega proračuna. 

(2) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program, ga obrazložiti ter posredovati županu in občinskemu svetu.

(3) Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor proračuna in zaključnega računa proračuna občine ter finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev ter ožjih delov občine.

(4) Nadzorni odbor samostojno ocenjuje uspešnost izvajanja letnega nadzornega programa, sprejme poročilo in zaključni račun finančnega načrta nadzornega odbora.

(5) Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja za preteklo leto.

(6) S posameznimi poročili o izvedenih nadzorih seznanja nadzorni odbor občinski svet in župana. Ko vsebujejo vse predpisane sestavine, so vročena nadzorovani osebi in so dokončna. Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava njegova poročila.

 

39. člen

(predmet nadzora)

(1) Nadzorni odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov, pogodb, finančnih dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.

(2) Nadzorni odbor ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s katerim bi omejeval samostojnost občinskih organov in organov, ki so posredni uporabniki občinskega proračuna.

(3) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti na vpogled vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.

(4) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračunskih sredstev.

 

40. člen

(izvedba nadzora)

(1) Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim določi obseg nadzora in čas, v katerem bo potekal, ter pooblastila člana nadzornega odbora, ki bo nadzor vodil. Sklep se vroči zastopniku oziroma pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja z občinskim premoženjem, pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor. O izdaji sklepa se obvesti župana.

(2) Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen s sklepom o izvedbi nadzora. Ta pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru, razen odzivnega poročila nadzorovane osebe.

(3) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru.

(4) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.

(5) Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajstih (15) dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo).

(6) Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovana oseba razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.

 

41. člen

(izločitev člana nadzornega odbora)

(1) Član nadzornega odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali videz nasprotja interesov. Odločitev o izločitvi sporoči predsedniku nadzornega odbora pisno.

(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:

·   je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala;

·   je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe;

·   če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.

(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba ali drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.

 

42. člen

(obravnava poročila nadzornega odbora)

(1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.

(2) Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.

(3) Poročilo nadzornega odbora občine mora vsebovati vse sestavine, ki so določene v aktu, ki ga na podlagi zakona določi pristojno ministrstvo.

(4) Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v roku petnajstih (15) dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.

(5) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

 

43. člen

(javnost dela nadzornega odbora)

(1) Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.

(2) Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih organov, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in uporabnikov proračunskih sredstev, ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.

(3) Način zagotavljanja javnosti dela in načine omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik nadzornega odbora.

 

44. člen

(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora)

(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.

(2) Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.

 

45. člen

(sredstva za delo nadzornega odbora)

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora.

 

46. člen

(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora)

Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta – Pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov volilnih drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, skladno s pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.

 

3. 4      Drugi organi občine

 

47. člen

(drugi organi občine)

Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.

48. člen

(poveljnik in štab civilne zaščite)

(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti.

(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.

 

4 Ožji deli občine

 

49 . člen

(naloge krajevne in vaških skupnosti)

(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini ustanovljene krajevna in vaške skupnosti.

(2) Občina lahko skladno z zakonom, z odlokom, ki ga sprejme občinski svet, prenese krajevni in vaškim skupnostim v izvajanje posamezne naloge s področja urejanja prostora,

zagotavljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja, gradnje in vzdrževanja cest in drugih javnih površin, upravljanja s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva, ter pospeševanja kulturnih, športnih in drugih društvenih dejavnosti.

 

50. člen

(ukinitev ožjega dela občine)

Ožji deli občine, krajevna in vaške skupnosti se lahko ustanovijo, ukinejo ali se lahko spremeni njihovo območje s spremembo statuta občine. Pobudo za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine, krajevne in vaških skupnosti ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali 10 % prebivalcev dela občine, ki želi ustanoviti, ukiniti ali spremeniti ožji del občine.  Statut se spremeni po prej na referendumu ugotovljeni volji prebivalcev ožjega dela občine, krajevne ali vaških skupnosti. Sprememba ali ukinitev ožjega dela občine, krajevne ali vaške skupnosti začne veljati s prvim dnem proračunskega leta, ki sledi letu, v katerem je na rednih lokalnih volitvah izvoljen nov občinski svet.

 

51. člen

(status krajevne skupnosti)

(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.

(2) Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez soglasja župana, so nični, vendar lahko predpis občine, ki je potreben za izvršitev proračuna, določi, kateri pravni posli in v kakšni višini so ti pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana.

(3) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.

(4) Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.

(5) Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.

 

52.člen

(svet krajevne in vaških skupnosti)

(1) Organ krajevne in vaških skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne oziroma vaških skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.

(2) Število članov sveta določi občinski svet z odlokom.

(3) Volitve članov sveta krajevne in vaških skupnosti se na podlagi razpisa župana opravijo hkrati z volitvami članov občinskega sveta.

(4) Funkcija člana sveta krajevne in vaških skupnosti je častna.

(5) Sestavo in delovanje krajevne in vaških skupnosti podrobneje ureja odlok.

(6) Nezdružljivost članov sveta ožjega dela občine določa zakon.

 

53.člen

(sredstva za delovanje krajevne in vaških skupnosti)

(1) Za financiranje ožjih delov občine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance, o financiranju neposrednih uporabnikov občinskega proračuna.

(2) Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti krajevne in vaških skupnosti, zagotovi in z njimi tudi upravlja občina.

(3) Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevne in vaških skupnosti ter njihovih svetov zagotavlja občinska uprava.

 

5 Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini

 

5.1 Zbor občanov

 

54. člen

(zbor občanov)

(1) Občani na zboru občanov:

·   obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter oblikujejo mnenja;

·   obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij;

·   predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic;

·   dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja;

·   oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari;

·   obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine, ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.

(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

 

55. člen

(sklic zbora občanov)

(1) Zbor občanov skliče župan za vso občino ali za njen posamezen del na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne ali vaške skupnosti. 

(2) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.

(3) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in na spletni strani občine.

 

56. člen

(zahteva občanov za sklic zbora)

(1) Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine, ali če tako zahteva najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov za del občine pa na zahtevo najmanj petih (5) odstotkov volivcev tega dela.

(2) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati imena in priimke volivcev, datume rojstev in naslove stalnih prebivališč ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih (30) dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

 

57. člen

(vodenje zbora občanov)

(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.

(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet (5) odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali.

(3) Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.

 

5.2 Referendum o splošnem aktu občine

 

58. člen

(referendum o splošnem aktu občine)

(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.

(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.

(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma mora podpreti najmanj dvesto (200) volivcev v občini.

(4) Naknadni referendum o splošnem aktu občine ureja zakon.

 

5.3 Svetovalni referendum

 

59. člen

(svetovalni referendum)

(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.

(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.

(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki ureja referendum o splošnem aktu občine, in zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo.

(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.

 

5.4 Drugi referendumi

 

60. člen

(referendum o drugih vprašanjih)

(1) Občani lahko odločajo na referendumu tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.

(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona, ki ureja naknadni referendum, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.

 

5.5 Ljudska iniciativa

 

61. člen

(ljudska iniciativa)

(1) Najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe tega statuta o številu volivcev, ki morajo podpreti pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu, in zakona, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.

(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh (3) mesecih od dneva pravilno vložene zahteve.

(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v treh (3) mesecih od dneva pravilno vložene zahteve.

 

62. člen

(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini)

Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.

 

6 Občinske javne službe  

 

63. člen

(občinske javne službe)

(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom določi s svojim splošnim aktom, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.

(2) Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:

·   neposredno v okviru občinske uprave,

·   z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,

·   s podeljevanjem koncesij,

·   z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

(3) Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti, ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.

(4) Občina izvršuje javne službe tudi tako, da občinski svet v organe javnih zavodov, javnih podjetij in drugih organizacij imenuje predstavnike, katerih naloga je zastopati interese ustanovitelja ter vsako leto v okviru poročila javnega zavoda, javnega podjetja ali drugih organizacij podati občinskemu svetu svoje mnenje o podanem poročilu.

(5) V kolikor imenovani predstavnik ne izpolnjuje v prejšnjem odstavku navedenih nalog, ga občinski svet lahko razreši.

(6) Izvajanje občinskih javnih služb uredi občina z odlokom v skladu z zakonom. 

 

64. člen

(sodelovanje občin)

(1) Dve ali več občin lahko zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb skupaj ustanovijo javni zavod ali javno podjetje. Občine lahko za izvajanje javne službe podelijo skupno koncesijo.

(2) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.

(3) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove pristojnosti in naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

 

65. člen

(izvajalci javnih služb)

(1) Režijski obrat in pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.

(2) Občina lahko za opravljanje javnih služb v skladu z zakonom in odlokom podeli koncesijo.

 

7 Premoženje in financiranje občine

 

66. člen

(premoženje občine)

(1) Upravljanje in razpolaganje s premoženjem občine se izvede po postopku in na način, ki ga določajo zakon in predpisi, ki veljajo za upravljanje in razpolaganje z državnim premoženjem.

(2) Postopek razpolaganja s premoženjem občin z neposredno pogodbo določa zakon.

(3) Nepremično premoženje občine se lahko brezplačno odsvoji le v primerih in po postopku, ki ga določa zakon.

(4) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške, ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.

(5) Evidenca premoženja občine in njegova knjigovodska vrednost je urejena skladno z zakonom.

 

67. člen

(prihodki občine)

(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.

 

68. člen

(proračun občine)

(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.

(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.

(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.

(4) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov ter obrazložitve. V splošnem in posebnem delu proračuna se prikaže tudi načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. Predmet sprejemanja na občinskem svetu je samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.

(5) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.

 

69. člen

(izvrševanje proračuna občine)

(1) Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu.

(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, ki so določena z zakonom, s predpisi, izdanimi na podlagi zakona, z odlokom o proračunu občine ali z drugim splošnim aktom občine.

(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.

(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave.

(5) Župan v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ.

 

70. člen

(odlok o proračunu občine)

(1) Proračun občine sprejme občinski svet z odlokom.

(2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev in začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.

(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter druge elemente, ki jih določa zakon.

(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni možno uravnovesiti proračuna občine. Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom.

(5) Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša. Spremembe in dopolnitve proračuna sprejme občinski svet z odlokom.

 

71. člen

(začasno financiranje)

(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.

(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.

 

72. člen

(uporaba sredstev proračuna)

Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, ter le za namene in v višini, določeni s proračunom.

 

73. člen

(prerazporejanje proračunskih sredstev)

(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, ki je določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.

(2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo, oziroma če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.

 

74. člen

(zaključni račun proračuna)

(1) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta.

(2) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v tridesetih (30) dneh po sprejemu.

75. člen

(zadolževanje občine)

Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.

 

76. člen

(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov)

(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.

(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.

(3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic.

 

77. člen

(finančno poslovanje občine)

(1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave.

(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti, oziroma pogoje, ki so predpisani z zakonom in podzakonskimi predpisi.

 

78. člen

(javno naročanje)

Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

 

8 Splošni in posamični akti občine

 

8.1 Splošni akti občine

 

79. člen

(splošni akti občine)

(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.

(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.

(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.

(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.

 

80. člen

(statut občine)

(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom občinskega sveta za sprejem odloka.

 

81. člen

(poslovnik občinskega sveta)

(1) S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se podrobneje uredi organizacija in način dela občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta pri izvrševanju nalog iz pristojnosti občinskega sveta, zagotavljanje javnosti dela občinskega sveta, uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta, postopki sprejemanja občinskih splošnih aktov in proračuna, sodelovanje občanov pri pripravi predlogov predpisov, volitve in imenovanja in druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta.

(2) Poslovnik občinskega sveta primerno uporabljajo pri svojem delu sveti krajevne in vaških skupnosti.

 

82. člen

(odlok občine)

(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja pravne osebe javnega prava, izvajalce občinskih javnih služb in ureja druge zadeve, če je tako določeno z zakonom.

(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

 

83. člen

(odredba)

Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

84. člen

(pravilnik)

S pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje določb statuta ali odloka.

 

85. člen

(navodila)

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

 

8.2 Posamični akti občine

 

86. člen

(posamični akti občine)

(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

(2) S posamičnimi akti, odločbo ali sklepom odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

 

87. člen

(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine)

(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdaja na prvi stopnji občinska uprava, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. Župan mora odločiti v skladu z zakonom.

(2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.

(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

 

88. člen

(pooblastila v upravnih zadevah)

Pooblastila za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti se podeljujejo uradnim osebam v skladu z zakonom in predpisi, ki so izdani na podlagi zakona.

 

89. člen

(izločitev uradne osebe)

(1) O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o stvari tudi odloči, če je javni uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.

(2) O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.

 

90. člen

(obveščenost o upravnih postopkih)

(1) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih (8) dneh.

(2) Župan mora vstopiti v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

 

9 Prehodne in končne določbe

 

91. člen

(prenehanje veljavnosti)

(1) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2006, 24/2010).

(2) Do uveljavitve sprememb poslovnika občinskega sveta se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega poslovnika.

(3) Določbe splošnih aktov, ki se nanašajo na Občino Brda, ostanejo v veljavi, če niso v nasprotju z zakonom, tem statutom in drugimi akti občinskega sveta.

(4) Določbe splošnih aktov je potrebno uskladiti s tem statutom v roku šestih (6) mesecev od

(5) Nadzorni odbor mora v roku treh (3) mesecev od objave tega statuta sprejeti spremembe in dopolnitve poslovnika o nadzornem odboru.

 

92. člen

(objava in začetek veljavnosti)

Ta statut začne veljati petnajsti (15.) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

 

Številka: 0071-03/2016-06

Datum: 23. 5. 2017

 

 

Občina Brda

 

Franc Mužič, župan

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor