Na podlagi drugega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS. St 48/90). na podlagi določil Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS. it. 18/84 in 15/89) ter 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št. 26/90), je občinski svet občine Ajdovščina na svoji seji. dne 10. aprila 1997 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKIH SESTAVIN
DOLGOROČNEGA IN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE AJDOVŠČINA za območje občine Ajdovščina
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega plana občine Ajdovščina za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 2/87, 1/89, 1/90. 4/92 in 11/93, Uradno glasilo občin Ajdovščina, Bovec, Brda. Mestna občina Nova Gorica, Tolmin in Vipava, št. 11/96 ter Uradni list RS, Št. 62/94) in Družbenega plana občine Ajdovščina za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 10/87, 1/90. 4/92, 8/92, 2/93 in 11/93 ter Uradno glasilo občin Ajdovščina. Bovec, Brda, Mestna občina Nova Gorica, Tolmin in Vipava, št. 11/96) z vsebinami, navedenimi v členih tega odloka.
Dopolnitve se sprejmejo v obliki prečiščenega besedila pod skupnim naslovom PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA IN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE AJDOVŠČINA (v nadaljnjem besedilu : Prostorski plan občine Ajdovščina), ki vsebuje tekstualni in kartografski del. Vsebina dopolnitev se nanaša na: - sprememb mej ureditvenih območij naselij in mej obstoječih stavbnih zemljišč za potrebe poselitve na osnovi individualnih pobud za gradnjo na kmetijskih zemljiščih.
- lokacije vodnih zadrževalnikov na vodotokih Vrtovinšček, Vrnivec in Košivec.
- vris občinske meje (razdelitev nekdanje občine Ajdovščina na občini Ajdovščina in Vipava).
- spremembe mej gozdnih površin zaradi zaraščanja kmetijskih površin (kmetijske površine v zaraščanju),
2. člen
DOLGOROČNI PLAN OBČINE AJDOVŠČINA
DOLGOROČNE USMERITVE V PROSTORU IN VARSTVO OKOLJA
I. Zasnova in strategija urejanja prostora poselitve in organiziranja dejavnosti v prostoru
Pri urejanju prostora bomo upoštevali naslednji temeljni načeli:
- varovanje dobrin splošnega pomena, zlasti plodne zemlje, vodnih virov, varovalnih gozdov ter naravne in kulturne dediščine.
- nadaljnji razvoj zmerno policentričnega modela poselitve s poudarkom vloge posameznih središč. Tako bomo dosegli racionalno organizacijo dejavnosti v prostoru, izkoriščenost obstoječih gospodarskih objektov ter smotrni razvoj potrebne infrastrukture.
Osnovo urbanega omrežja tvori model poselitve sprejet že v srednjeročnem družbenem planu 1981-1985. Predvsem gre za kvalitativno dopolnjevanje in uresničevanje že obstoječega modela poselitve.
Nosilec razvoja je občinsko središče Ajdovščina, z ukrepi pa bomo razvijali še pomembnejša območna oskrbna središča: Budanje, Bije, Col, Črniče-Ravne, Dobravlje, Otlica, Selo- Batuje in Šmarje ter zagotavljali enakomeren razvoj lokalnih oskrbnih središč.
Ajdovščina bo poleg vloge občinskega središča, z dopolnjevanjem funkcij predvsem v terciarnem in kvartarnem sektorju, postopno preraščala v pomembnejše središče regionalnega pomena. Postati mora pomembno gospodarsko- turistično središče, na katerega se bodo navezovala ostala turistično zanimiva naselja znotraj občine ali izven nje (Vipavski Križ, Vipava), vključiti pa se mora tudi kot člen pri zagotavljanju višjih oskrbnih funkcij v ponudbi regije.
Glede na opremo naselij l storitvenimi in oskrbnimi dejavnostmi so naselja v občini Ajdovščina razdeljena po tristopenjski lestvici na osnovi gravitacijskih zaledij in ekonomskih pogojev:
- središče občinskega pomena
Ajdovščina. ki nudi večino delovnih mest in funkcij
- Območna oskrbna središča
Budanje. Brje, Col, Črniče-Ravne, Otlica. Dobravlje, Selo-Batuje in Šmarje, ki pokrivajo potrebe prebivalstva več krajevnih skupnosti do skupno največ 2000 prebivalcev. Značilna elementa sta trgovina osnovne preskrbe in popolna ali 4-letna osnovna Šola.
- lokalna oskrbna središča
Dolga Poljana. Cesta, Lokavec, Planina. Vipavski Križ, Ustje, Vrtovin. Predmeja. Podkraj, ki oskrbujejo potrebe prebivalstva v naselju ter okoliških manjših naseljih oziroma zaselkov do skupno največ 1000 prebivalcev. V okviru omrežja naselij bo zagotovljena ohranitev obstoječe vloge lokalnih oskrbnih središč. ki bodo kot osnovno funkcijo podeželja Se naprej zagotavljale skladen razvoj podeželja in ohranjale (izboljševale) kvaliteto bivanja.
3. člen
2. Razvojne motnosti in usmeritve namenske
rabe prostora za posamezne dejavnosti
Osnovna izhodišča pri oblikovanju odločitev o bodoči rabi prostora so:
- zaščita naravnih dobrin trajnega pomena, predvsem najboljših kmetijskih zemljišč, območij vodnih virov ter območij kulturne krajine.
- zagotavljanje kulturnih dobrin.
- nadaljnji policentrični razvoj s poudarjenim razvojem posameznih središč,
- racionalna raba površin znotraj obstoječih naselij za vse vrste dejavnosti,
- omogočanje nadaljnjega razvoja industrije na obstoječih lokacijah 7. intenzivno izrabo že obstoječih površin. zaradi racionalne organizacije in izrabe obstoječe infrastrukture,
- z boljšo prometno infrastrukturno zasnovo zagotoviti boljšo povezanost in enakomernejšo oskrbo naselij v občini, osnovo predstavljata reg. cesti Ajdovščina - Col - Kalce ter Col - Predmeja,
- kompleksna večstanovanjska gradnja se bo realizirala v nadaljevanju že obstoječe, predvsem v Ajdovščini,
- v tipično vaških območjih bomo z nadomestnimi gradnjami znotraj urbanih struktur zagotavljali normalen razvoj v okviru njihove funkcije v modelu poselitve, z omejevanjem ostalih gradenj na teh območjih pa preprečili razpršeno urbanizacijo prostora.
S predlaganimi usmeritvami pričakujemo naslednji prostorski razvoj posameznih območij:
A. Območje dolinskega dela občine Ajdovščina - mesto Ajdovščina
B. Območje Srednje Vipavske doline
C. Območje gorskega dela občine Ajdovščina
D. Območje Vipavskih gričev
4. člen
A. Območje dolinskega dela občine Ajdovščina – mesto Ajdovščina
URBANISTIČNA ZASNOVA AJDOVŠČINA
IJ CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA IN USMERITVE ZA NADALJM RAZVOJ
Kot globalni strateški cilj si zastavljamo skladno, dinamično in ekspanzivno socialno-ekonomsko rast občine ter vseh večjih sestavnih delov. skladnejši razvoj pa ni samo v usklajenosti ekonomsko - socialnega, temveč tudi prostorskega razvoja, saj spremembe v načinu produkcije in družbene organizacije vedno izzovejo tudi spremembe v prostoru. Prostorski razvoj mora zato z zagotavljanjem enakomernejšega razvoja vseh območij stremeti k postopni odpravi vseh oblik socialne in razvojne diferenciacije (na bazi policentričnega urbanega sistema v občini).
Eden najbolj učinkovitih in oprijemljivih ukrepov za izvedbo določenega koncepta pa je ustrezna razporeditev delovnih mest, pri čemer se moramo nujno zavedati dejstva, da je demografski razvoj mesta Ajdovščina odvisen od demografskega potenciala občine kot celote. Ta demografski potencial pa zavisi predvsem od ekonomskih pogojev. Prav zato je nujno upoštevati naslednje cilje in usmeritve za nadaljnji razvoj mesta Ajdovščina:
1. Skrbeti, da rast mesta Ajdovščina, kot občinskega centra, ne bo pomenila demografskega siromašenja ostalega dela občine.
2. Prebivalstvena rast mesta mora napredovati vzporedno z naslajanjem višjih funkcij, ki bodo okrepile terciarne in kvartarne dejavnosti v naši občini. Nujno je torej odpirati taka delovna mesta, ki zahtevajo večji delež znanja, kar bistveno prispeva k povečanju družbenega proizvoda.
Tabela 1: PROJEKCIJA GIBANJA ŠTEVILA PREBIVALCEV MESTA AJDOVŠČINA
LETO
skupaj
delež (%)
0.14 let
15 - 64 let
nad 65 let
1986
5921
100
1559
26,33
3915
66.12
447
7,55
1990
6229
1669
26,79
4155
66,70
405
6.50
1995
6570
1692
25,75
4441
67,60
437
6,65
2001
7006
1665
23.77
4799
68.50
542
7.74
3. Izboljšanje Življenjskih in delovnih pogojev delovnih ljudi in s tem vsestranskega razvoja Človeka, pa vključuje tudi vprašanje izkoriščenosti komparativnih in drugih prednosti ter naravnih danosti, s katerimi razpolaga mesto Ajdovščina (večje možnosti v agroživilskem kompleksu, gostinstvu in turizmu, možnosti vključevanja v naravno okolje...). Poudariti moramo ponovno vzpostavitev sistema vrednot, kot protiutež doslej povsem ekonomskemu načinu razmišljanja - ekološko - strukturno usmerjeno planiranje.
Tabela 2: ZAPOSLITVENA BILANCA PO MATIČNIH OKOLIŠIH OBČINE AJDOVŠČINA ZA LETI 1981 IN 2001
leto 1981
leto 2001
OBMOČJE
št preb.
št. del. mest
ŠU preb
občina
22577
7469
23826
9631
MO* Ajdovščina
12434
6156
13281
7926
MO Col
1555
175
1650
279
MO Črniče
2360
316
2364
467
MO Vipava
6228
822
6531
960
• matični okoliš
2. ZASNOVA DOLGOROČNEGA RAZVOJA ZA UREDITVENO OBMOČJE MESTA
a) Zasnova organizacije dejavnosti;
Iz kartografskega gradiva je razvidno, da se osnovne dejavnosti (oskrba, stanovanja, proizvodnja) navezujejo na mentalni center mesta, ki je zgodovinsko pogojen (Castrum, Šturje). Celotna organizacija mesta se koncentrično širi navzven. V prihodnjem obdobju bomo posamezne dejavnosti širili in dograjevali v pravilnem razmerju posameznega dela do celote.
Razvoj mesta je koncipiran predvsem na kvalitetni dopolnitvi že obstoječega ureditvenega območja.
b) Zasnova namenske rabe prostora:
Zasnova namenske rabe prostora je prikazana v kartografskem delu urbanistične zasnove v merilu 1:5000 (Zasnova namenske rabe in način urbanističnega urejanja). Le-ta temelji na Urbanističnem načrtu dopolnjenem z drugimi strokovnimi podlagami. Zasnova namenske rabe določa dopolnitve in prenovo pretežno že pozidanih območij, nova stavbna zemljišča za stanovanja, centralne in proizvodne, rekreacijske dejavnosti ter območja, ki se jim ohranja primarna raba (kmetijske in gozdne površine).
c) Zasnova prometnega in komunalnega omrežja:
- Cestni promet:
Z ustreznim povezovalnim cestnim omrežjem in režimom so zagotovljene nemotene in racionalne povezave med posameznimi območji mesta in bodočo obvozno servisno cesto oziroma hitro cesto Razdrto - Vrtojba. Predvidena je razširitev dostopne ceste mimo Šolskega centra do Vilharjeve in povezava IV. Prekomorske z Vilharjevo (pod elektrarno). Z dodatnimi parkirnimi površinami ob robovih starega mestnega jedra bo omogočeni) postopno omejevanje prometa v mestnih jedrih in uvajanje peš con ter kolesarskih poti. Za povezavo stanovanjskih območij z območji šol in drugih centralnih dejavnosti, so predvideni tudi mostički preko Hublja in sicer med C2 in Rizzatijevo vilo v parku in med Starim mlinom ter knjižnico.
- Železnica:
Železniška proga Prvačina-Ajdovščina je po Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana RS in Nacionalnega programa razvoja slovenske želežniške infrastrukture, opredeljena kot regionalna proga. Proga in postaje ostanejo nespremenjene in ni predvidenih večjih sprememb.
- Letališče:
Aerodrom za Športno letalstvo in splošne potrebe sodi v kategorijo B. Poleg rednega vzdrževanja so predvidene potrebne investicije v dopolnitev in razširitev spremljajoče infrastrukture.
- Vodooskrba:
Poleg zadostne vodooskrbe prebivalcev, je prioritetna naloga zaščita vodnih virov in določitev ter zaščita vodozbirnega območja, ki obsega celotno severno obrobje mesta z odloki, ki bodo določali in omejevali posege in dejavnosti v tem območju.
- Kanalizacija:
Posamezni deli mesta Se niso priključeni na ločeni sistem odvodnjavanja. zato je to prioritetna naloga.
Čiščenje odpadnih voda - izgradnja povezovalnega sistema do centralne čistilne naprave, kjer je predvidena razširitev in izboljšava tehnologije.
- Elektrooskrba:
Končno stanje srednjenapetostne mreže Ajdovščina je predvideno s prehodom na 20 kV napetost.
- Plinifikacija:
Predviden je postopen prehod na plinifikacijo večine porabnikov, od industrije do gospodinjstev.
3. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE URBANISTIČNE ZASNOVE
Za območja kompleksne graditve in prenove bodo izdelane programske zasnove za izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov.
Iz kartografskega gradiva (Usmeritve glede načinov urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti v M 1 : 5000) je razvidno, s katerim prostorskim izvedbenim aktom se bodo urejala posamezna območja.
Način urbanističnega urejanja je opredeljen po planskih celotah, ki predstavljajo zaokrožene dele mesta s prevladujočo namensko rabo ter s podobnimi urejevalskimi in oblikovalskimi značilnostmi.
4. OBRAZLOŽITEV K NAMENSKI RABI
URBANISTIČNE ZASNOVE
AJDOVŠČINA
S pojmom arhitekture mesta se opredeljujemo do mesta kot do spremenljive skupinske arhitekturne stvaritve, s katero vsakokratna družbena skupnost zapisuje in označuje svoje ideale v prostoru. Mesto nam potemtakem predstavlja neke vrste arhitekturo arhitektur in opredmeteno kulturno vrednoto najbolj splošnega pomena.
Stanovanjsko območje
S
Del območja obsega površine individualne pozidave pod Gradiščem. Zaradi ambientalne vrednosti območja Gradišča je potrebno zgornji rob zazidave ohraniti in zaščititi pobočja pred nadaljnjo pozidavo. Območje obsega tudi stanovanjske površine ob Hublju ter pretežni del stanovanjske zazidave Trnje in Slejkoti. se nadaljuje mimo zaselka Slejkoti pod pobočjem in gozdno mejo na severovzhodu, del območja pa obsega tudi zaselek Grivče. Pozidava ob Hublju je podrejena ohranitvi ozelenjenih površin ob rečnih bregovih. Ostale površine so namenjene intenzivnejši individualni pozidavi, saj del območja obsega tudi zaselka Žapuže in Kožmani. Za celotno območje velja, da zajema pozidane površine, ki se urejajo na podlagi prostorsko ureditvenih pogojev. Dovoljene so dopolnitve in rekonstrukcije, višina novih objektov ne sme presegati gabaritov P + 1 + M.
S1
Območje se navezuje na stanovanjsko območje, na severovzhodu pa je omejeno s kmetijskimi površinami. Organizirana individualna gradnja v pobočju Grivč se izvaja po zazidalnem načrtu Grivče II. Predvidena je višina objektov do P + 1 + M.
S2
Območje zajema sosesko Ribnik in Dom starejših občanov. Dovoljena je rekonstrukcija te obstoječe pozidave na podlagi prostorsko ureditvenih pogojev.
S3
Območje obsega površine ob stanovanjskem območju (S2) na zahodni in južni strani. Motna je organizirana kompleksna stanovanjska gradnja s spremljajočimi objekti, višina objektov do P + 5. Gradnja se bo izvajala na podlagi zazidalnega načrta. Predvidena je kompleksna gradnja za stanovanja ter centralne dejavnosti. Območje pomeni nadaljevanje stanovanjskega območja (S2) proti jugovzhodu. Gradnja se bo izvajala na podlagi zazidalnega načrta.
S5
Organizirana stanovanjsko-obrtna gradnja med Lokavško cesto in Lokavščkom (Lipa- zahod) posegi so dovoljeni na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev, na podlagi skupinske lokacijske dokumentacije.
S6
To so nezazidana območja s posebnimi pogoji urejanja, v 1. Fazi je predvidena izdelava strokovnih podlag, na podlagi katerih bo motno določiti stavbna zemljišča in režim urejanja. Ker gre za Širitev mesta na potencialno zazidljive površine, ki so hkrati zelo pomembne tudi iz eko krajinskega vidika, bodo strokovne podlage upoštevale pogoje, ki izhajajo iz naravnih značilnosti, iz dosedanje namenske rabe. obremenitve okolja in ogroženosti prostora ter normative in standarde dopustnih obremenitev okolja. Morebitne določitve stavbnega zemljišča in način urejanja bodo predmet naslednje spremembe in dopolnitve Urbanistične zasnove, do takrat pa območje ohranja sedanjo namembnost, to je nezazidljivo zeleno območje, posegi se dovoljujejo na podlagi prostorsko ureditvenih pogojih.
Centralne mestne dejavnosti
C
Obsežno območje centralnih dejavnosti, kjer so dovoljene rekonstrukcije in dopolnitve z upravno poslovnimi, kulturnimi, trgovskimi, gostinskimi in prometnimi objekti. Stanovanja so v omejenem obsegu. Gabariti se morajo prilagajati obstoječi zazidavi. Posamezna funkcionalno zaključena območja se urejajo z različnimi prostorskimi izvedbenimi načrti. Programske zasnove se izdelajo po predhodno pridobljenih variantah, na podlagi internega ali javnega natečaja. Za območja, kjer niso sprejeti PIN, se posegi izvajajo na podlagi prostorsko ureditvenih pogojih.
C1
Območje obsega površine trgovskega kompleksa B/S Hubel. posegi se izvajajo na podlagi PUP-a.
C2
Obsega površine ob Goriški cesti na obeh straneh Hublja. Na jugu sega do objektov Fructala, na severni strani pa do starih mestnih jeder (JI m J2). Dovoljeni so posegi na podlagi PUP-a
C3
Območje pomeni nadaljevanje območja centralnih dejavnosti (C2) na ju*ni strani Goriške ceste. Obsega območje med železnico in Tovarniško cesto Ureja se na podlagi ZN Avtobusna postaja.
C4
Bivša vojašnica Srečko Kosovel je namenjena pretežno centralnim dejavnostim, na podlagi sprejete programske zasnove in usmeritev javnih natečajev. V območju je predvidena izgradnja osnovne Sole in cerkvenega kompleksa Šturje. Ureja se na podlagi PIN-ov in PUP-a.
J1
Stari mestni jedri Castra in Šturje predstavljajo mentalni center mesta. Predvidena je revitalizacija na podlagi ureditvenega načrta ali posamezne rekonstrukcije pred sprejetjem PIN v soglasju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, na podlagi PUP-a.
J2
Dovoljena je revitalizacija posameznih stavb na podlagi prostorsko-ureditvenih pogojev v soglasju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pri posegih je potrebno ščititi vse zelene cezure in poudariti prisotnost vodotokov ter omogoča zaznavanje kvalitetnih mestnih vedut.
Š1
šolsko območje je s Cesto 5. maja direktno povezano s športnim območjem na severu in s centrom na jugu. Predvidene so dopolnitve z dodatnimi šolskimi in spremljajočimi objekti na podlagi prostorsko ureditvenih pogojev. Višina objektov do P + 2.
Proizvodna območja
P
Večji del območja je pozidan s starejšimi tovarniškimi objekti in s sodobnimi halami različnih višin, izjema so visoki Mlinotestovi silosi, ki so vidni daleč po dolini in so skorajda postali »razpoznavni znak« mesta. Z barvno in scensko obdelam bi se dalo smiselno popestriti in zmanjšati neugodno podobo.
V območju le-teh so predvidene dopolnilne gradnje za potrebe širitve sedanje industrije in komunalne opreme.
Posegi v proste površine za nove dejavnosti so možni na podlagi PUP-a, upoštevati je potrebno vse predhodno izdelane strokovne podlage. Zasnova objektov naj bo členjena v manjših segmentih ter dopolnjena z intenzivno visoko zasaditvijo ob robu ter v notranjosti. Oblika gradnje. materiali in barve naj bodo taksni, da sc bodo uvrščali v že obstoječo strukturo, vse nove zgradbe naj bodo višinsko usklajene s sosednjimi oziroma naj imajo največjo višino P+3.
P1
V območju med obstoječo industrijsko cono in novo obvozno-servisno cesto ter hitro cesto se spremeni namembnost kmetijskih zemljišč in omogoči nadaljevanje gradnje za potrebe proizvodne dejavnosti. Posegi v proste površine za nove dejavnosti so motni na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev za funkcionalno zaokrolena območja. Posamezna lokacijska ali skupinska lokacijska dokumentacija mora upoštevati predhodno izdelane strokovne podlage. ki celovito prikazujejo idejno rešitev infra- strukturnih objektov in naprav ter presoje vplivov na okolje (v kolikor je le-ta na podlagi Zakona o varstvu okolja, potrebna). Vsaka lokacijska dokumentacija mora vsebovati širšo infrastrukturno in arhitekturno situacijo ter prikaz odnosa med posameznim posegom in celotnim funkcionalno zaokroženim območjem..
Ob priključku na hitro cesto bo nastalo novo. pomembno vidno vozlišče in hkrati nov
- vhod« v mesto. Nujno ga bo treba arhitekturno označiti in hkrati zakriti poglede na prevladujočo industrijsko »krajino*. Južni rob zahteva korenite vidne olepšave z nasipi, ograjami in skrbno oblikovanimi stavbami.
O (proizvodno - poslovno območje)
V obrtni coni so dovoljene dopolnitve obstoječe zazidave ter infrastrukturne ureditve, pod istimi pogoji kot v območju Pl {prejšnji odstavek), ob upoštevanju izdelanih strokovnih podlag.
Športne in rekreacijske ter zelene površine
Hrbtenica zelenega sistema mesta sta potoka Lokavšček in Hubelj, s številnimi motnostmi za ureditev sprehajališč skozi zelenje. Police do Pal in dlje proti izviru Hublja morajo ostati nezazidana. enako kot zeleni predeli okoli Grivč, pod Gradiščem in med sosesko Ribnik ter Žapužami.
R
Glavna kvaliteta Športnih in rekreacijskih območij je v povezavi mesta s prosto krajino, ki sega od izvira vodotoka Hubelj do iztoka v reko Vipavo.
Š
Športni center se ureja na podlagi posebnih prostorskih ureditvenih pogojev in potrjene dispozicije. ki prikazuje celovito dolgoročno ureditev športno rekreacijskih površin.
R1
Območje vodotoka Hubelj in Lokavšček se ureja s prostorskimi uredit\enimi pogoji, ki zajemajo celotno območje Hublja, od izvira do južnega roba ureditvenega območja mesta in območje Lokavščka. Do izdelave posebnih načrtov so dovoljene le rekonstrukcije in obnove obstoječega stavbnega sklada, novi posegi niso dovoljeni.
Neposredno ob H uhlju se nahaja tudi ribogojnica. prostorske ureditve so moine na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev.
Ureditveni načrt Stari mlin vključuje proste zelene površine ob vodotoku H ubij u in Lokavščku, kar se ureja kot obvodni ambient - javne parkovne površine ter morebitne povezave preko Hublja.
R2
Območje pod BIS-om (na Rusnah) se uredi ZP potrebe kmetijstva, kot nadomestna gradnja - omogoči se selitev kmetijskih dejavnosti iz jedra mesta na rob. Posegi se urejajo na podlagi PUP-ov.
Pokopališče:
Štursko pokopališče je opuščeno in se uredi kot park v sklopu lokacije za cerkveni kompleks Šturje.
Obstoječe pokopališče se razširi na podlagi lokacijskega načrta, upoštevajoč zahteve letališča. Na novem delu pokopališču se uredi kostnica.
Večji infrastrukturni objekti in naprave;
Predvidene so cestne povezave v mestu kot zbirne in povezovalne ceste, obvozno-servisna cesta in hitra cesta s priključkom julno od mesta. Posegi za hitro cesto in obvozno-servisno cesto so motni na podlagi lokacijskega načrta, ostali na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev.
Med obsežnejše infrastrukturne objekte sodi tudi izgradnja primarnega kanalizacijskega omrežja z razširitvijo centralne čistilne naprave in izgradnja plinovodnega omrežja.
Kartografski del Urbanistične zasnove:
- primernost prostora za urbanizacijo na osnovi naravnih danosti
- zasnova namenske rabe
- način urbanističnega urejanja
- zasnova cestnega in mirujočega prometa.
Posebne strokovne podlage:
- Varstvo in usmerjanje oblikovne podobe slovenskih mest
- Arhitektura mesta
- Natečajna izhodišča za ureditev Ceste 5. maja
- zeleni sistem, št. naloge 4614
- Ureditev mirujočega prometa v Ajdovščini in cestno omrežje, št. naloge 4708
- Strokovne podlage št. 403/96-urbanistični pogoji za industrijsko cono
- Strokovne podlage št. 0102797-urbanistični pogoji za obrtno cono
- Ranljivost prostora na obrobju Ajdovščine. 1. Faza
- Izhodišče za kmetijski del prostorskega plana
5. člen
B. Območje Srednje Vipavske doline Predstavlja nadaljevanje primarne rabe
ajdovskega območja, gozdove ohranjamo v vlogi varovanja pred erozijo.
Negativni predznak v rasti števila prebivalstva bomo spremenili le ? zavestnimi ukrepi kot so: možnost dodatnega zaposlovanja v svojem kraju (obrt. kooperacija) z izboljšanjem prometne dostopnosti do delovnega mesta in oskrbnega središča, z zagotavljanjem osnovnega komunalnega standarda in osnovne oskrbe. Posebna prednostna naloga mora biti hitro in usmerjevalno razreševanje bivalnih potreb prebivalstva.
Individualna gradnja se bo v naseljih izvajala znotraj ureditvenih območij naselij.
Usmerjeno gradnjo in centralne dejavnosti zagotavljamo v Dobravljah. da bodo lahko opravljale funkcijo območnega oskrbnega središča.
6. člen
C. Območje gorskega Uda občine Ajdovščina Za območje je značilna skladna menjava gozdnih površin s travniki, košenicami ter posameznimi kmetijami na sončnih policah. Ohranjali bomo vsa najboljša kmetijska zemljišča za razvoj živinoreje in povečali neobdelovalna kmetijska zemljišča (pašnike) na slaba gozdna zemljišča v zaraščanju. Pomembne gozdove bomo ohranjali za lesno proizvodnjo.
Poselitev ohranjamo po tradicionalnem vzorcu posameznih kmetij ali manjših zaselkov.
Centralne dejavnosti koncentriramo v območnih oskrbnih središčih Col in Otlica - Predmeja. ki si delila nekatere funkcije. Na Predmeji - v Tihi dolini je predviden občinski rekreacijski center.
7. člen
Razgibano gričevje med Vipavsko dolino in dolino Branice ustvarja slikovito krajino z značilnimi kmetijskimi površinami, vinogradi in poselitvijo. Propadajoče stavbe, neurejena infrastruktura in neustrezna opremljenost s centralnimi dejavnostmi so največji vzrok za izseljevanje iz naselij.
Prebivalstvu bi morali nuditi ugodnejše pogoje pri prenovi in izboljševanju bivalnih pogojev kot tudi pri usmerjanju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (kmečki turizem, ljubiteljsko obdelovanje zemlje, mirno rekreacijo v naravi, sprehajanje) izven urejenih ali predvidenih kmetijskih kompleksov.
V naseljih so možne gradnje stanovanjskih in centralnih dejavnosti znotraj ureditvenih območij in neposredno ob njih.
8. člen
3. Varstvo dobrin splošnega pomena in okolja
S politiko urbanizacije bomo zavarovali najpomembnejše naravne in ustvarjene dobrine: kmetijska zemljišča, varovalne gozdove in naravne ter kulturne spomenike. Z usmerjanjem urbanega razvoja v posamezna središča bomo ohranjali naravno okolje urbaniziranega podeželskega prostora.
Posebno pozornost bomo posvetili uresničevanju nalog, ki izhajajo že iz obveznega republiškega izhodišča in zajemajo najpomembnejša območja naravne in kulturne dediščine. Ta območja so: Trnovski gozd in Gora, Malo Polje. Hrušica. Vodice. Vipavski griči in dolinski del občine z velikim številom kulturnih spomenikov.
Aktivnosti za izdelavo krajinske zasnove na območju Trnovske planote bomo uresničevali skupaj z občinama Nova Gorica in Vipava.
Doseči moramo višjo stopnjo kulturnega odnosa posameznika in celotne družbene skupnosti do vrednot naravne in kulturne dediščine.
Celotno gorsko območje občine predstavlja vodozbimo območje, zalo so vsi posegi strogo pod nadzorstvom. Prioritetna naloga je formalno zavarovanje vodnih izvirov, ki služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo z odloki o varovanju le- teh.
S sanacijo manjših bivših gramoznic bomo izboljšali videz kulturne krajine, morebitno novo izkoriščanje tehničnega gradbenega kamna bo možno na podlagi strokovne podlage Ocena stanja in vrednotenje ležišč tehničnega gradbenega kamna na območju občine Ajdovščina- 1996
Istočasno s sanacijo komunalne deponije bo uveden program za zmanjševanje odpadkov ter različni načini za bolj sonaravno upravljanje z odpadki (ločeno zbiranje, recikliranje, kompostiranje in pridobivanje energije) kot tudi vključevanje v regijske programe upravljanja z odpadki.
Za izboljšanje stanja tekočih voda in podtalnice bomo nadaljevali s širitvijo čistilne naprave, ter primarnega omrežja. Z uporabo čistejših goriv in plinifikacijo ter skupnih kotlovnic v Ajdovščini bomo preprečevali nadaljnje onesnaženje zraka.
V okviru celovitega pristopa k urejanju obstoječih naseljih bomo zagotavljali tudi pogoje za reševanje obsežne stavbne dediščine, ne le posamičnih kulturnih spomenikov, temveč celote. Z izpopolnjevanjem doslej pomanjkljivega poznavanja kvalitet stavbne dediščine, njene problematike in dejanskega stanja bomo ustvarili izhodišče za bistveno kvalitetnejše posege v stavbno dediščino, pa naj bo to le zaradi njenega čuvanja, zaradi prczentacije ali zaradi povsem uporabnih meril prenove. Z upoštevanjem osnovnih izhodišč - značilnosti našega prostora - pri načrtovanju razvoja naselij in oblikovanja objektov bomo ohranili podobo kulturne krajine.
šifra obmu.
Območje kompleksa
Hidromelioracije (Ol osuševanje
Namakanje
(N)
Komasacije
(KI
Agromelio
¦racije (A) T.P
Trajni nasadi
(TN) Vi. V.5
1.
Brje Mihelji
16,41
16.41
16.41 V
2.
Brje ¦ Furlani
10,82
10.82
10,82 V
3.
Ka:ah Menama
55,12
55./2
73.49 V
4.
Ceinje\ra
5,33
5.33
6,71 V
S.
Polhovca
18,M
18.56
18.56 V
6
Perovlek po\ nanje.
31,67
31.67
31.67 VS
7.
Kokonel • zmanjšanje, icrro VotrU'lui
83,22
83.22
83,22 VS
8
Sela • Vovkovca
95.25
95.25 VS
9.
Sknlie • Kukanie
20.49
20.49 SV
10.
Sknlje
28.01
28,01
28,01 SV
II.
Tokaj
20,18
\_ 20,18 V
12
Kof^inka
122.46
122,46
122,46 VS
13.
/m ino • Šmarje
125,00
125.00
125.00 VS
14.
Gabrje • Zajčevci
195.00
195,00
195.00 VS
15.
Ratuje • Crniče - povečanje, kuna S. Goni a 49
27,33
27.33
27.33 SV
16.
Selo ¦ Batuje
28,16
28.16 S
17.
Batuje ¦ R. Vipava • povečanje, kana K»men H
26.96
26,96
26,96 S
18.
Potn e • Vnovin
55.44
55.44 SV
19.
Brje-lablje • severno od tel.proge in pobočja Sela SV. in jutno SP.
489,48
270.00 SV
20
Vipavski Krit • severna pobočja Vip.Knta in Plač SV, vris na kam AhL 1.2.12.
286.94
70.00 SV
21.
Male lublje
52,94
52.94 SV
Šifra obmo.
Hidromelioracije (0) osuševanje
Namakanje (N)
Komasacije (K)
Agromelio •racije (A) T,P
Trajni nasadi <TN) VS.V.S
22.
Lokavec. Aid 2
203.70
30.00 PS
21
Dolenje ¦ Ustje Ajd. 12,13
31.01
31,01 SP
24.
Ajdovsko polje ¦ jutni del ob reki Vipa\'i PS,
223,63
40,00 PS
25.
Log ¦ Zemono, del v Občini Ajdovščina, ju'ni del ob reki Vipavi PS.
504,26
40.00 PS
26.
Slap - del v Občini Ajdovščini vse SP,
266,47
20.00 SP
27.
Cojaške gmajnt
160.36 AP
28.
Avške gmajne
80.00 AP
29.
Stomai ¦ Kamnje
189.00 AP
30.
Lokavec • P farne
115.39
31.
Lokavec - Gorenje
41.55 ATP
32.
Planina - Lisjaki
46.18 ATP
33.
Kritna gora • Col
120.00 AP
34.
Šmarje • Potok
10.67 AT
35.
Gaberje ¦ Krbinke
19,14 AT
36.
Višnje
33,68 ATP
37.
Bela
31.18 ATP
38.
Planinski griči
30,00
30.00
30.00 V
Mejo predvidenih agromelioracij višinskih predelov, ki so vrisane v kartografskem delu plana so okvime zaradi nezadostnih strokovnih podlag in se bodo lahko še spremenile. Pomcmebno je. da pri pripravi gradiva sodelujejo strokovni delavci Soškega gozdnega gospodarstva in kmetijske lokalne službe. Glede na botanične lokalitcte, ki se nahajajo v nekaterih območjih predvidenih za potrebe pašništva na Čavnu. je nujno upoštevati in uskladiti kmetijske interese z zahtevami strokovne službe za varstvo narave pn Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. Cc interesov ne bo mogoče uskladiti, bomo predlagali izključitev iz predvidenih območij intenzivne paše nekatere dele: Vrtače, Struga, Dol. Jermencc. Oriak ter Mala Gora. Kucelj na Čavnu.
Izhodišče za pripravo kmetijskega dela prostorskega plana je dosedanji dolgoročni načrt agrarnih operacij 1986-2000 in predlog družbenega plana urejanja kmetijskih zemljišč za obdobje 1991-1995.
IZGRADNJA VODNIH ZADRŽEVALI KOV:
KOŠIVEC (Karta Komen 10)
Vodni zadrievalnik za namen namakanja v kmetijstvu za polja v zahodnem delu doline, predvideno je prostopadno namakanje, lastni pritisk na vznoiju 4,5 bar.
Lokacija: Kat. občina Kamnje, severno od vasi Potoče, proti vasi Kamnje.
Velikost: cca 18 ha. Preteino poraščeno z slabšimi gozdnimi sestoji in grmovnicami, neobdelano, proti severu manjše obdelane površine, njive, travniki.
Kot območja naravnih znamenitosti ter Kulturnih in zgodovinskih spomenikov so razglašena:
t. Ajdovščina - stari mestni jedri Ajdovščine in Šturij
2. Hrušica - območje z arheološkimi ostalinami in domačijo Podkraj št. 101
3. Hubelj - območje izvirov in fužine
4. Šmarje - urbano jedro
5. Tabor nad Črničami - območje z arheološkimi ostalinami, Taborom in sotesko Konjščak
6. Vipavski Križ - naselje
Kot arheološki spomeniki območia so razglašeni:
Agromelio racije 1 A) T,P
Trajni nasadi m VS.V.S
Lokavec. Aid. 2
23.
Dolenje ¦ Ustje Ajd 12.13
31,01
31.01 SP
Ajdovsko polje • jutni del ob reki Vipa\'i PS,
223.63
Log ¦ Zemono, del v Občini Ajdovščina, juini del ob reki Vipavi PS.
Slap - del v Občini Ajdovščina, vse SP,
266.47
Cojaške gmajne
160,36 AP
Slomat ¦ Kamnje
Lokavec • Platne
Lokavec ¦ Gorenje
41,55 ATP
46,18 ATP
Krilna gora • Col
120,00 AP
Šmarje - Potok
10,67 AT
1. Ajdovščina - Gradišče (prazgodovinsko gradišče)
2. Ajdovščina - Nemškarica (zgodnje srednjeveško grobišče)
3. Batuje - Sv. Junj (zgodnje srednjeveško gradišče)
4. Col - Rižemberk - Šturmanik (antični utrdbi)
5. Col - območje vasi in šancc (antična naselbina in utrdba)
6. Gojače - Ko/.mac z Morlekom (prazgodovinsko gradišče, zgodnje srednjeveško gradišče in cerkev)
7. Lokavec - Gradec in Kovačevšče (prazgodovinska naselbina)
8. Lokavec - Sv. Lovrenc in Britof (antična naselbina in zgodnje srednjeveško gradišče)
9 Planina - Gradišče Sv. Pavel (prazgodovinska in antična utrjena naselbina)
10. Šmaije - Sv. Tibot in Zavrh (antična utrdba)
11. Vrtovin - Sv. Pavel (prazgodovinsko, antično in zgodnje srednjeveško gradišče)
Kot etnološki spomeniki so. cggtoteBk
1. Batuje - domačija št. 14
2. Brje - stavbni niz št. 42-44
3. Čmiče - domačija z mlinom
4. Dobravlje - domačija št. 60 in 70
5. Dolenje - domačija št. 8 in 11
6. Gojače - domačija Št. 66
7. Kovk - domačija št. 29
8. Lokavec - domačija št. 183
9. Planina - domačija št. 61
10. Predmeja - znamenje (svetilni steber)
11. Skrilje - domačija št. 28 s kapelico
12. Velike žabljc - domačija št. 71
13. Vrtovin - domačija št. 84 in 85
14. Planina - vinogradniške hiške na pobočju hriba Sv. Pavel
Kot umetnostni in arhitekturni spomeniki ter obmoCJa sv razkuženi;
1. Batuje -ž.c. Sv. Ane
2. Col - graščina Trilck
3. Čmiče •ž.c. Sv. Vida
4. Dobravlje - p.c. Sv. Petra
5. Log pri Vipavi - p.c. Device Manje Tolažnice
6. Planina -ž.c. Sv. Kancijana
7. Podbrje - kompleks gradu Roženek. graščina Schiwitzhofen in p.c. Sv. Kozma in Damijana
8. Ravne - p.c. Sv. Janeza in Pavla
9. Velike Zabije - gradiščina
10. Vrtovin - p.c. Device Marije
11. Žapuže - p.c. Sv. Martina
Kot tehnični spomenik je razglašen
1. Gaberje - cnoločni kamniti most
Kot sevtiovinski spomeniki w rmglaftni;
1. Ajdovščina • vojaško pokopališče iz I. svetovne vojne
2. Črniče - vojaško pokopališče iz I. svetovne vojne
3. Vipavski Križ - vojaško pokopališče iz I. svetovne vojne
Kot naravne znamenitosti in območia so razglašeni:
Golaki in Smrekova draga - botanična lokaliteta. mrazišče in gozdni rezervat
Kovk - okamenine trdoživnjakov
Otlica - naravno okno pod vasjo
Predmeja - ledenica na Dolu
Selovec v Trnovskem gozdu - okamenine trdoživnjakov
Sinji vrh - škraplje ob cesti
Smrečje v Trnovskem gozdu - mrazišče
Trnovski gozd - krajinski park
Reka Vipava - vodni in obvodni ekosistemi 10. Trta na Colu
9. člen
OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO PLANSKIH AKTOV
1 Obvezna izhodišča, ki jih za območje občine Ajdovščina določa dolgoročni plan R
Slovenije so;
• I. območje kmetijskih zemljišč - varovalni gozd
- izvir Hubclj
- magistralni vodovod Nova Gorica - Ajdovščina - Vipava
-skupna čistilna naprava od 10 do 100 T Ajdovščina
- krajinski park Trnovski gozd
• pomembnejši kulturni spomeniki
- magistralna cesta Razdrto - Selo
• regionalna cesta Kalce • Col
- regionalna cesta Dornberk - Selo
- regionalna cesta Col - Ajdovščina
• regionalna cesta Col - Lokve
• stranska proga Prvačina - Šempeter
- daljnovod 110 k V Ajdovščina - Nova Gorica
- daljnovod 110 k V Divača - Ajdovščina
- daljnovod 110 k V Ajdovščina - Idrija
- RTP 110/20 k V Ajdovščina
- magistralni plinovod Koper - Mojstrana
- magistralni plinovod Vodice - Nova Gorica
- magistralni plinovod odcep Ajdovščina
2. Obvezna izhodišča, ki jih določamo s tem planom v občini.
To so območja in omrežja, ki so pomembna za skladen dolgoročni razvoj občine in se jim namenska raba ne sme spreminjati:
- območja agrarnih operacij in večnamenskih zadrževalnikov
- gozdovi posebnega pomena
- opredeljene urbane in poselitvene površine
• varstvena območja (ožja in širša) vodnih virov in vodotokov
- območja naravne in kulturne dediščine
- območje cestnega omrežja in ostale gospodarske infrastrukture
10. člen
SKUPEN REGIONALNI RAZVOJ IN SODELOVANJE V REGIJI
Zaradi usklajenega demografskega in gospodarskega razvoja, infrastrukture, družbenih in oskrbnih dejavnosti, razvoja poselitve ter razreševanja skupnih ekoloških problemov bomo v regiji:
• usklajevali planske projekcije prebivalstva in delovnih mest
- povezovali posamezna podjetja, zlasti na področju razvojno-raziskovalnega dela, prenosa tehnologije in znanja
- skupno z občino Vipava uresničevali program vodnogospodarskega sistema Vipavske doline in urejanja kmetijskih zemljišč
- za zavarovanje naravnih vrednot in razvoj Trnovske planote bomo v sodelovanju v občino Nova Gorica izdelali krajinsko zasnovo tega območja
- uskladili razvoj vodovodnega sistema Hubelj in bodočega širjenja zajetja Vipava ter zgradili zajetje in vodovodno ter kanalizacijsko omrežje na Trnovski planoti, postopoma pa v vseh naseljih občine
- skupno s sosednjimi občinami načrtovali energetsko in prometno infrastrukturo
- razvijali tako omrežje naselij in oskrbnih dejavnosti, da bomo izboljšali dostopnost in izenačenost pogojev pri zadovoljevanju potreb prebivalstva
11. člen
DRUŽBENI PLAN OBČINE AJDOVŠČINA
UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA
I. Cilji v zvezi z urejanjem prostora in varstva okolja
Na področju urejanja prostora in varstva okolja bomo nadaljevali v preteklosti pričete aktivnosti za odpravo komunalnih, prometnih in ostalih problemov v prostoru. Na osnovi dolgoročnih usmeritev prostorskega plana in urbanistične zasnove bomo sprejeli potrebne prostorske izvedbene akte (v nadaljevanju: PIA) kot osnovo za operativno uresničevanje določil prostorske zakonodaje pri nadaljnjih posegih v prostor.
Za učinkovitejše uresničevanje usmeritev, ki bodo dogovorjene v PIA, bomo postopoma uveljavljali ukrepe na posameznih spremljajočih področjih, ki imajo svoj neposreden ali posreden odraz v urejenosti okolja. To so zlasti ukrepi na področju odprave motenj v okolju, substandard- nih stanovanj in na področju stavbno-zemljiške politike. S slednjimi naj bi preprečili tiste razloge neskladnega prostoskega razvoja, ki izvirajo iz neusmerjenega prometa z zemljišči.
Varovali bomo okolje pred škodljivimi snovmi, spodbujali razvoj sodobnih, surovinsko in energetsko varčnih in čistih tehnologij ter načrtovali sanacijo tistih obstoječih tehnologij, ki povzročajo prekomerno onesnaženje okolja. Zato bomo vse investicije, tako nove kot rekonstrukcije, preverjali že v fazi vključevanja v planske dokumente, podrobneje pa v fazi priprave investicijskega programa in PIA tudi s stališča vplivov na okolje. Za zmanjšanje onesnaževanja zraka bomo Širili daljinsko ogrevanje v obstoječih naseljih.
Pri izdelavi PIA bo ustrezna pozornost posvečena uravnoteženi zastopanosti vseh interesov, skladno z njihovim družbenim pomenom, še zlasti pa uveljavljanju širših družbenih interesov glede smotrne rabe zemljišč pred ozkimi lokalnimi.
Pri izdelavi PIA bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
- opredelili in zavarovali lokacije za pomembne javne objekte in naprave
- načrtovali bomo odpravo komunalnih problemov in izgradnjo komunalnih naprav
- načrtovali bomo izboljšavo prometnih ureditev
- preverili bomo obremenitve okolja s strani možnih virov motenj ter načrtovali njihovo sanacijo
12. člen
2, Prostorska organizacija dejavnosti in
namenska raba na območjih, kjer so predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora
V skladu z dolgoročnimi usmeritvami prostorskega plana občine Ajdovščina so predvidene naslednje naloge v zvezi z urejanjem prostora:
- s PIA bodo podrobneje obdelane odločitve o graditvi, širitvi in prenovi naselij ter drugih posegov v prostor, ki so opredeljene v prostorskem planu
- PIA so prostorski izvedbeni načrti (zazidalni, ureditveni in lokacijski načrti) in prostorski ureditveni pogoji, ki urejajo posege na predelih izven območij prostorskih izvedbenih načrtov
- posegi v prostor na območjih zazidalnih načrtov, ki so bili sprejeti pred letom 1984 in so usklajeni s prostorskim planom občine, se bodo urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji.
V tabeli I so prikazani veljavni PIA in sprejele programske zasnove v obdobju od leta 1986 do 1995:
V tabeli II. so prikazani PIA in prostorske strokovne podlage za območje občine Ajdovščina, planirane s prostorskim planom 1997:
1 PROSTORSKI IZVEDBENI AKTI V OBDOBJU 1986-1995
POSEG V VRSTA POSEGA V PROSTOR
FAZNOST V POSTOPKU SPREJEMANJA PIA
DATUM OBJAVE
IZDELOVALEC
SOGLASOD AJ ALC1 POGOJEDAJALCI
ZAZIDALNI NAČRTI
I VRH DRAG-COL
slan.gradnja
izvajanje
5/88
RPCldnja
AjdovSčina
Zdravstveni inipe klorat RS. ln<pekiorat RS za
1LOG-BUDANJE
ind.slan.grad.
9/88
RPCldnja AjdovSčina
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Uprava za civilno obrambo. Ministntvo za notranje zadeve. Uprava RS za varstvo narave. Vojkova l/b.
3 OBRTNA CONA PRI AJDOVŠČINA
grad. za proizv.
1/88
4. GR1VČEII AJDOVŠČINA
Nadomeščen z GRIVČEII. Uradno glasilo 17/96.
5 AVTOBUSNA POS AJDOVŠČINA
po&l. slan. objeki
v izvajanju
2/90
PA ProMor
Uprava za varstvo narave. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin. F.lekiro Slovenije, p.o. javno podjetje za prenos, nakup, prodajo, uvoz m izvoz elektnčne energije.
6. SERVISNA CONA IN ODLOK 0 SPREMEM IN DOPOL ZN SER CONA AJDOVSČINA
Ur.gl 7/90 m 2/93 - nadometfen bo s sprejetjem dopolnitev PUP-a, na podlagi programske zasnove za Obrlno cono 111 A.
7. RIBNIK - SB 11 AJDOVŠČINA
večsl. družb, grad
3/91
8 OBRTNA CONA III
delna izvedba
.V91
PROJhKT d.d
Ekktro Pnmonka, javno podjclje za distnbucijo elektnčne energije. Telekom Slovenije, Cestno podjetje Nova Gonca. Komunalno stanovanjsko podjetje. Slovenske železnice. Geoplin. Zveza lovskih družin Gonca. Ribiška zveza Slovenije, Zavod za ribištvo. KS AjdovSčina, KS Cesta. KS Dolga Poljana.
9. OBRTNA CONA- BATUJE
prt h/v Slan. grad
nadomeščen bo s sprejetjem dopolnitev PUP-a. na podlagi programske zasnove, ki je veljala za ZN Obrtna cona Batujc
10/87
RPC Idnja AjdovSčina
10. MIŠJb BRDO DOBRA VUt
ind.slan.grad
programska zasnova
ll.ČRNIČE
ind. Slan grad.
KS Lokavec,
KS Otlica-Kovk. KS Planina. KS Predmeja. KS Ustje. KS Vipavski Knt KS Žapuže.
UREDITVENI NAČRTI
1. KAMNOKOP AVŽLAK
odprti kop
razveljavljena programska zasnova in bo nadomeščena s programsko zasnovo, ki bo vključevala vse z zakonom zahtevane strokovne podlage
10/87.1/90
KS Šmarje. KS Podkraj. KS Batuje. KS Col. KS Čmiče. KS Gojače. KS Malovie. KS Selo. KS Vitovin. KS Bije, KS Dobravlje. KS Kamnje-Potoče. KS Skrilje. KS Stomaž. KS Velike ŽaMje, KS Gaberje, KS Budanje
2 STARI MLIN
centralne dejavnost)
delno
spremenjena programska zasnova
1/90
LOKACIJSKI NAČRTI
1 LIPA-POKOP- OB VOZNIC A
ureditve obvoz
6/90
Atelje za
projektiranje
L PROSTORSKI IZVEDBENI AKTI V OBDOBJI' 1986-1995
POSBOV VRSTA POSEGA V PROSTOR
FAZNOSTV POSTOPKU SPREJEMA NJAP1A
SOGLASODAJALn POGOJEDAJALCI
2. LAVRlCKVA ULICA
tiritev povez. ceste
Projekt Nova Gonca
? HITRA CKSTA ODSEK VIPAVA • SELO
izgradnja hitre ceste
predlog
Urad L RS 46/96
PA Prostor
PROSTORSKO UREDITVENI POGOJI
I.ODLOKOPUPihV OBČINI AJDOVŠČINA ODLOK 0 SPREMEMB IN DOPOL ODLOKA 0 PI P-ih V OBČINI AJDOV
sploini pog za posege v prostor
1/88.11/93
Občina Ajdovščina
2 POSLOVNI CENTER
poslovni center v Ajdovimi
Nadomeiienbo s sprejetem dopolmiev PUP-a. na podlagi programske zasnove Poslovm center
11/93
Občina Ajdovima
3. VOJAŠNICA SRI-ČKO KOSOVEL
poslovno - stanov anjska zazidava
programska
zasnova
2/93
4 OBHODNA POT CASTRA
obhodna pot
Obema Ajdovima
PROSTORSKI IZVEDBENI AKTI IN STROKOVNE PODLAGE PREDVIDENE S PROSTORSKIM PLANOM V LETI' 1997
NASELJE IN OBMOČJE
VRSTA POSEGA V PROSTOR
NAČRT. ETAPA POSEGA
SOGLASODAJALCI POOOJEDAJALG
AJDOVŠČINA OBRTNA CO.SA HIA
prouvodDo tenisu zazidava
programLa zasnova za PUP
Zdrj*stveni mtpekiorai RS. Inipciiorai RS za »antvo pred naravnim i m drugimi nesrečami. Uprava u civilno obrambo. Ministrstvo zj notranje zadev« l prava RS ta varstvo narave. Vojkosa l/to. Uprava za var narave Zavod za gozdove Slovenije, Območna enou Tolmin. Elektro Slovenije, p o javno podjetje za prenos, nakup, prodajo, uvoz tn izvoz električne energije. Elektro l'nmur\ka, jawio podjetje za distribucijo električne energije, Telekom Slovenije. Cestno podjetje Nosa Gonca.
Komunalno stanovanjsko podjetje. Slovenske železnice. Geoplm. Zveza lovskih dmžin Gonca. RtbtSka zveza Slovenije. Zavod 2« nhttvo
KS Ajdrničiru. KS Cesta. KS Dolga Poljana. KS Loka«« KS Othca-Kovk. KS Platina. KS Predncia KS Dsgc. KS \ipawa Knž. KS Snarje KS Podiraj. KS Col, KS Batuje KS Črmče, KS Gojačc. KS Malovfc. KS Selo KS SionuJ. KS Velike Žabije. KS Gabetje. KS Budaoje. KS Vnovm. KS Brje. KS Sknlje
AJDOVŠČINA INDl STRIJSKA CONA
proizvodno serv.sna zazidava
programska osnova za PUP
AJDOVŠČINA POD OBVOZNICO
ptrkinVa i« spremljajoči servisni objekti
izdelava za/idainega načrta in lehmlnr fiakumcnuc:*
AJDOVŠČINA VOJAŠNICA SRfcČKO KOSOVU
izgradnji stanovanjsko servisne soteske
zazidalni načn - u zahodm deL na podlagi programske zasnove 2/93
AJDOVŠČINA VOJAŠNICA SRKČKO KOSOVU
izgradnja cerkvenega kompleksa Sturje
ureditveni načrt ¦ u južni del. na podlagi programske zasnove 2/93
AJDOVŠČINA VOJA$MCA SREČKO KOSOVEL
prenova n dopolnitve 0St0}CCt /1/ldiU
PI P za osrednji dei, ni poJUgi programske zasnove 2/93
AJDOVŠČINA STAR! MUN
prenm a objekta z večnamensko kkhurno dvorano n spremljajoče dejavnosti
ureditveni načn. na podlagi spremenjene programske zasnove
AJDOVŠČINA CtSTA 5 MAJA
Lmratoa oprema« pvkriča
programska zasnov i za PI P
.AJDOVŠČINA POSLOVNI CENTER
pucknito stanovanjska zazidava
programska zasnova za PUP. nadomešča ZN Servisna cona in dopolnitve ZN SC
AJDOVŠČINA NA Rl SNAH
za kmetijsko m poslovno dejavnost
programska zasnova za PUP
Izdelava poacbmb strokovnih podlag za bodočo spremembo ribe zemljiič tzi naslednjo spremembo plani) in poiebruh itrokovib podlag znotraj območja stavbnih aemljdč, ki ie urejajo na podla ji spremembe PUP«
območji: celo in* OBČINE. RAZhN OBMOČIJ KI SO POKRTIA S PtM
poumezni potegi ali fiMtanniinn zjokrcfen sklopi
sprememba n dopolnitev Odloka oPUP-ih
AJDOVŠČINA NAD BI/JAKI IN OB GRIVČAH
stm;ena stanovanjska gradnja
izdelava strokovnih podlag {ranipvau..). L bodo proučile mol nosi za realizacijo gradnje a izdelava programske zasnove
BATLJt OB ChSTl
stanov antike gradnja
vdelava strokovnih podlag < raziskav, idejnih rrinev..»luklaie vanje m uskbdrtev navzknž&ih mtereso* s prostorom, izdelava programske zasnove
BUDANJE NAD GRAPO
strnjen« stanovanjska gradn ;a
izdelava strokovnih podlag (muskav. idejnih icinev...) usklajevanje in oskladkes navzkrižnih interesov v prostort. izdelava programske zasnove
ČRNIČE ZAHOD
izgradnja obrtno-servisne cone
izdelava strokovnih pullag In idejnih umov a izdelavo vkupmske lokacijske dokumentacije
SOGLASODAJALEC P0G0JEDAJALC1
LOKAVEC • PRI BITOVI
ranjena »tanovanjska gradnja s spremljajočimi servisnimi dejavnostmi
izdelava strokovnih podlag in idejnih zasnov za izdelavo skupinske lokacijske dokumentacije
GOJAČE - ČRN1ČE - REDEŽ1
določilo suvbn:h zemljiSČ in dopustnih posegov
izdelava strokovnih podlag (raziskav, idejnih retitev,..) usklajevanje in uskladitev navzkrižnih inleresov v prosiotu. izdelava programske zasnove
PREDMEJA • TIHA DOLINA
določitev viavtmih zemlu<č ta dopustnih posegov
izdelavi strokovnih podlag (raziskav, idejnih rrtitev, > usklajevanje in uskladitev navzkrižnih interesov v prostora, izdelava programske zasnove
PLAČE
sekundarna htvaltlča
programska zasnova za PIT
ŠMARJE POD VASJO
izgradnja ahrtiKnervuK cone. strnjena stanovanjska gradnja s kmetijskimi objekti
izdelava strokovnih podlag in idejnih zasnov za izdelavo skupinske lokacijske dokumer.ucijc
AVŽLAK KAMNOKOP
sanacija kamnokopa
izdelava strokovnih podlag, uskladitev navdn&uh interesov v prostoru, izdelava programske zasnove, ki bo osnova za sprejetje ureditvenega načrta
3. Varstvo naravne in kulturne dediščine
Pri varovanju naravne in kulturne dediščine uporabljamo elaborat, ki ga je izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. V elaboratu je sistematično evidenatirana in sistematizirana vsa kulturna dediščina, predlagani pa so tudi načini varovanja.
Vsebina elaborata bo služila kot strokovna osnova pri izdelavi prostorskih izvedbenih načrtov ter skupaj z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov, pravilno usmerjala razne posege.
4. Varstvo in izboljšanje okolja
Izdelati in voditi moramo kataster onesnaževalcev vodotokov ter popisati vse vrste posebnih odpadkov, ki naslajajo v občini.
Osnovno vodilo pri sanaciji virov onesnaževanja je sprememba tehnološkega postopka. Kjer zamenjava tehnologije ni možna, so nujni drugi načini reševanja, posebno montaže dodtanih naprav za čiščenje.
Da bi se izognili negativnim vplivom, ki bi jih lahko imela nova investicija oz. sprememba tehnološkega postopka na okolje, bomo pred pridobitvijo potrebnih dovoljenj zagotovili strokovno ekološko presojo, kjer zakonodaja to zahteva.
Sprejeli bomo Odlok o zaščiti vodozbirnih območij vodnih virov ter vse predpisane ukrepe tudi dosledno izvajali. S tem je povezan poostren nadzor nad izvajanjem ukrepov ter ostrejša in doslednejša kaznovalna politika.
Vzporedno z izvajanjem pravilnega ravnanja z nevarnimi snovmi moramo še nadalje razvijali protipožarno zaščito ter organizacijo interventnih akcij za primere ekoloških nesreč.
Poleg predvidenih nalog se bomo vključili tudi v skupne naloge na območju regije in republike. Med take večje naloge spada predvsem organizacija primernega odstranjevanja nevarnih odpadkov na celotnem območju Slovenije, sanacija in varstvo vodotoka Vipave in njenih pritokov ter podzemnih voda na Krasu.
13. člen
5. Območja, na katerih je na podlagi splošnega interesa predvidena razlastitev nepremičnin Ob upoštevanju nosilcev planiranja bo potrebno za določene posege v prostor ugotoviti splošen interes in nepremičnine razlastiti. Ti posegi so na naslednjih območjih:
-preko zemljiške parcele 511/4. k.o. Batuje je predvidena ureditev dovozne poti k stanovanjskem bloku- list PKN Komen 8
- parcele 307, 314/2 in 2668 v k.o. Lokavec so opredeljene za centralne dejavnosti krajevne skupnosti
- pri urejanju vodotokov bo Vodnogospodarsko podjetje posegalo v najožji obrežni pas. zaradi dostopov in samega urejanja struge. Izvršena bodo dela na potokih:
Repetinovec - po idejnem načrtu št. proj. 19/85
Grajšek - po idejnem načrtu ureditev odvodnjavanja zahodnega predela Ajdovščine - po idejnem proj. št. proj. 952/84-C
- za gradnjo vodovodnih objektov so planirani naslednji posegi:
Ajdovščina pri hidroelektrarni na pare. St.
1002/39, k.o. Ajdovščina
Slejkoti na pare. št. 1569/3 in 34/4, k.o.
Šturje
Lokavec na pare. St. 211/8. k.o. Lokavec Dobravlje na pare. St. 556/4. k.o Skrilje Velike Zabije na pare. St. 1329, k.o. Velike Žablje
Batuje na pare. St. 1510/4. k.o. Batuje objekti IV. in V. etape vododvoda Planina - Šmarje
- nova dovozna cesta med platojema pekarne in skladiščem - po idejnem projektu St. 1227/85
- pare. St. 547 v k.o. Batuje za Širitev ob pokopališču
- funkcionalno zemljišče za nemoten razvoj OŠ Dobravlje, ki vključuje pare. št. 554/2
- parcele, ki posegajo v predvideno ureditev Lavričeve ceste in cesto IX. korpusa v Ajdovščini po izdelanem načrtu
- zaradi Širitve pokopališča v Ajdovščini bo potrebno podaljšati letališko stezo na pare. St. 1151. 1153, 1155/2, 1154/2 in 1157, vse v k.o. Lokavec. V komasacijski odločbi Lokavškega polja navedene parcele odgovarjajo pare. št. 2909, 2883, 2884, 2905, 2906. 2928, 2929, 2930. 2931, 2900 in 2901. vse v k.o. Lokavec. par. St. 4/4. 4/2 k.o. Col za razširitev šole.
- zaradi vzdrževalnih del na magistralni cesti M 10-5 na odseku 346 Ajdovščina - Selo od km 7 + 260 do km 9 + 595 in na odseku skozi Potoče:
Odsek skozi Potoče:
- del pare. St. 119/1, k.o. Kamnje, stavbišče. po komasacijski odločbi pare. St. 2477. vinograd 3 v izmeri 101 m2 in pare. St. 2475. dvorišče v izmeri 112 m*
- del pare. Št. 1268/1, njiva, po komasacijski odločbi pare. St. 2474, sadovnjak 4, v izmeri 136 m2
- del pare. Št. 2187/11, njiva 4, po komasacijski odločbi pare. št. 2383, njiva 4, v izmeri 44 m2
-del pare št. 142, stanovanjska stavba, gospodarsko poslopje, dvorišče, po komasacijski odločbi pare. št. 2382, v izmeri 36 m: -del pare. št. 2187/9, po komasacijski odločbi pare. St. 2381. travnik, v izmeri 100 m:
- del pare. št. 2189/5, travnik 4, vi. št. 943, po planu občine stavbno zemljišče v izmeri 68 m2
- del pare. St. 146. stavba s hišo in dvoriščem, vi. St. 890, k.o. Kamnje v izmeri 3 m2
Odsek Potoče - Selo:
- pare. St. 2373, 2372, 2370, 2368. 2282, 2411, 2281. 2280. 2278/1, 2277, 2191/2. 2195, 2194/1, 641, 621, 2582, 2554. 2553, 2554 in 2552 vse v k.o. Kamnje - Vrtovin
- pare. St. 2276. 2271, 2270. 2269, 2268. 2267, 2266, 2251, 2250, 2249, 2247, 2248/2, 2248/1, 2246. 2225, 2226/1, 2227. 2224. 2223, 2222, 2221, 2220. 2219. 2218/2, 2218/1. 2217, 2216, 2215, 2205. 2193, 430/2, 437/2, 436/1, 449, 452, 450, 483, 503, 512. 515. 519. 514. 516/2. 723/128. 723/127, 723/125, 723/123, 576/2, 575/1. 574/2, 573/2, 573/1, 2535, 2551, 2550. 2548. 2547. 2546, 2544, 2543, 2542, 2541. 2540, 2539. 2526, 2525, 680/1, 341/3. 341/2, 340, 270/1. 249/1. 71/4. 152/2. 71/3, 71/2, 152/1, 428, 470/1, 473, 477, 506, 509/2, 509/3, 510. 521/2, 511, 520. 559. 564/1. 564/2, 565. 566, 567, 564/1, 565/2 vse v k.o. Vrtovin
Odsek Ajdovščina - Selo (M 10-5/346): -pare. St. 71/2, 152/1. 253, 254, 256. vse k.o. Vrtovin
-pare. St. 428, 430/2. 436/1, 437/2. 449. 450. 452,473,474.477,483, 502.506, 509/2, 509/3. vse k.o. Gojače Zaradi komunalne izgradnje Obrtne cone v Ajdovščini (ceste in kanalizacije) na osnovi izdelane lokacijske dokumentacije pod št. 67-2/91 - Projekt Nova Gorica:-pare. St. 1070/526. 1070/531, 1070/532. 1070/533, 1070/530, 1070/527, 1070/152, 1070/529, 1070/528, 1070/538. 1070/539, 1070/542, 1070/537, 1070/162, 1070/570. 1070/569, 1070/541, 1070/568, 1070/559, 1070/557, 1070/538. 1070/561, 1070/260. 1070/581, 1070/257, 1070/524. 1070/519. 1070/256, 1070/255. 1070/505. 1070/332. 1070/525. 1070/331. 1070/334. 1070/368. 1070/523 vse k.o. Vipavski Križ • pare. št. 389/6, 389/2. 389/1, 388. 386. 387.425 vse k.o. Ajdovščina Istočasno sc ugotovi družbeni interes za prenos že zgrajene asfaltirane ceste v javno dobro do obrtnih delavnic, ki poteka preko pare. št. 396. 399, 398.397. 395, 393 in 391 v k.o. Ajdovščina
Za izgradnjo zadrževalnikov na potokih Vrnivec, Košivec in Vrtovinšček so planirani posegi na naslednje parcele (v skladu s Predlogom za izgradnjo akumulacij na območju Zgornje Vipavske doline):
-zadrževalnik KOŠIVEC, pare. št. 555, 562, 564/1, 564/2, 913, 914, 915, 917, 918, 919, 921/1, 922, 923/1, 923/2, 924/1, 924/2, 925, 926,928/1,929,930,931,933,934, 935,936/1, 936/2, 937, 938, 942. 943, 944/1, 944/2, 945, 959/1,959/2,946,947,949.950,951,952,954, 957/3, 957/4, 958, 960, 964/2, 964/3, 987, 988, 996, 998/1, 998/2, 1004, 10054, 1007, 1008, 1009/1, 1009/2, 1010, 101 l/l. 1011/3, 1018, 1020, vse k.o. Kamnje - zadrževalnik VRN1VHC, list PKN Ajdovščina 2, pare. št. 387, 393, 398/1, 398/2, 399/2, 399/3, 449, 450/1, 450/2, 450/3, 452/1. 454. 455, 461/3. 461/2, 461/3, 463. 464. 472. 475. 476. 478. 479, 481/2, 3017, vse k.o. Lokavec in 969/1, 969/2, 1088. 1094. 1095, 1096, 1097, 1098/1. 1099/1, 1122, 1125, 1126/1, 1126/2, 1127, 1129, 1130, 1131. 1132/1, 1132/2, 1132/3, 1135/2, 1136/2, 1136/3, 1137, 1151. 1152/2. 1153, 1154, 1157, 1158. 1159. 1160, 1162, 1170, 1171, 1172, 1173, 1174, 1175, 1245, 1246, 1371, 1373. vse k.o. Stomaž. Dopolnitev člena 13, poglavja 5. območja, na katerih je na podlagi splošnega interesa predvidena razlastitev nepremičnin:
V naselju Col se posebej navedejo pare. št. 311/1. 2, 310/1,2,3 in 312/1,2 k.o. Col, ki se nahajajo v območju ZN Vrh drag za potrebe dostopov in ureditve športno rekreacijskih površin za KS Col.
Pare. št. 132 k.o. Col, ki sc nahaja ob pokopališču pa sc nameni za razširitev pokopališča.
Zaradi rekonstrukcije regionalne ceste Kalce- Col, se na odseku od km 11,03 do km 11,28 predvidi nujne minimalne posege ob obstoječi cesti na naslednjih parcelah: 640, 322/7, 353. 354 in 343/1 k.o. Podkraj. K rekonstrukciji obstoječe ceste je pridobljeno soglasje ZVNKD z dne 21.03.1997 in soglasje KS Podkraj.
PROGRAMSKE ZASNOVE 14. člen
1. ZAZIDALNI NAČRT - VRH DRAG - COL
(objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 5/88 - v fazi izvajanja)
1.1. Ureditveno območje meri cca 3.6 ha in je omejeno na vzhodu z regionalno cesto Ajdovščina - Godovič, na jugu s športnim igriščem, na severu s stanovanjskimi objekti ter na zahodu s travnikom.
1.2. Organizacija dejavnosti v območju
Na območju je predvidena gradnja individualnih stanovanjskih objektov ter pomožnih gospodarskih objektov za spravilo kmetijske mehanizacije in orodja ter delavnice za mirno obrt.
1.3. Kapaciteta območja po posameznih novo- predvidenih programih
V območju je predvidena gradnja 27-ih visoko- pritličnih ali enonadstropnih objektov, stanovanjskih hiš, zaradi zahtevnega reliefa je mogoče doseči nizko gostoto pozidave in sicer 40-50 preb/ha.
1.4. Zasnova prometnega omrežja
- območje povezujeta dve dostopni cesti za motorni promet, širine 4 m, za nemoten promet so predvidena obračališča, ter utrjene površine pred stanovanjskimi hišami
- peš promet: peš poti so predvidene ob cestah, predvidene so še dodatne peš povezave proti centru in avtobusni postaji
1.5. Zasnova komunalnega omrežja
- kanalizacija: zbiranje odpadne vode je predvidena v individualnih nepropustnih greznicah na izpraznjevanje. ki se bodo kasneje ob izgradnji kanalskih zbiralnikov priključile na fekalno kanalizacijo in čistilno napravo
- vodovod: predvideno je napajanje iz rezervoarja 2 na Markovem hribu. Za višje ležeče objekte bo potrebno vgraditi naprave za povečevanje tlaka
1.6. Energetika
- ogrevanje: predvideno je individualno ogrevanje na trda goriva. Preko območja poteka DV 35 KV Hubelj - Idrija na lesenih portalih. Zaradi zaščitenega koridorja bo na petih parcelah gradnja začasno nemogoča.
-el. energija: dovajala se bo iz obstoječe TP 10/0,4 K V s kablom ob robu koridorja DV 35 KV. Dodatno priključevaje. poleg predvidene pozidave ne bo možno, saj bo napeljava polno izkoriščena.
- javna razsvetljava: predviden je razsvetljevanje s svetilkami na fasadah ob glavni cesti ali s svetilkami na ustreznih drogovih
1.7. Usmeritve na urbanistično oblikovanje Z družbenim planom je območje predvideno
za stanovanjsko gradnjo, ki upošteva vse dane elemente reliefa, posebnosti klime in vegetacije ter ohranja kontinuiteto značilnosti širšega območja. Dopuščeno je postopno dograjevanje k stanovanjskim hišam s pomožnimi gospodarskimi poslopji in delavnicami za mimo obrt.
S tem bi dosegli strnjenost, kar je značilnost tradicionalnega tipa pozidave v starem delu Cola.
1.8. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje
Objekti so visokopritličnim ali enonadstropni, tlorisni gabariti se prilagajajo reliefu. Možna je tudi gradnja terasaste hiše v treh etapah, po predhodnem soglasju k projektu, zaradi specifičnosti terena.
1.9. Usmeritve za krajinsko oblikovale
V območju najbolj izstopa večja skupina borovcev na severozahodnem delu, ki s svojo temno zeleno barvo predstavlja primerno oblikovno ozadje predvideni pozidavi in jo ohranjamo tudi kot zaščito pred vetrom
1.10. Zasnova zaporednosti gradnje oz. urejanja območja
Predvidena je gradnja v dveh fazah in sicer v prvi fazi 16 stanovanjskih hiš v zgornjem delu, v drugi fazi pa 11 stanovanjskih hiš v spodnjem delu zazidalnega območja.
15. člen
2. ZAZIDALNI NAČRT LOG - BUDANJE
(objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 9/88 - v fazi izvajanja)
2.1. Ureditveno območje Log - Budanje meri cca 1,5 ha in obsega zahodni del zaselka Log severno od magistralne ceste Vipava - Ajdovščina
2.2. Organizacija dejavnosti v območju
Pretežno pozidano območje z individualnimi enonadstropnimi objekti je namenjeno stanovanjski gradnji, po idejnih zasnovah hiše. ki je sestani del akta.
23. Kapaciteta območja po novopredvidenem programu
V območju je predvidena gradnja 17 stanovanjskih enodružinskih hiš, delno v nizu. delno prostostoječih, možna je dozidava gospodarskih objektov za potrebe kmetijstva
2.4. Zasnova prometnega omrežja
- ceste: glavno cestno omrežje predstavljajo obstoječe ceste, na katere se navezujejo predvideni dovozni odseki
- peš promet: predviden je enostranski pločnik ob glavni cesti
- PTT promet: glavni telefonski odvodi bodo priključeni na telefonski razdelilec KR Budanje, kabelska mreža bo v zemlji, posamezni priključki pa so lahko tudi samonosilni. Predvideti je treba dopolnitev primarnega kabla iz Vipave, da se omogočijo telefonski priključki
2.5. Zasnova komunalnega omrežja
- kanalizacija: na območju je predviden ločen sistem kanalizacije in sicer, meteorna kanalizacija bo speljana v potok, primarni kanali fekalne kanalizacije bodo speljani v povezovalni kanal Vipava - A čistilna naprava. Do takrat je potrebno predvideti nepretočne greznice
- vodovod: območje se bo priključilo na obstoječi vodovod z ustreznim dodatnim omrežjem
2.6. Energetika
-elektrika: območje se napaja iz TP Log 1, dodatna obremenitev bo zahtevala zamenjavo sedanjega transformatorja z enote 250 KVA ter zamenjavo obstoječih vodnikov
- javna razsvetljava: predvidena je s svetilkami na fasadah ob glavni cesti oz. na kandelabrih v betonskih temeljih
2.7. Usmeritve za urbanistično oblikovanje Budanje predstavljajo lokalno oskrbno
središče za lastne zaselke in delno tudi za sosedna naselja med Vipavo in Ajdovščino. S predvideno gradnjo je potrebno doseči večjo gostoto obstoječe neracionalne gradnje, ki po obsegu tvori dolinski najobširnejši zaselek Log.
2.8. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje Oblikovanje objektov naj se prilagaja
obstoječim gabaritom, to pomeni največ P + 1 in je podrejeno krajevnim značilnostim - obliki sestavljive vipavske hiše
2.9. Usmeritve za krajinsko oblikovanje Območje nima izrazitih krajinskih
značilnosti, potok Šumljak z zajezitvijo postane glavna krajinska značilnost območja
2.10. Usmeritve za izboljšale in varovanje bivalnega okolja
Nova pozidava mora upoštevati vse veljavne predpise ter pogoje pristojnih soglasodajalcev
2.11. Zasnova zaporednosti gradnje
Zaradi obsega gradnje je predvidena ena faza.
16. člen
3. ZAZIDALNI NAČRT - CRIVČE II.
3.1. Ureditveno območje meri cca 3 ha in je omejeno na severovzhodu z Grivčami, na jugovzhodu z zazidalnim načrtom Grivče 1, na zahodu z obstoječo zazidavo in na severu s kmetijskimi površinami. Ureditveno območje se spreminja tako, da se doslej določeno območje zmanjša, območje, ki ni zajeto v programski zasnovi za ZN Grivče 11 se ureja na podlagi PlJP-a.
3.2. Organizacija dejavnosti v območju Površina je namenjena stanovanjski individualni gradnji
3.3. Kapaciteta območja po novopredvidenem programu
V območju je predvidena gradnja v razmerju cca 75 % prostostoječe stanovanjske hiše in cca 25 % vrstne - terasaste hiše, skladno z dispozicijo. S pozidavo je treba doseči gostoto vsaj 70 preb/ha.
3.4. Zasnova prometnega omrežja
- ceste: vertikalna povezava na vzhodnem
območju je predvidena kol navezava na cestno omrežje ZV Grivče 1. faza. zato se v tem delu delno spreminja obstoječi zazidalni načrt
- peš promet: potrebno je predvideti enostranski pločnik ob glavnih dostopnih cestah ter upoštevati obstoječe pet poti krajše povezave območja s centrom
- PTT promet: potrebno je predvideti ustrezno omrežje, priključitev pa bo motna šele po razširitvi centrale
3.5. Zasnova komunalnega omrežja in energetike
- kanalizacija: predvideti je potrebno ločeno kanalizacijsko omrežje z navezavo na zbirni kanal proti Čistilni napravi
- vodovod: območje se bo oskrbovalo iz vodovoda Hubelj, upoštevati je treba pogoje Goriških vodovodov.
- ogrevanje: potrebno je predvideti individualno ogrevanje ter navezavo na daljinsko ogrevanje iz industrijske cone oz. skupne kotlovnice
- elektrika: območje se bo oskrbovalo iz obstoječega električnega omrežja
3.6. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje
Zaradi strmih naklonov je celotno območje vedutno izpostavljeno. Terenu je potrebno prilagoditi gabarite, samo oblikovanje objektov pa naj upošteva tradicionalne elemente. Maksimalni višinski gabarit je P + 1.
3.7. Usmeritve za krajinsko oblikovanje Posebno pozornost je potrebno posvetiti
odnosu zaselka Grivče in nove pozidave, ki bo v bodoče prevladala.
3.8. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja
Območje ni izpostavljeno motečim vplivom, največ pozornosti je potrebno posvetiti zaščiti pred burjo ter orientaciji - izkoristiti osončenost
3.9. Zasnova zaporednosti gradnje
Zaradi velikosti območja je potrebno predvideti večfazno poseganje v območje.
17. člen
4. OBRTNA CONA - BATU JE (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina. Nova Gorica in Tolmin, št. 10/87 - v fazi programske zasnove)
4.1. Ureditveno območje meri cca 3 ha in je omejeno na severu z rezervatom predvidene hitre ceste Razdrto - Vrtojba, na jugu z obstoječo zazidavo Batuj, na zahodu s poljsko potjo Batuje - Črniče, na vzhodu z melioracijskim kompleksom Selo.
4.2. Organizacija dejavnosti v območju
V območju so predvidene naslednje dejavnosti: avtoličarstvo, globinska zaščita avtomobilov. izdelovaje drobnih kovinskih izdelkov, spravilo kmetijske mehanizacije. servisiranje, izdelovanje cementnih izdelkov, kamnoseštvo in Sest stanovanj.
4 3. Kapaciteta območja po predvidenem programu
- stanovanjski objekti na zahodnem delu območja visokopritlični in do P + l. obrtno proizvodni objekti skupaj s stan. objekti in obrtno proizvodni objekti.
4.4. Zasnova prometnega omrežja
- ceste: primarna napajalna cesta predstavlja nadaljevanje obstoječe ceste mimo obrata Lipa in poteka do stanovanjskih objektov. Vozišča morajo biti prilagojena predvidenim prometnim obremenitvam.
- peš promet: urejen je z enostranskim pločnikom ob glavni komunikaciji
- PTT promet: potrebno je predvideti zemeljski kabel od ATC do novega kompleksa, kakor tudi razvod v podzemni izvedbi
4.5. Zasnova komunalnega omrežja
- kanalizacija: predviden je mešan sistem kanalizacije. Izpust fekalne kanalizacije je predviden v potok, vendar po predhodnem čiščenju. V prvi fazi je treba predvideti individualne greznice, celotno kanalizacijsko omrežje bo povezano na skupno čistilno napravo v širšem območju
- vodovod: predviden je priključek na obstoječi cevovod za stanovanjske hiše.
Potrebno bo predvideti kompleksno reševanje pomanjkanja vode, kar pomeni rekonstrukcijo hubeljskega vodovoda.
4.6. Energetika
- električna energija: predvidena je nova transformatorska postaja ob dovozni cesti, vsi izvodi so predvideni z zemeljskimi kabli
-javna razsvetljava: predvidene so svetilke ob glavnih komunikacijah
- ogrevanje: predvideno je individualno ogrevanje na trda goriva
4.7. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje
Degradirano območje bivše gramoznice bo s pozidavo predstavljalo urbano strukturo kot povezavo med vasjo in odprto krajino. Objekti naj bodo maksimalno P + 1, pri oblikovanju je upoštevati tradicionalne elemente ter atrije. Več pozornosti je posvetiti vzhodnemu robu območja.
4.8. Usmeritve za krajinsko oblikovanje
Pri oblikovanju zunanjih površin je potrebno doseči čim večjo zazelenitev neželjenih pogledov, kar hkrati potneni zaščito pred hrupom in vetrom
4.9. Zasnova zaporednosti gradnje oz. ure- janja območja
Predvideno je enofazno urejanje.
5. ZAZIDALNI NAČRT RIBNIK SB-2
(objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 3/91)
5.1. Ureditveno območje meri cca 4,5 ha in je omejeno na severovzhodu z domom starejših občanov, na vzhodu z zelenimi površinami, na jugozahodu z magistralno cesto Ajdovščina - Vipava ter na severozahodu z dostopno cesto v stanovanjsko sosesko.
5.2. Organizacija dejavnosti
Površina je namenjena pretežno blokovni gradnji in spremljajočim centralnim dejavnostim. V bodočo ureditev naj bo vključena tudi zelena površina jugovzhodno od območja (zelene, vrtne površine).
5.3. Kapaciteta območja po novopredvidenem programu
Celovito območje naj bo razdeljeno na kareje.
Prvi kare naj obsega štiri - pet objektov, ter 8
- 12 stanovanj v posameznem objektu.
Javni program naj se nameni v pritličju objektov.
Gostota prebivalcev mora dosegati 150 preb/ha.
5.4. Zasnova prometnega omrežja
- območje se navezuje na primarno cestno omrežje po obstoječi cesti, omogočiti je potrebno čimbližji dostop do vhodov
- mirujoči promet: zaželjena je čimmanjša koncentracija parkirišč na enem mestu
- peš promet: glavne peš poti je potrebno predvideli ob dostopnih cestah z ustreznimi pločniki. Znotraj mirnih - javnih površin je potrebno zagotoviti javne in smiselne peš poti.
- urgentni dovoz: omogočiti je treba dovoze za urgenco do vseh objektov
- PTT promet: potrebno je predvideli podzemno telefonsko kabelsko omrežje za potrebe novih objektov
5.5. Zasnova komunalnega omrežja in energetike
- kanalizacija: objekti bodo navezani na obstoječe kanalizacijske zbiralnike mešanega sistema
- vodovod: območje bo navezano na obstoječi vodovod
- ogrevanje: celotna stanovanjska soseska se bo v bodoče navezala na skupno kotlarno, ali pa na industrijsko cono. poleg tega morajo objekti- imeti možnost klasičnega ogrevanja
- plin: upoštevati je treba tudi možnost priključitve na plinovod
- elektrika: območje bo navezano na obstoječe omrežje, predvidena je zgraditev TP na že obstoječi lokaciji
5.6. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje
Prostor, predviden za gradnjo, naj pomeni vsebinsko kot oblikovno nadaljevanje oz. zaokrožitev že obstoječe stanovanjske gradnje. Tvorbi atrijev in polatrijev naj se omogoči zavetje ter javne ali poljavne prostore, ki bodo bližje človeškemu merilu tudi v izrazito mestnem okolju.
Z mešanjem javnega programa je potrebno preseči spalni značaj tovrstnih objektov.
Etažnost objektov je maksimalno P + 3 + M, izražati morajo mestnost. Večjo pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju stavb proti glavni dovozni cesti za Ribnik, oz. vogala pri križišču.
5.7. Usmeritve za krajinsko oblikovanje
S hortitkulturno ureditvijo je potrebno doseči značaj mestne ulice (glavne dostopne ceste). Vzhodni rob je oblikovati kot stranico pol- javnega mirnega zelenega območja (povezava s trajno nezazidano cezuro med Žapužami in mestom)
5.8. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega in delovnega okolja
V območju ni izvorov prekomernih motenj, glasvni vir hrupa je glavna magistralna cesta, glavni vir neugodnih klimatskih razmer pa je burja, zato je potrebno upoštevati izkušnje ter pravilno orientirati objekte.
5.9. Zasnova zaporednosti gradnje oz. urejanja območja
Dispozicijsko je treba urediti celotno območje, omogočiti pa fazno gradnjo za eno srednjeročno obdobje.
19. člen
6. ZAZIDALNI NAČRT MIŠJE BRDO - DOBRAVLJE (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 10/87 - v fazi programske zasnove)
6.1. Ureditveno območje meri cca 4,8 ha in je na vzhodu omejeno z opuščenim kamnolomom, na zahodu z vaško cesto proti Kukamnjam, na jugu s pozidavo ob magistralni cesti in na severu s poraščenim območjem Mišjega brda.
6.2. Organizacija dejavnosti v območju Nepozidano območje je namenjeno individualni stanovanjski gradnji ter šolski dejavnosti. 63. Kapaciteta območja po novopredvidenem
programu
V območju je predvidena gradnja visoko- pritličnih ali enonadstropnih stanovanjskih objektov. Predvidena gostota je 50 preb/ha. Za šolsko dejavnost je potrebno predvideti površine v izmeri cca 1 ha kot razširitev obstoječe lokacije.
6.4. Zasnova prometnega omrežja
- ceste: glavna prometna povezava za območje bi potekala od avtobusne postaje po obstoječi cesti proti Kamnjam. Osnovna povezovalna komunikacija naj bi potekala v smeri vzhod - zahod v smeri plastnic.
- peš promet: potrebno je predvideti ustrezne pločnike ob glavnih komunikacijah, poleg teh predvideti tudi prečne peš povezave.
- PTT promet: predvideti je potrebno kabelsko omrežje za novograditelje, priključitev pa bo možna Sele po predhodni razširitvi telefonske centrale v Dobravljah.
6.5. Zasnova komunalnega omrežja
- kanalizacija: območje bi se lahko priključilo na del zgrajene kanalizacije ob magistralni cesti, upoštevati je treba, da se ta kanalizacija izlije brez vsakega čiščenja v potok Skrivšek
- vodovod: območje se bo priključilo na glavni odcep za Dobravlje in Male Žablje
6.6. Energetika
- elektrika: možno je napajanje z električno energijo iz trafopostaje. predvideti je potrebno dopolnitve obstoječega prostozračnega omrežja
-javna razsvetljava: potrebno je predvideti najprimernejši način razsvetljevanja ob glavnih komunikacijah
6.7. Usmeritve za urbanistično oblikovanje
Dobravlje predstavljajo območno oskrbno
središče, na katerega gravitira cca 3200 prebivalcev. S strnjeno individualno pozidavo na pobočju Mišjega brda, bi ustvarili možnost za razvoj naselja, ter na ta način pogoje za dopolnjevanje centralnih dejavnosti.
6.8. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje
Kljub zavetni legi je nujno pri oblikovanju upoštevati značilnosti buije ter naklon terena, ki je v zgornjem delu večji od 10 %. Zelo primerna bi bila tvorba nizov z jasno izraženim odnosom zasebno - javno, kar je zelo poudarjena želja individualnih graditeljev v podeželskem prostoru.
Usmeritev pri oblikovanju objektov je lahko izražena samo z nekaj zahtevanimi elementi, ostalo je možno prepustiti posameznikom, da si ustvarijo sebi primerno hišo za bivanje.
6.9. Usmeritve za krajinsko oblikovanje
Potrebno je predvideti krajinsko dominanto
ter določiti gostejšo zazelenitev kot bariero med zasebno gradnjo in šolskimi objekti. Zaželjen je ustrezen poudarek roba poraščenosti med Mišjim brdom in zazidavo.
6.10. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja
Nova pozidava mora upoštevati vse veljavne predpise in pogoje pristojnih soglasodajalcev
6.11. Zasnova zaporednosti gradnje oz. urejala območja
Možno je eno in dvofazno urejanje območja
7. ZAZIDALNI NAČRT - ČRNIČE (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina. Nova Gorica in Tolmin, št. 10/87 - v fazi programske zasnove)
7.1. Ureditveno območje meri cca 1 ha. Na
severu je omejeno z gozdnim robom, na vzhodu s potokom Tabor, na jugu z obcestno obstoječo pozidavo in na zahodu s potjo.
7.2. Organizacija dejavnosti v območju Predvidena je gradnja v manjših nizih za cca
20 stanovanjskih objektov, oziroma za 15 stanovanjskih objektov skupaj z manjšim gospodarskim poslopjem.
Velikost parcele cca 600 m2.
7.3. Zasnova prometnega omrežja
- ceste: glavni dostop je potrebno urediti po že obstoječi dovozni poti
- peš promet: upoštevati je treba obstoječe peš poti, v kolikor jih je možno vključiti v predvideno pozidavo
- PTT promet: potrebno je predvideti navezavo na obstoječe kapacitete, priključki bodo možni Šele po razširitvi centrale
7.4. Zasnova komunalnega omrežja in energetike
- kanalizacija: meteorna kanalizacija se spelje v potok, fekalije pa začasno v greznice, v prihodnosti bodo speljane v skupno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo
- vodovod: naselje je nezadostno oskrbovano z vodo, zato je nujno predhodno rešiti vodovodno omrežje, pri čemer je treba računati Se z novo pozidavo
- energetika: nova pozidava ne predstavlja bistveno večje obremenitve, zato je napajanje možno iz obstoječega omrežja
7.5. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje
Črniče predstavljajo lokalno oskrbno središče. Pri urbanističnem in arhitekturnem oblikovanju je potrebno upoštevati zakonitosti obstoječe celote (gabariti, orientacija, volumenska razmerja, materiali)
7.6. Usmeritve za krajinsko oblikovanje Potrebno je upoštevati in vključiti v zazidavo
glavne dominante iz kulturne krajine, kot so rob zazelenitve, voda in breg, posebnosti raščenega terena. Zažcljena je vidna cezura med starim zaselkom in novim.
7.7. Zasnova zaporednosti gradnje oz. urejanja območja
Glede na velikost območja predvidevamo urejanje v dveh fazah.
7.8. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja
Nova pozidava mora upoštevati vse veljavne predpise ter pogoje pristojnih soglasodajalcev.
8. LOKACIJSKI NAČRT AJDOVŠČINA - ZAHOD - LIPA (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, St. 6/90 - v fazi izvajanja)
8.1. Ureditveno območje meri cca 4 ha. Meja poteka na severu ob Lokavški cesti do ograje skladišča žaganega lesa podjetja LIPA, dalje poteka ob mostu čez LokavSček proti vzhodu, nato poteka na jugu ob Gregorčičevi ulici in delno ob Goriški cesti, na zahodu pa poteka ob letališču.
8.2. Organizacija dejavnosti v območju
V območju je predvideno zemljišče za nemoteno delovanje lesnopredelovalne dejavnosti LIPA ter za pokopališko dejavnost. S tem v zvezi je predvidena tudi sprememba lokalne ceste Ajdovščina - Lokavec.
8.3. Kapaciteta območja po novopredvklenem programu
V območju je predvidena razširitev kompleksa LIPA za:
skladišče žaganega lesa. žagalnica, razširitev pokopališča skupaj z nasipom in parkiriščem H.4. Zasnova prometnega omrežja
- ceste: ukine se del lokalne ceste Ajdovščina - Lokavec, le-ta postane tovarniška komunikacija ter glavni dostop za parkirišča, nova Lokavška cesta je hkrati skrajna meja med območjem in letališčem
- peš promet: glavni peš dostop za pokopališče je predviden iz sedanje Gregorčičeve ulice, na tem delu je promet ukinjen. Po vrhu zaščitnega zazelenjenega nasipa je predvidena peš pol z vmesnimi razgledišči
- PTT promet: potrebno je zaščititi ali prestaviti obstoječi zemeljski telefonski kabel Ajdovščina - Lokavec
8.5. Zasnova komunalnega omrežja in energetike
Osnovno komunalno omrežje je rešeno že v obstoječem delu tovarniškega kompleksa, predvidene površine niti ne zahtevajo dodatnega omrežja.
Isto velja za pokopališče, vsaka razširitev se bo navezovala na obstoječe kapacitete.
8.6. Usmeritve za urbanistično oblikovanje Osnova je podana s kontekstom, ki je v danem
primeru mesto. Na dokaj omejenem prostoru se srečujeta dve specifični dejavnosti in sicer industrija in pokopališče. Z določeno bariero je potrebno ustvariti pogoje za nemoteno dejavnost pokopališča.
8.7. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje
Posebno pozornost je treba posvetiti oblikovanju pokopaliških objektov ter vhodu v tovarniški kompleks, ki ne sme prekriti mestnosti.
8.8. Usmeritve za krajinsko oblikovanje
Sestavni del ureditve mora vsebovati tudi horitkulturno ureditev nasipa, ki bo postal skupaj z vidnimi drevesi na pokopališču, glavna dominama v prostoru.
8.9. Zasnova zaporednosti urejanja območja
V prvi fazi je potrebno urediti obvozno Lokavško cesto ter nasip in zazelenitev. Druga faza je izključno odvisna od potreb in možnosti investitorja.
8.10. Usmeritve za izboljšanje in varovanje okolja
Potrebno je upoštevati predpise o obveznem odmiku pokopališča od motečih dejavnikov in pogojev za izgradnjo glavnih komunikacij.
22. člen
9. CESTA 5. MAJA
9.1. Ureditveno območje obsega Cesto 5. maja in območje, ki se nanjo neposredno navezuje: na severu je omejeno z zelenimi mestnimi površinami, na vzhodu z obzidjem Castre, na jugu z Goriško cesto in na zahodu Z ulico Quiliano.
9.2. Organizacija dejavnosti v območju: ob Cesti 5. maja se nahajajo objekti, v katerih se odvijajo dejavnosti širšega, javnega pomena (šole, cerkev, druge javne službe), med katerimi so tudi stanovanjski objekti. Z ureditvenim načrtom bo potrebno urediti zlasti promet (dostopi, parkirišča) in zelene površine (parki, zelenice, igrišča) za potrebe te obstoječih dejavnosti.
9.3. Kapaciteta območja: Največji uporabniki prometnih površin v območju so: pošta, lekarna, avtobusna postaja (do preselile), državne in občinske službe, cerkev šole in stanovalci.
9.4. Zasnova prometnega in komunalnega
omrežja: prometna ureditev se mora podrediti varnemu peš dostopu učencev iz centra do šol -
9.5. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje: Natančnejše usmeritve so prikazane v strokovnih podlagah ureditve Ceste 5. maja, avtorjev Viljem Fabčič in Franc Hočevar-januar 1996. oba elaborata sta sestavni del programskih zasnov.
23. člen
10. VOJAŠNICA SREČKO KOSOVEL V AJDOVŠČINI (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina. Nova Gorica in Tolmin. St. 2/93 - v fazi izvajanja)10.1. Ureditveno območje meri cca 6,5 ha in je omejeno na severu z obstoječo zazidavo - delno so to individualne hiše. delno blokovna gradnja, na vzhodu je omejeno s cesto Pot v Žapuže. na jugu z Bevkovo cesto in na zahodu z Vipavsko cesto
10.2. Organizacija dejavnosti v območju
Rezultat programsko-urbanističnega natečaja je dokazal, daje usmeritev v oblikovanje novega centra pravilna. Tako se nove dejavnosti pretežno umeščajo v obstoječe objekte in sicer:
- lokacija za novo cerkev vključuje obstoječe štursko pokopališče in pritličen objekt bivšega zdravstvenega doma
- vsi trije največji in hkrati najpomembnejši italijanski objekti so zelo primerni za družbene dejavnosti: šola, zdravstveni dom in druge centralno poslovne dejavnosti
- dvignjen plato tvorijo trije pritlični objekti, ki omogočajo lociranje lažjih proizvodnih dejavnosti in začasno samostojno urejanje
- skladiščni objekti izven obzidja začasno ostajajo zasedeni, prostor pa dologoročno namenjamo kvalitetni stanovanjski zazidavi
- zelene rekreacijske površine ostajajo v funkciji mesta
10.3. Kapaciteta območja po posameznih novopredvidenih programih
Vse stavbe so potrebne temeljite prenove, zato ni možno podati natančne kapacitete novih programov.
Za ilustracijo navajamo skupne površine posameznih sklopov:
- stavbe ob Kosovelovem trgu merijo cca 7000 m2
- dvignjen plato cca 2857 m2
- skladišča cca 3500 m2
V programski zasnovi ne navajamo podatkov o bivši komandi, ker jo bo šc naprej uporabljala slovenska vojska.
10.4 Zasnova prometnega omrežja
Celotno območje se prometno napaja s treh strani: z Bevkove, Žapuške in Vipavske ceste. Parkirišča so locirana vzdolž gornjega dela Bevkove ceste in Ceste v Žapuže ter na robu glavne - prečne vstopne ceste.
Odprtje vojaškega kompleksa omogoča tudi kvalitetne peš povezave v smeri stanovanjska soseska Ribnik - centralni del Ajdovščina. PTI' promet je poseben problem, ki velja za celotno Ajdovščino. Območje se bo priključilo na ATC Ajdovščina z novim kablom po obstoječi kabelski kanalizaciji, ki poteka na nasprotni strani ceste Nova Gorica - Ljubljana od BIS-a do ATC Ajdovščina.
Za realizacijo telekomunikacijskih priključkov je potrebno izdelati projekt telefonskega kabelskega omrežja (PG in PZI), s katerim mora soglašati PTT.
10.5. Zasnova komunalnega omrežja
Sestavni del programske zasnove so idejni načrti komunalnih naprav (proj. št. 1992/92-sept. 1992).
Del vodovodnega omrežja je že rekonstruiran (za potrebe TO in begunskega centra). Predvidene dejavnosti ne bodo večji porabniki vode kot je bila prej vojska, zato ni potrebno spreminjati profilov na določnih cevovodih.
Odpadne vode je potrebno odvajati z ločenim sistemom v zbirni kolektor ob Hublju in na ČN. Površinske vode je potrebno voditi preko maščobolovilca v vodotok.
Ogrevanje je potrebno reševati skupaj s sosesko Ribnik, najustreznejše gorivo je zemeljski plin. V stanovanjskem delu je potrebno predvideti distribucijo gospodinjskega plina.
10.6. Zasnova energetskega omrežja
Vojašnica je bila napajana po NN vodu iz TP
Šturje. Napajalni kabel A 1 x 120 mm3 dolžine 180 m zadostuje za konično moč 120 kW. Napajanje predvidenega programa je možno iz TP Šturje z NN vodom, če skupna konica ne bo presegla 400 kVA. Za večjo moč bo potrebno zgraditi ustrezno transformatorsko postajo.
10.7. Usmeritve za urbanistična in arhitektonsko oblikovanje
Prvi nagrajeni elaborat TOPOL pomeni izhodišče za nadaljnje urejanje. Avtorji tako predlagajo formiranje štirih avtonomnih enot, ki se povezujejo v enoto višjega reda oziroma v urejeno kompozicijsko celoto. Območje strukturno delijo na zgornjo - strnjeno in spodnjo - drobljeno polovico. Strogi red je mahčan s posameznimi potezami, izmed katerih prav gotovo izstopa cerkev. Elaborat TOPOL je ponudil morfološko in tipološko skladno celoto dobro proporcioniranih in razmeščenih vsebin. Predlagane posege je mogoče postopno izvajati s sprotnim dviganjem stanovanjske in funkcionalne ravni območja.
Zato programska zasnova v celoti povzema natečajni elaborat kot osnovo za nadaljnje projektiranje oziroma urejanje s prostorskimi načrti.
10.8. Usmeritve za varovale naravne in kulturne dediščine
Prednost in hkrati kvaliteta območja je postavitev kasarniških objektov, ki sooblikujejo mogočen Kosovelov trg. Druga vrednota je štursko pokopališče, ki je bilo prav zaradi prisotnosti vojske od leta 1923 degradirano. S predvideno ureditvijo mu bo vrnjeno mesto, kot se za pokopališče spodobi.
Posebno pozornost bo potrebno posvetiti obstoječi ozelenitvi, ki je pretežno topol in daje območju posebno identiteto.
10.9. Zasnova zaporednosti urejanja območja
Zaporednost je nakazana že v zgornjih točkah.
Predvidena je fazna izgradnja po funkcionalno zaključenih fazah, nujno pa je potrebno upoštevati dolgoročne cilje.
10.10. Enakovreden sestavni del programske zasnove je grafični prikaz v merilu 1 : 500 in maketa v istem merilu
Skladno s pravili natečaja, lahko pri nadaljnjem projektiranju uporabimo tudi delne rešitve drugih nagrajenih oziroma odkupljenih elaboratov.
24. člen
11. UREDITVENI NAČRT "STARI MLIN"
11.1. Ureditveno območje
Meja ureditvenega območja je prikazana na grafični prilogi. Možna je razširitev zaradi funkcionalne navezave.
11.2. Organizacija dejavnosti v območju Pretežno pozidano območje je namenjeno za
potrebe prebivalcev mesta in tudi širšega gravitacijskega območja. 113. Kapaciteta območja
V območju je del stavbnega sklada neizkoriščen ter v slabem stanju. Najpomembnejše objekte je potrebno nameniti najširši uporabi oziroma javnemu programu, vendar ne onemogočiti bivanje že tu živečih prebivalcev (javno in zasebno). Glavna stavba - Stari mlin je namenjena večnamenskemu kulturnemu središču s pripadajočim servisnim programom.
11.4. Zasnova prometnega omrežja
- PTT promet: predvideti je potrebno kabelsko povezavo z večjim številom možnih priključkov
- ceste in mirujoči promet: zagotoviti je potrebno ustrezen dostop ter zadostno število parkirišč, zaradi razbremenitve strogega mestnega jedra
- peš promet: peš povezave naj bodo racionalne ter naj v čimvečji meri ohranjajo že obstoječe
11.5. Zasnova komunalnega omrežja
- kanalizacija: vse meteorne vode iz asfaltnih površin in parkirišč je potrebno speljati preko lovilcev olj in maščob
- vodovod: vsi objekti vodovoda morajo biti zgrajeni tako, da bodo vedno dostopni za redno oskrbo
- energija: predvidena namenska raba ne zahteva bistveno večje energetsko porabe, zato je potrebno preveriti le navezavo in primerno razsvetljavo
11.6 Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje
Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje je podrejeno zakonitostim obstoječega kulturnega in etnološkega spomenika. Pri oblikovanju morajo biti upoštevani obstoječi tlorisni in višinski gabariti. volumenska razmerja, poenoteno oblikovanje z enotnimi strukturnimi, materialnimi in barvnimi prvinami, osnova za izdelavo ureditvenega načrta je prvonagrajeni natečajni elaborat in izdelani idejni načrt avtorjev
Dešman, Kranjc, Planišček iz julija 1996.
11.7. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine
Posebnost območja predstavlja vodotok Hubelj skupaj z zeleno površino do roba pozidave
11.8. Zasnova zaporednosti urejanja območja
Načeloma naj bi znotraj območja teklo zaporedje glede na potrebnost in pomembnost urejanja
25. člen
12. AVTOBUSNA POSTAJA V AJDOVŠČINI (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 2/90 - v fazi izvajanja)
12.1. Ureditveno območje je na severu omejeno z Goriško, na vzhodu s Tovarniško cesto,
na jugu z železniškim tirom ter na zahodu z Župančičevo ulico.
12.2. Organizacija dejavnosti v območju
V prvi fazi bo glavna dejavnost organiziranje avtobusne postaje, povezave med avtobusno in železniško postajo. Ostali prostor bo namenjen intenzivni mestni pozidavi za poslovno- stanovanjsko dejavnost.
12 J. Kapaciteta območja po posameznih programih
Program avtobusne postaje določa ureditev štirinajstih peronov in spremljajočih prostorov
12.4. Zasnova prometnega omrežja
- glavni dovoz na avtobusno postajo je iz Župančičeve ulice, preveriti je potrebno interno povezovalno cesto s Tovarniško cesto za urgenten dovoz
- določiti je potrebno maksimalno možno število parkirišč za avtobusno in železniško postajo
- osnovni koncept podaljška Aleja 5. maja mora biti jasno definiran kot glavna peš povezava z mestom.
12.5. Zasnova komunalnega omrežja
Osnova za oskrbovanje objektov so pridobljeni predhodni pogoji (smernice) od upravljavcev komunalnih objektov in naprav
12.6. Zasnova energetskega omrežja
Za ogrevanje bodočih objektov je potrebno predvideti ekološko najugodnejšo varianto, navezavo na plin
12.7. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje
Osnova za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje predstavlja najboljša natečajna rešitev, ki jo je izdelal Franc Hočevar iz Arhitekturnega biroja, usmeritve ocenjevalne komisije ter izhodišča iz javne razprave. To pomeni vzdolžno postajo z objektom ob Goriški cesti. Obravnavano območje predstavlja "vmesni prostor", katerega oblikovanje mora upoštevati kontinuiteto oblikovanja celote - mesta.
12.8. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine
V območju ni evidentiranih objektov naravne in kulturne dediščine. Pomembnejše je veliko drevo v križišču, ki ga je potrebno ohraniti ali celo poudariti z dominanto.
12.9. Zasnova zaporednosti gradnje oz. urejala območja
Predvideti je fazno izgradnjo.
26. člen
13. LOKACIJSKI NAČRT LAVRIČEVA CESTA (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 2/90)
13.1. Opis nameravanega posega
Z nameravanim posegom bo dokončno urejena Lavričeva ulica in sicer od križišča s Cebejevo ulico do Goriške poti. Cesta bo imela na celotni trasi enotne elemente.
13.2. Opis predvidene trase
Od križišča s Cebejevo poteka trasa proti severozahodu med obstoječimi individualnimi hišami večinoma po Že urejeni ulici. Zaradi neprimerne širine sedanje ceste, bodo izvedene delne korekcije v obeh smereh ter urejeni pločniki.
13.3. Opis tehnoloških pogojev in omejitev, ki so odraz že znanih razmer v prostoru, opis naravnih danosti
Predvidena razširitev ceste se bo približala nekaterim objektom, zato je potrebno urediti obcestne elemente (pločnik, zazelenitev, razsvetljava)
13.4. lnfrastrukturni vodi in naprave
Pridobljeni bodo pogoji in smernice upravljal- cev komunalnih vodov in jih bomo upoštevali pri izvedbenem načrtu.
27. člen
14. OBHODNA POT C ASTRE (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 11/93 - v fazi izvajanja)
14.1. Ureditveno območje
Obhodna pot Castre bo potekala ob pozno- antični utrdbi Castre ad Frigidum. Obrambno obzidje je dobro vidno na vzhodni in zahodni strani, severna stran je v večji meri pozidana. Z novejšimi raziskavami je določljiva tudi južna stran.
Zahodni del poti bo potekal do Gregorčičeve ulice - pri kavarni, po parku mimo osnovne Šole. po obstoječi poti. Severni del poti bo potekal prav tako po obstoječi poti ob Lokavščku. ki ga sledi vse do sotočja s Hubljem. Jugovzhodni in južni del poti bo potekal po obstoječih poteh in prometnih površinah. Idejna zasnova obhodne poti je prikazana v kartografski prilogi v merilu 1:1000 in je sestavni del programske zasnove.
14.2. Organizacija dejavnosti v ureditvenem območju
Obhodna pot bo omogočila neprekinjen ogled rimskega obzidja. To pomeni, da bo uporabna v izobraževalne in sprehajalne namene. Hkrati bo ločnica in povezovalka med najstarejšimi mestnimi deli in novejšo zazidavo Turistični namen bo izražen skozi usmerjevanje k pomembnim točkam oziroma delom mesta.
14.3. Zasnova komunalne opreme
Glede na to, da bo obhodna pot potekala največ po že obstoječih poteh, je potrebno upoštevati vse obstoječe priključke in križanja. Opremljena mora biti z razsvetljavo in primerno tlakovana.
14.4. Usmeritve za urbanistični in arhitektonsko oblikovanje
Obhodno pot je potrebno razumeti kol del celote - to je jedro Castre. Zato mora ohranjati stabilno strukturo obstoječega, v pravilnem razmerju rešiti način povezovanja, prepoznavanja in dooblikovanja k obstoječemu.
V celoti je potrebno upoštevati načelo, da prihodnje nastaja praviloma s preurejanjem, predelavo ali dograjevanjem obstoječega.
Obhodna pot mora biti oblikovana celovito, to pomani, da morajo biti znani vsi elementi, od luči, klopi, do smerokazov.
14.5. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine
Staro mestno jedro Ajdovščine jc z odlokom razglašeno kot območje naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov Odlok je bil objavljen v Uradnem glasilu občin Nova Gorica, Ajdovščina in Tolmin, št. 4/87.
14.6. Zasnova zaporednosti urejanja območja Obhodna pot se bo izvajala fazno - po
zaključenih celotah.
14.7. Zasnova za izboljšanje in varovanje okolja
Obhodna pot bo v mestno življenje vnesla novo kvaliteto za same prebivalce kot tudi za naključne obiskovalce, saj jim bo omogočeno koriščenje zelenih površin in spoznavanje doslej neznanih kvalitetnih ambientov in vedut.
28. člen
15. POSLOVNI CENTER V OBRTNI CONI
AJDOVŠČINA 15.1. Ureditveno območje meri cca 3.2 ha in je na severu omejeno z Goriško cesto, na vzhodu z bencinsko črpalko, na jugu z železniško progo in na zahodu z individualno obrtno-stanovanjsko zazidavo. Območje zajema območje Poslovnega centa, za katerega je bil sprejet Odlok o PUP-ih kot - posebni PUP in območje, za katerega je doslej veljal ZN. Servisna cona - Odlok o spremembah in dopolnitvah ZN Servisna cona - Uradno glasilo 2/93. Za območje ukinjenega ZN veljajo določbe PUP-a, ki se uporabljaljajo za bivše ZN.
15.2. Organizacija dejavnosti v območju
Uvajanje čistih tehnologij omogoča prilagajanje vsakršnim prostorskih situacijam in socialnim okoljem, splošna dostopnost informacij ukinja ločenost sfere dela od sfere bivanja. Kvalietena lokacija in je zgrajena obrtna cona omogoča urediti sodoben sprejemni prostor za obiskovalca.
15.3. Kapaciteta območja po novopredvidenem programu
Območje je lahko pozidano s strnjeno gradnjo, višina objektov ne sme presegati P + 2 + M, iz arhitektonske situacije mora biti jasno razvidno razmerje med pozidanimi in nepozidanimi površinami.
15.4. Zasnova prometnega omrežja
- cestno omrežje je določeno z te izdelano lokacijsko dokumentacijo, območje se s povezovalno cesto navezuje na obrtno cono in s pravokotnim priključkom na Goriško cesto
- peš promet je urejen s pločniki
- območje se bo z zemeljsko kabelsko mre to priključilo na glavno centralo
15.5. Zasnova komunalnega o mre tj a in energetike
Pri izgradnji komunalnega in energetskega omrežja je potrebno upoštevali te izdana soglasja upravljavcev komunalnih in energetskih naprav.
15.6. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje
Prazen prostor sredi obrtne cone zahteva kvalitetno oblikovanje, saj skupaj s pokopališčem na severni strani predstavlja vstop - vrata v mesto iz zahodne smeri.
15.7. Usmeritve za krajinsko oblikovanje
V novejših zazidavah je premalo pozornosti posvečeno ozelenitvam, ki pa lahko poudarjajo določene kvalitetne vedute. Najbolj markantna je veduta na Vipavski Krit in Čaven.
15.8.Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja
Potrebno je upoštevati vse predpise za zavarovanje okolja in ljudi pred onesnaženjem zaradi proizvodnih dejavnosti in prometa.
15.9. Zasnova zaporednosti gradnje Izgradnja bo potekala po fazah, v več
funkcionalno zaključenih enotah, predhodno je potrebno zagotoviti kvalitetno in racionalno komunalno opremo stavbnih zemljišč.
29. člen
16. LOKACIJSKI NAČRT ZA HITRO CESTO NA ODSEKU VIPAVA - SELO
(objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št 11/96 - v fazi izvajanja)
16.1. Meja območja
Odsek hitre ceste Vipava - Selo poteka po območju občine Ajdovščina, od meje z občino Vipava do vasi Selo, kjer se začenja odsek, ki je že v gradnji. Hitra cesta skupaj z deviacijami posega na cca 73 ha površin (izključna raba), dolžina odseka pa meri 11,520 km.
16.2. Opis nameravanega posega
Obravnavan odsek hitre ceste poteka po dnu Vipavske doline in jc načrtovana tako, da se v največji možni meri prilagaja poteku obstoječe magistralne ceste, obenem pa obide vsa naselja. Večina površin, ki jih trasa prizdane, so v kmetijski rabi, le manjši del je gozdnih površin.
16.3. Namenska raba prostora z zasnovo prometnega omrežja
Obravnavan odsek hitre ceste jc vključen v daljinski sistem cest RS na relaciji Razdrto - Nova Gorica, ki ima funkcijo prečne povezave severne Italije z osrednjo Slovenijo, istočasno pa povezuje večja naselja v Vipavski dolini.
16.4. Zasnova vodnega, komunalnega in energetskega omrežja ter omrežja zvez
Za vse prestavitve in zaščite vodov komunalnega in energetskega omrežja ter omrežja zvez, ki jih povzroča predvidena gradnja hitre ceste, so bile izdelane posebne strokovne podlage, ki določajo mikrolokacijo predstavitev in tehnične rešitve upoštevaje predhodno postavljene pogoje upravljavcev.
16.5. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Cestni objekti morajo biti oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja in usklajeni z urban in krajinsko podobo. Posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju viaduktov. Na območju priključka mora biti vmesni prostor med priključnimi rampami in hitro cesto ustrezno zazelenjen. Cestna oprema in razsvetljava morajo izkazovati enotne oblikovane elemente.
16.6. Usmeritve za varovanje naravnega in bivalnega okolja
Na območju posega ali v dosegu njegovega vpliva je potrebno vse evidentirane kulturne in naravne spomenike varovati v skladu s pogoji pristojnih služb. Za namenom varovanja življenjskega okolja je potrebno predvideti zaščito pred prekomernim hrupom ter onesnaževanjem zraka in tal.
16.7. Zasnova zaporednosti gradinje
Predvidena je izgradnja po posamameznih etapah, ki se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne celote.17. OBRTNA CONA 1IIA V AJDOVŠČINI
17.1. Ureditveno območje meri cca 5 ha in je omejeno na severu z magistralno cesto Nova Gorica - Ajdovščina. na zahodu z bodočo obvoznico mesta Ajdovščina, na jugu z železniško progo (industrijski tir) ter na vzhodu z obstoječo obrtno cono.
17.2. Organizacija dejavnosti v območju Površine so namenjene pretežno proizvodno-
obrtni in servisni dejavnosti.
17.3. Kapaciteta območja po novopredvidenem programu
V območju so predvideni objekti za proizvodno obrt. Poleg objektov so predvidene ustrezne manipulativne površine za opravljanje dejavnosti.
17.4. Zasnova prometnega omrežja
- ceste: glavni dostop je predviden z obvoznice, servisna cesta se navezuje na glavno cesto
- peš promet: peš promet je potrebno zagotoviti z ustreznim enostranskim pločnikom
- telefonsko omrežje: predvidena je navezava na obstoječe omrežje
17.5. Zasnova komunalnega omrežja Osnova za oskrbovanje objektov bodo pridobljeni predhodni pogoji (smernice) od upravljavcev komunalnih objektov in naprav. Predvidena je navezava na obstoječe omrežje.
17.6. Zasnova energetskega omrežja
Za ogrevanje bodočih objektov je potrebno predvideti ekološko najugodnejšo varianto, navezavo na plin. Predvidena je navezava na obstoječe električno omrežje.
17.7. Usmeritve za urbanistični in arhitektonsko oblikovanje
Glede na neposredno bližino mesta je potrebno posebno pozornost posvetiti oblikovanju obcestnih fasad. Gabariti, volumenska razmerja, materiali in barve morajo izražati enotnost navzven in se navezovati na obstoječe oblikovanje tega prostora (obrtna cona).
17.8. Usmeritve za krajinsko oblikovanje Območje nima posebnih krajinskih kvalitet, z
zazelenitvijo je mogoče le-te ustvariti. Najbolj markantna je sicer oddaljena veduta Vipavskega Kritja.
17.9. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja
Potrebno je upoštevati vse predpise za zavarovanje okolja pred onesnaženjem zaradi proizvodnih procesov.
17.10. Zasnova zaporednosti gradnje oz. urejanja območja
Motna bo gradnja ob upoštevanju izdelanih strokovnih podlag ter po funkcionalno zaokroženih območjih.
31. Člen
18. INDUSTRIJSKA CONA V AJDOVŠČINI
18.1. Ureditveno območje meri cca 10,5 ha in je na severu omejeno z železnico (industrijski tir), na jugu in zahodu z bodočo obvoznico mesta Ajdovščina ter na vzhodu z obstoječo industrijsko cono.
18.2. Organizacija dejavnosti v območju Območje je namenjeno industrijsko-servisni
dejavnosti.
18.3. Kapaciteta območja po predvidenem programu
Predvidena je širitev obstoječe industrijske cone (Tekstina, Gobi, Mlinotest), razdelitev območja je predvidena v karejih, ki jih povezuje notranja cestna povezava.
18.4. Zasnova prometnega omrežja
- ceste: glavni dostop je predviden z obvoznice, notranji promet poteka po dovoznih poteh, ki se pravokotno sekajo. Sekundarna cestna povezava poteka po sredini območja v smeri vzhod • zahod, nanjo se navezujejo dovozne poti.
18.5. Zasnova komunalnega omrežja Osnova za oskrbovanje objektov bodo pridobljeni predhodni pogoji (smernice) od upravljavcev komunalnih objektov in naprav. Predvidena je navezava na obstoječe omrežje.
18.6. Zasnova energetskega omrežja
18.7. Usmeritve za urbanistični in arhitektonsko oblikovanje
Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov mora slediti te obstoječi pozidavi in jo kvalitetno nadgraditi. Gabariti, volumenska razmerja, materiali in barve morajo izražati enotnost navzven in se navezovati na obstoječe oblikovanje tega prostora (obstoječa industrijska pozidava).
18.8. Usmeritve za krajinsko oblikovanje
Območje nima posebnih krajinskih kvalitet, z zazelenitvijo je mogoče le-te ustvariti. Najbolj markantna je sicer oddaljena veduta Vipavskega Krita.
18.9. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja
18.10. Zasnova zaporednosti gradnje oz. urejanja območja. Predvidena je gradnja po zaporednih funkcionalnih sklopih, ob upoštevanju izdelane strokovne podlage Urbanistična in prometna zasnova območja Ajdovščine, ki se navezuje na obvozno cesto, št. 403/96.
32. člen
19. "POD OBVOZNICO" V AJDOVŠČINI
19.1. Ureditveno območje meri cca 4,5 ha in je na severu omejeno z bodočo obvoznico mesta Ajdovščina, na jugu s hitro cesto (Razdrto - Vrtojba), na vzhodu pa območje zaključuje reka Hubelj. Proti zahodu se pod priključno cesto (povezava Planina • Tovarniška cesta v predvidenem priključku hitre ceste) območje širi v industrijsko- obrtno cono. na katero se tudi programsko navezuje.
19.2. Organizacija dejavnosti v območju
Zahodni del območja je namenjen parkirišču za tovorna vozila, vzhodni del pa je namenjen organiziranemu vrtičkarstvu.
19.3. Kapaciteta območja po posameznih programih
Vzhodni del območja je te danes namenjen vrtičkarski dejavnosti, vendar pa je le-ta neorganizirana ali oblikovno usklajena. Zaradi potreb mesta Ajdovščina po parkirnih površinah za tovorna vozila je zahodni del območja (cca 2,4 ha) predviden za parkirišče. Obe dejavnosti bosta ločeni z ozelenitvijo vmesnega pasu.
19.4. Zasnova prometnega omrežja
- ceste: glavni dovoz na parkirišče je predviden z obvoznice na severni strani, moten dostop pa je tudi pod priključno cesto v priključku hitre ceste. Tudi dovoz na območje vrtičkov je z obvozne ceste.
19.5. Zasnova komunalnega omrežja Osnova za komunalno opremo parkirišča
bodopridobljeni predhodni pogoji (smernice) od upravljavcev komunalnih objektov in naprav. Predvidena je navezava na obstoječe omrežje.
19.6. Usmeritve za krajinsko oblikovanje Posebno pozornost je potrebno posvetiti ozelenitvi vmesnega prostora med parkiriščem in območjem vrtov na vzhodni strani območja. Zaradi slabih izkušenj z vrtičkarsko dejavnostjo je k razdelitvi in opremi območja potrebno posebno pazljivo pristopiti. Neposredna bližina Hublja omogoča navezavo vrtov na naravno okolje vodotoka.
19.7. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine
V območju ni evidentiranih objektov naravne in kulturne dediščine. Pomembnejši je vodotok Hubelj. katerega je potrebno ohraniti in nanj navezati oblikovanje območja vrtov.
19.8. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja
Potrebno je upoštevati vse predpise za zavarovanje okolja pred onesnaženjem zaradi zaradi morebitnega izlitja nevarnih snovi s parkirišča.
19.9. Zasnova zaporednosti gradnje oz. urejanja območja
Predvideti je fazno izgradnjo po posameznih območjih (1. faza parkirišče. 2. faza ureditev območja vrtov).
33. člen
20. NA RUSNAH V AJDOVŠČINI
20.1. Ureditveno območje meri cca 20 ha in je na severu omejeno delno z obvoznico in objektom BIS Hubelj. delno pa z magistralno cesto Razdrto • Nova Gorica, ki omejuje območje tudi na vzhodu. Zahodno mejo predstavlja reka Hubelj, na jugu pa območje omejuje hitra cesta (Razdrto - Vrtojba).
20.2. Organizacija dejavnosti v območju
Območje predstavlja kmetijska zemljišča, ki jih deli odvodni kanal, ki se steka v Hubelj. Zaradi izgradnje hitre ceste bo območje na severni strani ceste ostalo odrezano ob ostalih kmetijskih zemljišč. V območju se kaže interes po vzpostaviti kmetijske dejavnosti in konjereje z motnostjo kmečkega turizma in jahalnim turizmom.
20.3. Kapaciteta območja po posameznih programih
Na severni strani območja se nahaja objekt BIS Hubelj, drugih večjih objektov na območju ni. Območje pomeni za Ajdovščino nadomestne površine za obstoječe in nove kmetije, ki v mestu nimajo razvojnih perspektiv, torej bo še naprej namenjeno kmetijski dejavnosti. Zaradi "vkleščenosti" med magistralno in hitro cesto je potrebno celotno območje ustrezno urediti.
20.4. Zasnova prometnega omrežja
- glavni dovoz na območje je predviden z obvozne ceste, moten pa je tudi dostop z magistralne ceste.
- peš promet: peš poti v območju so predvidene kot sprehajalne in rekreacijske poti, ki so speljane ob Hublju, hitra cesta pa tudi v tem delu omogoča peš prehod na južno stran hitre ceste.
20.5. Zasnova komunalnega omrežja Osnova za oskrbovanje objektov bodo pridobljeni predhodni pogoji (smernice) od upravljavcev komunalnih objektov in naprav
20.6. Zasnova energetskega omrežja
Za ogrevanje bodočih objektov je potrebne predvideli ekološko najugodnejša varianto, navezavo na plin. Predvidena je navezava na obstoječe električno omrežje.
20.7. Usmeritve za krajinsko oblikovanje Krajinsko oblikovanje območja mora slediti
naravnim danostim, vključno z reko Hubelj. V primeru pozidave ob magistralni cesti je potrebno pri oblikovanju upoštevati zakonitosti obstoječega kvalitetnega stavbnega fonda na severni strani ceste.
20.8. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine
V območju ni evidentiranih objektov naravne in kulturne dediščine. Pomembnejši je vodotok Hubelj. katerega je potrebno ohraniti in nanj navezati oblikovanje območja.
20.9. 7Msnova zaporednosti gradnje oz. urejanja območja
Predvidena je fazna izgradnja po funkcionalno zaključenih sklopih.
34. člen
21. NASELJE POČITNIŠKIH HIŠIC V PIAČAH
21.1. Ureditveno območje meri cca 1.6 ha in se nahaja vzhodno od naselja Plače.
21.2. Organizacija dejavnosti v območju
V območju je predvidena pozidava počitniških objektov ali zidanic manjših dimenzij.
21.3. kapaciteta območja
Na območju se pojavlja razpršena pozidava, za katero pa je nujno določiti okvirne pogoje za oblikovanje in postavitev posameznih objektov. Pozidava se pojavlja na južnem delu območja ob dovozni poti, število objektov ne sme preseči 15 prostostoječih hišic.
21.4. Zasnova prometnega omrežja
- ceste: dostop je predviden po obstoječi cestni mreži, katero bi ohranili
- peš promet je vezan na sprehajalne in rekreacijske poti v širšem območju urejanja
21.5. Zasnova komunalnega omrežja
- kanalizacija in vodovod: upoštevati je potrebno vse zgrajeno komunalno omrežje, oziroma predvideti odvajanje fekalne in meteorne kanalizacije v nepretočne greznice na izpraznjevanje
- elektrika: navezava na obstoječe električno omrežje
21.6. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje
Predvideti je potrebno okvirne pogoje zazidave, ki ne sme presegati merila naselja Plače. Vertikalni gabariti so nizki, maksimalno P + M. objekti naj bodo oblikovani v enotnem oblikovalskem duhu, z manjšimi odstopanji v skladu z željami in potrebami posameznikov.
21.7. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine
Pri vseh posegih je potrebno izhajati iz zasnove naselja. V neposredni bližini se nahaja kulturni spomenik Vipavski Krit
35. člen
KARTOGRAFSKI DEL PROSTORSKEGA PLANA
Vsebuje 4 kartografske karte v merilu I : 25000:
- zasnova primarne rabe in poselitvenega omrežja
- zasnova prometnega in energetskega omrežja
- zasnova vodovodnega. kanalizacijskega omrežja ter ohranjanja in izboljšanja kakovosti vseh naravnih virov
- zasnova varstva naravne in kulturne dediščine
Kartografska dokumentacija k planu vsebuje 56 PKN kart v merilu 1: 5000.
36. člen
Z uveljavitvijo lega odloka prenehajo veljali dolgoročni plani Občine Ajdovščina za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (2/87. 1/89. 1/90. 4/92. 11/93 in 11/96) in Družbeni plani Občine Ajdovščina za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (10/87. 1/90, 4/92, 2/93, 11/93 in 11/96).
37. člen
Ta odlok začne veljati 15. dan po Uradni objavi v Uradnem glasilu občine.
Številka: 004/01-1/95-97
Datum: 16. 04. 1997
PREDSEDNIK
SVETA Nikolaj LIČEN