Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2

Na podlagi 3., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09, 14/10, 51/10, 84/10), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 43/11), 7. člena Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 64/08) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradni list RS, št. 39/99, 77/06 in 115/07) je Občinski svet Občine Divača na 11. redni seji dne 20. 12. 2011 sprejel

O D L O K

o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v Občini Divača

I. SPLOŠNE DOLOČBE

Predmet koncesijskega akta

1. člen

(1) S tem odlokom se določa način izvajanja lokalne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v Občini Divača (v nadaljevanju: javna služba), z namenom zagotovitve zmanjšanja porabe električne energije.

(2) Odlok iz prvega odstavka tega člena je tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje javne službe iz prvega odstavka ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.

(3) Odlok iz prvega odstavka tega člena se sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah.

(4) Javna služba se izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način.

Definicije

2. člen

(1) Poleg pomenov, določenih v zakonu, odlokih, drugih predpisih in koncesijski pogodbi imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:

– »gospodarska javna služba oziroma javna služba«: je izbirna lokalna gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka;

– »koncedent«: je Občina Divača;

– »koncesija«: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka;

– »koncesionar«: je fizična ali pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije;

– »javna razsvetljava«: za javno razsvetljavo po tem odloku se štejejo vsi objekti in naprave, namenjeni javni razsvetljavi, zlasti pa luči na drogovih ob občinskih cestah, na drogovih na preostalih prometnih in drugih javnih površinah, ki niso v zasebni lasti in so namenjene razsvetljavi javnih površin v naseljih (državne ceste, ipd.), ambientalne osvetlitve objektov (fasade) priključene na omrežje javne razsvetljave, praznične osvetlitve. Javna razsvetljava po tem odloku in s tem tudi predmet javne službe iz 1. člena je tudi cestna razsvetljava v smislu zakona o cestah;

– »zagotavljanje zmanjšanja porabe električne energije« je izvedba ukrepov za prihranek električne energije, ki obsega vse načrtovalne, tehnične, gradbene, procesno-tehnične ali druge storitve koncesionarja, ki jih opravi pri dobavi in postavitvi, vzdrževanju in upravljanju javne razsvetljave v Občini Divača v skladu s standardi in predpisi iz druge alineje prvega odstavka 19. člena tega odloka.

Enotnost koncesijskega razmerja

3. člen

V Občini Divača (v nadaljevanju: občina) se dejavnost iz 1. člena izvaja s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi.

Lastninska pravica

4. člen

(1) Lastništvo vseh, s strani koncesionarja vgrajenih, naprav in stvari ostaja do polnega poplačila vseh finančnih obveznosti koncedenta do koncesionarja pri koncesionarju. Po poteku pogodbene dobe preidejo vse te naprave in stvari vključno z dopolnitvami v času trajanja pogodbe v lastništvo koncedenta, brez dodatnih plačil ali omejitev uporabe.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka ima koncedent skladno s posebnimi predpisi na vgrajenih napravah izločitveno pravico v stečaju.

(3) Lastništvo naprav javne razsvetljave in drugih objektov javne službe kot objektov gospodarske javne infrastrukture, ki jih dobavi in postavi koncedent skladno s četrtim odstavkom 7. člena tega odloka, in ostalih naprav, razen tistih iz prvega odstavka tega člena, ostane pri koncedentu, do poteka pogodbene dobe pa z njimi upravlja koncesionar, kolikor ni z odlokom ali koncesijsko pogodbo drugače določeno.

II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET JAVNE SLUŽBE

Vsebina javne službe

5. člen

(1) Javna služba obsega dobavo in postavitev naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave in drugih objektov javne službe ter njihovo redno vzdrževanje oziroma strokovni nadzor nad delovanjem omrežja javne razsvetljave in njegovo tekoče vzdrževanje v interesu trajnega nemotenega in brezhibnega delovanja javne razsvetljave in s tem povezane druge obveznosti občine, vse s ciljem zagotoviti zmanjšanje porabe električne energije, zlasti pa:

1. dobava, postavitev in zamenjavo svetilk in sijalk s svetilnostjo, ki ustreza vsem predpisom,

2. dobava, postavitev in zamenjavo drogov javne razsvetljave in drugih naprav ter svetlobnih znakov,

3. popravilo oziroma menjavo sestavnih delov naprav za javno razsvetljavo,

4. redno pregledovanje delovanja objektov in naprav vsake 3 mesece,

5. vzdrževalna dela in čiščenje drogov javne razsvetljave in drugih naprav ter svetlobnih znakov, ki so vezani na javno razsvetljavo,

6. intervencije na objektih in napravah javne razsvetljave,

7. po pooblastilu vodenje pripravljalnih del in investicij v nove objekte in naprave,

8. izdelava (vzpostavitev), vodenje katastra in kontrolne knjige,

9. pripravo predlogov letnih programov javne službe v skladu s programi koncedenta, vključno s pripravo ukrepov za zmanjšanje porabe električne energije,

10. priprava poročila o realizaciji letnega programa,

11. izvedbo dodatnih obremenitev na objektih in napravah javne razsvetljave,

12. priprava in vodenje odškodninskih postopkov proti povzročiteljem škode na napravah, objektih in omrežju javne razsvetljave,

13. vodenje evidence o porabljeni energiji po posameznih odjemnih mestih,

14. izdajanje soglasij.

(2) Vsebino javne službe obsegajo tudi druge storitve, ki jih določajo zakoni, drugi podzakonski akti ali koncesijska pogodba.

(3) Kot vzdrževanje naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave in drugih objektov se v smislu javne službe šteje redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje in vzdrževanje v javno korist s tem, da se obseg vzdrževanja v posameznem letu določi z letnim programom javne službe.

Območje izvajanja javne službe in uporaba javnih dobrin

6. člen

(1) Javna služba se izvaja na celotnem območju občine.

(2) Uporabniki storitev javne službe so vsi uporabniki javnih površin v občini. Uporaba javnih dobrin, ki jih zagotavlja javna služba je v skladu s tem odlokom zagotovljena vsakomur pod enakimi pogoji. Uporabnik ima pravico in dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah, objektih in omrežju in oblikovati predloge ter pobude za njeno boljše in učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu.

III. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE IZVAJANJA

Koncesionarjev pravni monopol

7. člen

(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:

– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,

– izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve, po posebnem pooblastilu občine vodenja investicij in vzdrževanja občinske infrastrukture javne razsvetljave ter upravljanja s to infrastrukturo,

– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.

(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine.

(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob pisnem soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.

(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko na območjih, ki s koncesijsko pogodbo niso vključena med območja, na katerih koncesionar izvaja dobavo in postavitev objektov in naprav, namenjenih javni razsvetljavi (nova območja), koncedent dobavo in postavitev javne razsvetljave odda kot javno naročilo.

(5) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi. Koncesionarju se s tem odlokom podeli javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in soglasij.

Razmerje do podizvajalcev

8. člen

(1) Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.

(2) Glede pravic podizvajalcev veljajo določbe, ki urejajo javna naročila.

Uporaba javnih dobrin

9. člen

Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.

IV. KATASTER IN KONTROLNA KNJIGA

Vodenje katastra javne službe

10. člen

(1) S tem odlokom se podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra javne službe.

(2) Kataster mora biti voden ažurno, kar pomeni, da se vse spremembe na objektih in napravah v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh od njihovega nastanka. Koncesionar, ki koncesijo pridobi na podlagi tega odloka, mora kataster vzpostaviti skladno z veljavno zakonodajo v roku 6 mesecev po podpisu koncesijske pogodbe.

(3) Za vzpostavitev katastra mora prvi koncesionar v enem mesecu po sklenitvi koncesijske pogodbe predložiti koncedentu krajevno in časovno natančno opredeljen program.

Vsebina katastra

11. člen

(1) Kataster vsebuje baze podatkov o objektih javne razsvetljave (prižigališča, jaški, oporišča, svetilke, signalni in krmilni vodi, priklopna mesta za potrebe raznovrstnih okrasitev, energetski kabli nad in pod zemljo ipd.), njihovi lokaciji in tehničnih lastnostih ter stanju objektov.

(2) Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Divača. Vodi se tekstualno in grafično v obliki računalniškega zapisa, skladno s predpisi in usklajeno s standardi občinskega geografskega informacijskega sistema.

(3) Kopijo ažuriranih podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar najmanj enkrat letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa jih brezplačno izroči v celoti v last in posest občini.

Kontrolna knjiga

12. člen

(1) Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke, ki jih določa državni predpis ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja javne službe, najmanj pa naslednje:

– naprava, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena,

– naprava na kateri je bilo delo opravljeno (po podatkih iz katastra),

– opis dela,

– popis porabljenega materiala,

– porabljen čas za opravljeno delo,

– podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja objektov in naprav skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi.

(2) Kontrolno knjigo koncesionar posreduje do 5. dne v mesecu za pretekli mesec.

V. LETNI PROGRAM IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE IN POROČILO O NJEGOVI IZVEDBI

Letni program

13. člen

(1) Javna služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja javne službe. Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme občinski svet.

(2) Koncesionar je dolžan najkasneje do 30. 4. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju javne službe za del poslovanja, ki se nanaša na koncesijo v preteklem letu in mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega progama.

(3) Program izvajanja javne službe mora biti pripravljen ločeno za posamezen sklop javne službe (dobava, postavitev in vzdrževanje javne razsvetljave) in vsebuje predvsem:

– obseg predvidenih investicij in investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov javne razsvetljave, stroškovno oceno, cenikom in pričakovanimi rezultati na področju zmanjšanja porabe električne energije,

– obseg predvidenega rednega vzdrževanja s stroškovno oceno in cenikom,

– obseg in stroške zamenjave uničenih in poškodovanih delov,

– navedbo mest predvidenih za raznovrstne uskladitve ter čas trajanja,

– izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,

– pritožbe uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh,

– zavrnitve uporabnikov storitev,

– oddaje poslov podizvajalcem,

– spremembe v podjetju koncesionarja,

– škodne dogodke,

– spremenjene pogoje izvajanja koncesijske pogodbe,

– koriščenje zavarovanj in

– podatke o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.

VI. PREPOVEDANA RAVNANJA

14. člen

Prepovedano je:

– nameščanje kakršnihkoli obvestilnih sredstev in oglaševanje na objektih in napravah javne razsvetljave brez dovoljenja koncedenta,

– namerno poškodovanje objektov in naprav javne razsvetljave,

– opustiti obveščanje koncesionarja o povzročitvi škode na objektih in napravah javne razsvetljave s prometno nesrečo,

– sajenje drevja in grmičevja v neposredni bližini objektov in naprav javne razsvetljave brez dovoljenja koncedenta,

– onemogočanje dostopa do objektov in naprav javne razsvetljave,

– graditi oziroma postaviti pomožne in začasne druge objekte na objektih in napravah javne razsvetljave ali v njihovi neposredni bližini brez dovoljenja koncedenta,

– opravljanje dejanj, ki bi kakor koli ogrozila delovanje javne razsvetljave.

VII. DRUGE DOLOČBE

Nadzor nad izvajanjem javne službe

15. člen

(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ oziroma služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.

(2) Občina Divača lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.

(3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

Organ nadzora

16. člen

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski inšpektorat, ki je pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.

Finančni nadzor

17. člen

(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.

(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.

(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega nadzora.

(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.

(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.

VIII. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA

Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov

18. člen

(1) Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.

(2) Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, so določene s predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb.

Dolžnosti koncesionarja

19. člen

(1) Dolžnosti koncesionarja so predvsem:

– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;

– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za zmanjšanje porabe energije s spoštovanjem naslednjih standardov oziroma predpisov (oziroma predpisov, ki bodo te nadomestili):

– SIST EN 13 201 Cestna razsvetljava,

– Priporočila SDR PR 5/2 Cestna razsvetljava,

– CIE Pub. 115:2 Lighti,ng of Roads for motor and Pedestrian Traffic,

– Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10),

– veljavno slovensko zakonodajo,

– smernice Mednarodne komisije za razsvetljavo CIE,

– smernicami Slovenskega društva za razsvetljavo SDR,

– veljavnimi slovenskimi in evropskimi standardi in

– dobro inženirsko prakso;

– zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan vse dni v letu;

– kot dober gospodar uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;

– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;

– po pooblastilu voditi pripravljalna dela in investicije v objekte in naprave javne službe;

– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe;

– po poteku pogodbene dobe prenesti v last koncedenta objekte javne infrastrukture iz prvega odstavka 4. člena tega odloka, če ni vnaprej skladno s predpisi ali koncesijsko pogodbo drugače določeno;

– zagotoviti ločen in nemoten dostop do merilnih mest;

– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;

– pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil tretjim osebam ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil;

– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe;

– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;

– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;

– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;

– voditi evidence in katastre v zvezi z javno službo, usklajene z občinskimi evidencami;

– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;

– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;

– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;

– v prvotno stanje povrniti nepremičnine na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela;

– obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah.

(2) Posamezne storitve iz 5. člena je potrebno opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom, drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost in koncesijsko pogodbo.

(3) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture, ki presega kontrolni deleži po zakonu, ki ureja prevzeme. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.

Interventno izvajanje javne službe

20. člen

(1) Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti odpravo pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v roku 12 ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov. Za pomembne okvare, napake oziroma poškodbe naprav javne razsvetljave se šteje predvsem celodnevno delovanje naprav ter takšne okvare, napake in poškodbe, ki ogrožajo javno varnost.

(2) Koncesionar je dolžan napake in okvare celotne veje javne razsvetljave odpraviti v roku 2 delovnih dni, manj pomembne okvare posameznih naprav pa najkasneje v roku 14 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov.

Odgovornost koncesionarja

21. člen

(1) Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.

(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Divača, uporabnikom ali tretjim osebam.

(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Divača.

(4) Koncesionar v celoti prevzema tveganje za uspeh ukrepov za zagotavljanje zmanjšanja porabe električne energije.

Dolžnosti koncedenta

22. člen

Dolžnosti koncedenta so zlasti:

– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe, s tem odlokom, koncesijsko pogodbo ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku,

– da zagotavlja redno višino plačil koncesionarju skladno s 24. členom tega odloka,

– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe,

– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine,

– da zagotovi pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.

Pristojnosti župana in občinske uprave

23. člen

(1) Župan ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:

– določa tarife javne službe, če to ni v pristojnosti občinskega sveta,

– odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj,

– odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov,

– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.

(2) Če ni drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka.

Financiranje

24. člen

(1) Javna služba se financira iz:

– občinskega proračuna,

– drugih virov.

(2) Izhodiščna tarifa in pogoji za njeno spreminjanje se določijo s sklepom o razpisu koncesije. O spreminjanju tarife odloča župan (prva alineja prvega odstavka 23. člena odloka) na obrazložen predlog izvajalca.

(3) Plačila koncedenta koncesionarju se opravljajo po naslednjem odstavku tega člena, in sicer ne glede na prihranek (ali celo izgubo), ki jo bo koncesionar pri izvedbi predmeta tega koncesijskega akta dosegel.

(4) Koncedent bo za izvedbo ukrepov iz tega koncesijskega akta plačeval manj, kot je plačeval v referenčnem obdobju, in sicer po formuli (brez DDV):

Plačilo koncedenta = ((referenčna poraba (v kWh) el. energije) x 0,74 +

                        poraba na novoinstalirani moči, pridobljeni v

                        času trajanja pogodbe (v kWh) – dejanska poraba

                        v tekočem letu)) x cena el. energije v tekočem

                                  letu pogodbe (EUR/kWh)

(5) Plačila vseh ostalih izvajanj, navedenih v tem odloku in ostalih naročil s strani občine, kolikor ne gre za storitve, ki so predmet obračunavanja po prejšnjih odstavkih tega člena, se opravljajo in plačujejo po ceniku koncesionarja, ki je priloga koncesijske pogodbe in se lahko usklajuje na predlog koncesionarja in z županovo potrditvijo.

Pravice uporabnikov

25. člen

(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:

– do trajnega, rednega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev koncesionarja,

– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,

– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.

(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.

Dolžnosti uporabnikov

26. člen

(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:

– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,

– pripraviti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve javne službe,

– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.

(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.

(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.

IX. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR

Status koncesionarja

27. člen

(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo.

(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.

Dokazovanje izpolnjevanja pogojev

28. člen

(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet stečajni ali likvidacijski postopek …), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine:

– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti,

– da je finančno in poslovno usposobljen, kar dokazuje s tem, da je imel v zadnjih 6 mesecih vse obveznosti poravnane (t.j. v zadnjih 6 mesecih mora pravna oseba imeti neporavnane obveznosti 0 dni), da v zadnjih treh letih ni imel blokiranega nobenega transakcijskega računa, da je imel v zadnjem letu najmanj 100.000 EUR čistega letnega prihodka, in da razpolaga z ustreznimi lastnimi finančnimi viri za izvedbo investicije oziroma kreditnim pismom banke za pokrivanje investicije,

– prijavitelj mora razpolagati z zadostnimi kadrovskimi zmogljivostmi, ki omogočajo izvedbo koncesijske pogodbe,

– prijavitelj mora predložiti dokazilo o izvedbi vsaj enega referenčnega projekta s področja zagotavljanja prihrankov energije na področju cestne razsvetljave ali gradnje razsvetljave z vgrajenimi elementi inteligentne varčne cestne razsvetljave v ustrezni višini v zadnjih treh letih pred objavo razpisa,

– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.

(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.

X. JAVNI RAZPIS

Oblika in postopek javnega razpisa

29. člen

(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.

(2) Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Republike Slovenije ter vsebuje zlasti naslednje:

1. navedbo in sedež koncedenta,

2. podatke o objavi koncesijskega akta,

3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,

4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,

5. postopek izbire koncesionarja,

6. merila za izbor koncesionarja,

7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne službe,

8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …),

9. način zavarovanja resnosti prijave,

10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,

11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,

12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,

13. rok za izbiro koncesionarja,

14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,

15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,

16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.

(3) Župan lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.

(4) Župan pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.

(5) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.

(6) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.

(7) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Republike Slovenije.

Razpisni pogoji

30. člen

Župan s sklepom o začetku postopka oddaje koncesije določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 28. člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda ...). Z razpisnimi pogoji župan ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.

Merila za izbor koncesionarja

31. člen

(1) Merila za izbor koncesionarja so:

– cena (faktor iz zadnjega odstavka 24. člena, ki je nižji od izhodiščnega 0,9),

– znesek investicije, ki ga pokrije koncedent in se ne pokriva iz prihrankov,

– druge ekonomsko ugodnosti ponudbe (investicije koncesionarja v novo javno razsvetljavo, brezplačna postavitev decembrskih okrasitev mesta …),

– reference ponudnika s področja gradenj in vzdrževanja razsvetljave,

– odzivni čas,

– trajanje odprave napake,

– druge ekonomsko ugodnosti ponudbe.

(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.

XI. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

Uspešnost javnega razpisa

32. člen

(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.

(2) Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.

(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.

(4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.

Izbira koncesionarja

33. člen

(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.

(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan z odločbo. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo oziroma s podpisom odločbe o imenovanje v komisijo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev.

(3) Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.

(4) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.

(5) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.

(6) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov (29. člen).

(7) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.

Sklenitev koncesijske pogodbe

34. člen

(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.

(2) Za vse dejavnosti iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem ali pravno osebo iz 27. oziroma 28. člena tega odloka sklene ena koncesijska pogodba.

(3) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.

(4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.

(5) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.

Razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo

35. člen

Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.

Trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe

36. člen

(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 20 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).

(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem podpisa pogodbe obeh pogodbenih strank. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 120 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.

(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.

(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.

Pristojni organ za izvajanje koncesije

37. člen

Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo je organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe.

XII. PRENOS KONCESIJE

Oblika akta o prenosu

38. člen

(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.

(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.

XIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

Načini prenehanja koncesijskega razmerja

39. člen

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:

1. s prenehanjem koncesijske pogodbe,

2. s prenehanjem koncesionarja,

3. z odvzemom koncesije,

4. z odkupom koncesije.

Prenehanje koncesijske pogodbe

40. člen

Koncesijska pogodba preneha:

1. po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,

2. z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,

3. z odstopom od koncesijske pogodbe,

4. s sporazumno razvezo.

Potek roka koncesije

41. člen

Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.

Razdrtje koncesijske pogodbe

42. člen

(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:

– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,

– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,

– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,

– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,

– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.

(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.

(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.

(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.

(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj.

Odstop od koncesijske pogodbe

43. člen

(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:

– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,

– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno,

– iz krivdnih razlogov (nestrokovno, neažurno, nevestno opravljanje koncesijske službe).

(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.

(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.

Sporazumna razveza

44. člen

(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.

(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. To storita pisno s podpisom posebne izjave.

Prenehanje koncesionarja

45. člen

(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.

(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.

Odvzem koncesije

46. člen

(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:

– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,

– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.

(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.

(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

(4) V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.

Odkup koncesije

47. člen

Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.

XIV. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE

Višja sila

48. člen

(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.

(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.

(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.

(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.

Spremenjene okoliščine

49. člen

(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.

(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

XV. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV

Uporaba prava

50. člen

Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.

Arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže

51. člen

(1) S koncesijsko pogodbe se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.

(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).

XVI. PREKRŠKI

Prekrški koncesionarja

52. člen

(1) Z globo 1.400 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar, če:

– pravočasno ne odgovori uporabnikom na njihove pobude,

– ne zagotovi kontinuirano in kvalitetno delovanje javne službe,

– prenese na podizvajalce dejavnost v nasprotju z 8. členom tega odloka,

– krši pravice in obveznosti iz tega odloka,

– ne ukrepa interventno, ko so za to izpolnjeni pogoji po 20. členu tega odloka,

– ne uporablja veljavnih tarif,

– ne vodi katastrov ali kontrolne knjige ali ju ne vodi na predpisan način,

– ne predloži letnega progama ter poročila o njegovi izvedbi.

(2) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Prekrški nepooblaščenega opravljanja storitve z značajem dejavnosti javne službe

53. člen

(1) Z globo 200 EUR se kaznuje odgovorna oseba občine, ki naroči ali dopusti izvajalcu, ki ni koncesionar po določilih tega odloka, nepooblaščeno opravljanje storitev z značajem dejavnosti javne službe na območju Občine Divača.

(2) Enako se kaznuje tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ni izvajalec po določilih tega odloka in nepooblaščeno opravljanja storitve z značajem dejavnosti javne službe.

(3) Tudi odgovorna oseba osebe iz drugega odstavka se za prekršek kaznuje z globo 200 EUR.

XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Ureditev razmerij

54. člen

(1) Prvo koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v Občini Divača podeli občina na podlagi javnega razpisa iz 29. člena po prenehanju obstoječega pogodbenega razmerja med Občino Divača in družbo Javna razsvetljava d.d., Litijska cesta 263, 1261 Ljubljana – Dobrunje, urejenega s Pogodbo za javni razpis obnova in pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije za sistem javne razsvetljave v Občini Divača št. 430-0043/2009-17, sklenjeno po izvedenem javnem razpisu, objavljenem na portalu javnih naročil JN7021/2009 z dne 31. 8. 2009, na katerem je bil izbran ponudnik Javna razsvetljava d.d.

(2) Do podelitve prve koncesije na podlagi javnega razpisa iz tega odloka, se pogodbeno razmerje iz prejšnjega odstavka uskladi s tem odlokom s tem, da se stranki sporazumeta o oblikovanju besedila koncesijske pogodbe med njima, ki vključuje vsebino pogodbenega razmerja pogodbe iz prejšnjega odstavka, kolikor ta ni v nasprotju z določbami tega odloka in določbe, ki so potrebne za celovito uskladitev s tem odlokom, in sicer najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi tega odloka oziroma najkasneje po izpolnitvi pogojev iz prve in druge alineje tretjega odstavka tega člena.

(3) Pri uskladitvi iz prejšnjega odstavka morata stranki upoštevati naslednje:

– občinska uprava izda takoj po uveljavitvi tega odloka upravno odločbo o izbiri koncesionarja z rokom veljavnosti 28 dni od njene dokončnosti,

– občina in družba Javna razsvetljava d.d. skleneta v roku 30 dni od dokončnosti odločbe koncesijsko pogodbo iz drugega odstavka tega člena z rokom veljavnosti do poteka 20 let od sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila iz prvega odstavka tega člena,

– da ne glede na določbe tega odloka družba Javna razsvetljava d.d. kot koncesionar plačuje koncedentu koncesijsko dajatev iz prihrankov električne energije iz 24. člena tega odloka v višini 15.000,00 EUR letno. Znesek se enkrat letno revalorizira glede na referenčni indeks skladno s Pravilnikom o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo osebe javnega sektorja (Uradni list RS, št. 1/04) oziroma predpisom, ki bo ta pravilnik nadomestil.

(4) V primeru neizpolnitve uskladitve pogodbenega razmerja z določbami tega člena v roku 6 mesecev od uveljavitve tega odloka, občinski svet s tem odlokom pooblasti župana, da začne javni razpis za začetek postopka podelitve koncesije po tem odloku člena tega odloka.

55. člen

Po uskladitvi pogodbenega razmerja iz prvega odstavka prejšnjega člena skladno z drugim in tretjim odstavkom prejšnjega člena izvaja družba Javna razsvetljava d.d. dejavnost dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v Občini Divača kot koncesionar in zanjo veljajo vse pravice in obveznosti, ki jih za koncesionarja določa ta odlok.

Veljavna zakonodaja

56. člen

Ob uveljavitvi tega odloka je veljavni zakon iz tretjega odstavka 1. člena tega odloka Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP).

Pričetek veljavnosti odloka

57. člen

(1) Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ko ga sprejme Občinski svet Občine Divača.

(2) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije

Št. 032-0025/2011-13

Divača, dne 20. decembra 2011

Župan

Občine Divača

Drago Božac l.r.

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor