Na podlagi 58. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in 33/89), ter 10. člena statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 13. redni seji dne 7. 5. 1996 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok opredeljuje območja na katerih se v Občini Slovenska Bistrica plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), merila na podlagi katerih se določa višina nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč, ter merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila.
2. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče po merilih, ki jih določa zakon.
Za zazidano stavbno zemljišče po tem členu se štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se po njeni določitvi za zazidano stavbno zemljišče šteje tudi tisti del površine zemljišča parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Za nezazidana stavbna zemljišča po tem členu se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Kot nezazidano stavbno zemljišče se šteje tudi zemljišče, ki presega površino funkcionalnega zemljišča pri obstoječih stavbah, oziroma površino, ki je potrebna za njihovo normalno rabo in jo je po prostorskem načrtu možno uporabiti za drug namen.
Za nezazidana stavbna zemljišča iz prvega in drugega odstavka tega člena se upošteva enaka vrednost točke za m2, kot pri zazidanem stavbnem zemljišču.
3. člen
Nadomestilo je finančni vir sklada stavbnih zemljišč in se uporablja za opremljanje novih in obstoječih stavbnih zemljišč v skladu z letnimi programi sklada.
Ob nadomestilu se lahko združujejo tudi namenska sredstva za izvajanje sprejetih programov izgradnje infrastrukturnih objektov in naprav, ter sredstva za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav.
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe.
Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
1. pri stanovanjskih prostorih površina stanovanjskih prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore) ugotovljena po določilih stanovanjskega zakona ter tlorisna površina prostostoječih garaž,
2. pri poslovnih prostorih etažna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Za poslovni prostor se štejejo za določitev nadomestila kot nezazidana stavbna zemljišča tudi:
– površine nepokritih skladišč, internih parkirišč,
– površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, trdih odpadkov in nasipov zemlje,
– površine namenjene delavnicam na prostem,
– odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti,
– kamnolomi, peskokopi in glinokopi,
– javne površine namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, zabavne prireditve, razstave in sejmi za gospodarske namene, vodne in obvodne površine, javna parkirišča za katere se plačuje parkirnina ali najemnina, tržnica na javnih površinah,
površine na katerih so grajeni daljnovodi, telekomunikacijski objekti, površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv, ter vsi ostali infrastrukturni objekti, ki po zakonu o graditvi objektov niso gospodarske javne infrastrukture, vodna zajetja za pridobitev električne energije,
– ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
II. OBMOČJA NA KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO
4. člen
Območja na katerih se plačuje nadomestilo so določena po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske in druge prednosti posameznih stavbnih zemljišč in sicer:
– gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti
– dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi
– splošno opremljenost z infrastrukturo
– ustrezno namensko rabo po prostorskem dokumentu.
Območja iz prvega odstavka se razvrstijo v 4 kakovostne skupine območij:
------------------------------------------------------------------------------- Kakovostno Naselja (zaselki, ulice)območje ------------------------------------------------------------------------------------------ I. OBMOČJE – center mesta Slovenska Bistrica (Titova cesta Ljubljanska
cesta, Mariborska cesta, Trg Alfonza Šarha, Čopova ulica, Ozka ulica, Kolodvorska ulica, Grajska ulica, Partizanska ulica do št. 37, Žolgarjeva ulica, Vošnjakova ulica, Trg svobode) – del naselja Pragersko: Ptujska cesta od št. 15 do št. 35, Kolodvorska ulica od št. 1 do št. 19 – del naselja Oplotnica: Partizanska cesta od št. 34 do št. 70, Ulica Pohorskega bataljona od št. 1 do št. 7 – del naselja Poljčane: Bistriška cesta od št. 4 do št. 93, Dravinjska cesta od št. 1 do št. 64. II. OBMOČJE – ostali deli naselij Slovenska Bistrica, Pragersko, Poljčane in Oplotnica, ter naselja Zgornja Polskava, Zgornje Poljčane, Spodnje Poljčane in Zgornja Bistrica. III. OBMOČJE Areh, Cigonca, Čadram, Čadramska vas, Črešnjevec, Devina, Dobriška vas, Dobrova, Farovec, Gabernik, Gaj, Gladomes, Globoko ob Dravinji, Kebelj, Klopce, Kostanjevec, Kovača vas, Krasna, Križni vrh, Laporje, Leskovec, Levič, Lokanja vas, Lušečka vas, Makole, Malahorna, Markečica, Modrič, Mostečno, Pečke, Pobrež, Pokoše, Preloge, Prihova, Rogla (Pesek), Sele pri Polskavi, Spodnja Brežnica, Spodnja Ložnica, Spodnja Nova vas, Spodnja Polskava, Stari Log, Straža, Studenice, Šentovec, Šmartno na Pohorju, Štatenberg (turistično območje), Trnovec, Ugovec, Veliko Tinje, Videž, Visole, Vrhloga, Vrhole pri Slovenskih Konjicah, Zgornja Bistrica, Zgornja Brežnica, Zgornja Ložnica, Žabljek. IV. OBMOČJE Bojtina, Božje, Brezje, Brezje pri Poljčanah, Brezje pri Slovenski Bistrici, Bukovec, Cezlak, Dežno pri Makolah, Dolgi vrh, Drumlažno, Fošt, Frajhajm, Gorica, Hošnica, Hrastovec pod Bočem, Jelovec, Ješovec, Jurišna vas, Kalše, Koritno, Korplje, Kot na Pohorju, Kovaški vrh, Kočno ob Ložnici, Kočno pri Polskavi, Križeča vas, Lačna Gora, Ljubično, Lovnik, Ložnica pri Makolah, Lukanja, Malo Tinje, Modraže, Nadgrad, Novake, Ogljenšak, Okoška Gora, Ošelj, Planina pod Šumnikom, Podboč, Podgrad na Pohorju, Prepuž, Pretrež, Raskovec, Razgor pri Žabljeku, Rep, Ritoznoj, Savinsko, Sevec, Smrečno, Spodnje Prebukovje, Stanovsko, Stari Grad, Stopno, Stranske Makole, Strug, Štatenberg (razen turističnega območja), Tinjska Gora, Turiška vas na Pohorju, Urh, Varož, Vinarje, Vrhole pri Laporju, Zgornja Nova vas, Zgornje Grušovje, Zgornje Prebukovje, Zlogona Gora, Zlogona vas Radkovec. -----------------------------------------------------------------------------------------
5. člen
Območja iz prejšnjega člena tega odloka, na katerih je obvezno plačilo nadomestila, so opredeljena na preglednem katastrskem načrtu - PKN v merilu 1:5000, ki je sestavni del tega odloka in je na vpogled pri občinskem upravnem organu za urejanje prostora in pri Geodetski upravi.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE
NADOMESTILA
6. člen
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami, ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave,
2. lega in namembnost stavbnega zemljišča,
3. smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,
4. izjemne ugodnosti za pridobivanje dohodka v gospodarskih dejavnostih.
7. člen
Po namembnosti oziroma namenu uporabe se stavbna zemljišča v I., II., III., in IV. kakovostnem območju razvrstijo v naslednje skupine:
– skupina A: za gospodarske namene; industrijska proizvodnja, energetika, obrtna proizvodnja, finančno posredništvo, poslovanje z nepremičninami, telekomunikacije, gradbeništvo in promet
– skupina B: za poslovne dejavnosti; obrtne storitve, servisne dejavnosti, kmetijstvo, transport, turizem, trgovina, gostinstvo,
– skupina C: za družbene dejavnosti; javna uprava, izobraževanje, znanstveno-raziskovalna dejavnost, kultura, umetnost, šolstvo, politične stranke, zdravstvo, socialno varstvo,
– skupina D: stanovanja, stanovanjske hiše, domovi za ostarele, samski in dijaški domovi, počitniški objekti družbenega standarda.
8. člen
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi napravami individualne in skupne rabe in dejanske možnosti priključka na te naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
-------------------------------------------------------------------------------------------------
Namembnost stavbnega zemljišča / točke
Komunalna opremljenost skupina A skupina B skupina C skupina D
1. Opremljenost s cestami
a) zasilni cestni dovoz, orientacijska svetila 20 15 10 5
b) makadamska utrditev cest., posamez. svetila 25 20 15 8
c) protiprašna utrditev cest., JR na drogovih 40 30 20 10
d) asfaltna utrditev cestišča z robniki
in z vsaj enim hodnikom za pešce,
JR v kabelski izvedbi, kandelabri 45 40 25 15
e) sodobno oprem. cestišče z robniki,
z dvostr. hodnik. za pešce, zelenimi ločenimi
pasovi oziroma drevoredi, JR v kabelski izvedbi
in kandelabri 50 45 30 15
2. Opremljenost s parkirišči
a) možno parkiranje ob vozišču 25 20 15 10
b) posebej urejena parkirišča (neplačljiva) 50 45 30 15
3. Opremljenost z zelenimi
in rekreacijskimi površinami
a) urejene zelenice z nasadi in grmičevjem 25 20 15 10
b) urejene zelenice z nasadi in urejenimi
športno-rekreac. objekti v nep. bliž. (do 200 m) 40 30 30 10
4. Opremljenost s kanalizacijo 50 45 30 15
5. Opremljenost z vodovodom 45 40 25 15
6. Opremljenost s plinom
a) za kuhanje 30 25 15 10
b) za kuhanje in ogrevanje 50 40 30 20
7. Opremljenost s toplovodom (vročevodom) 60 50 35 30
8. Opremljenost z elektriko 40 30 20 10
9. Opremljenost s ptt 40 30 20 10
10.Opremljenost z javnim mestnim
prometom
a) proga s frekvenco do 20 minut 50 45 30 15
b) proga s frekvenco nad 20 minut 25 20 15 10
Komunalna opremljenost Namembnost stavbnega zemljišča / točke
skupina A skupina B skupina C skupina D
-------------------------------------------------------------------------
a) makadamska utrditev cestišča 25 20 15 8
b) asfaltna utrditev cestišča 45 40 25 15
2. Opremljenost s kanalizacijo 50 45 30 15
3. Opremljenost z vodovodom 45 40 25 15
4. Opremljenost s plinom 50 40 30 20
5. Opremljenost s toplovodom
(vročevodom) 60 50 35 30
6. Opremljenost z elektriko 40 30 20 10
7. Opremljenost s ptt 40 30 20 10
8. Opremljenost z javnim
mestnim prometom 25 20 15 10
9. člen
Glede na lego in namembnost se stavbno zemljišče točkuje z naslednjim številom točk:
---------------------------------------------------------------------------------------------- Kakovostno območje / točke Namembnost stavbnega zemljišča I. območje II. območje III. območje IV. območje ----------------------------------------------------------------------------------------------- Skupina A 400 300 200 100 Skupina B 350 250 150 80 Skupina C 150 100 80 50 Skupina D 100 60 40 20 -----------------------------------------------------------------------------------------------
Če za nezazidano stavbno zemljišče ni mogoče določiti vrste rabe oziroma dejavnosti se pri odmeri upošteva načrtovana raba, razen v primerih, ko je v izvedbenem aktu opredeljena možnost začasne drugačne rabe.
IV. MERILA ZA DRUGA ZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA
10. člen
Nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem in javna parkirišča za katera se plačuje parkirnina ali najemnina, tržnice na javnih površinah za katere se plačuje najemnina, kampi, golf igrišča, hipodromi, teniška igrišča, odprti bazeni in kopališča, kamnolomi, peskokopi, so po tem odloku poslovne površine in se jih točkuje po vrsti rabe oziroma namembnosti kot določa prejšnji člen.
Nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem in javna parkirišča za katera se plačuje parkirnina ali najemnina, tržnice na javnih površinah za katere se plačuje najemnina, kampi, golf igrišča, hipodromi, teniška igrišča, odprti bazeni in kopališča, kamnolomi, peskokop, glinokopi, vodna zajetja za pridobivanje električne energije, površine potrebne za obratovanje bencinskih servisov, površine za dejavnosti ob avtocesti in železnici, odlagališča odpadkov, površine na katerih so grajeni daljnovodi, telekomunikacijski objekti, površine tranzitnih in prenosnih omrežij se točkujejo po naslednji tabeli:
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vodna zajetja, Odlagališča Bazne postaje Parkirišča nepokrita kladišča, Primarno elektro omrežje,
kamnolomi, glinokopi, nevarnih mobilne gostinski vrtovi, delavnice telekomunikacijsko omrežje,
peskokopi, odlagališča odpadkov telefonije na prostem, površine plinovodno omrežje
odpadkov ob avtocestah in železnicah
600 t/m2 3000 t/m2 3000 t/m2 200 t/m2 1000 t/m2
a) Površine peskokopov, glinokopov in kamnolomov ter vodnih zajetij za pridobivanje električne energije so površine, ki jih zavezanec uporablja za izkoriščanje rudnin. Površine določijo strokovne službe občine na osnovi dovoljenja za izkoriščanje rudnin.
b) Površine za dejavnost ob avtocesti predstavljajo vse površine, ki so ob avtocesti namenjene za dejavnosti ali parkiranje in niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
c) Površine odlagališča predstavljajo celotno funkcionalno zemljišče odlagališča.
d) Površine za dejavnosti ob železnici predstavljajo vse površine, ki so ob železnici namenjene za dejavnost ali parkiranje in niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
e) Površine za normalno rabo objektov in stebrov za distribucijo električne energije in telekomunikacijske storitve v naseljih se določijo v površini 5 m2 po stebru, kar velja tudi za transformatorje, ne pa za stebre omrežja, namenjenega za priključevanje posameznih objektov in niso objekti gospodarske javne infrastrukture
f) Površine, na katerih so zgrajene bazne postaje mobilne telefonije predstavljajo celotno funkcionalno zemljišče bazne postaje, pri baznih postajah, ki so montirane na gradbene objekte (hiše, gospodarska poslopja, poslovne stavbe) se upošteva površina 20 m2 po bazni postaji.
g) Površine, v katerih so zgrajeni primarni telekomunikacijski kabli, transportni cevovodi za transport plinastih goriv, se obračunavajo tako, da en dolžinski meter kabla ali cevovoda predstavlja 1 m2 površine.
Druga zazidana stavbna zemljišča iz 10. člena se točkujejo po kriterijih iz tega člena brez upoštevanja točk za komunalno opremo iz 8. člena tega odloka.
11. člen
Za smotrnost uporabe stavbnega zemljišča se stanovanjski objekti oziroma poslovni objekti razvrstijo v štiri razrede objektov, ter se točkujejo z naslednjim številom točk:
--------------------------------------------------------------------------------------------- Kakovostne skupine območij / točke Vrste stanovanjskih objektov I. območje II. območje III. območje IV. območje --------------------------------------------------------------------------------------------- 1. Individualne stanovanjske hiše 60 40 25 10 2. Objekti z 2-4 stanovanji 50 35 20 10 3. Objekti s 5-10 stanovanji 40 25 10 5 4. Objekti nad 10 stanovanj 20 10 5 0 ---------------------------------------------------------------------------------------------
12. člen
V gospodarskih in poslovnih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi z možnostjo pridobivanja dohodka, ki je posledica izjemno ugodnih lokacij stavbnega zemljišča v Občini Slovenska Bistrica, na območjih, ki spadajo pod I. kakovostno območje stavbnih zemljišč po 4. členu tega odloka.
Dodatne točke za vrednotenje nadomestila iz prejšnjega odstavka tega člena se obračunajo za naslednje vrste dejavnosti:
---------------------------------------------------------------------------- Vrsta dejavnosti Število točk ------------------------------------------------------------------------------ 1. Zunanja trgovina, bančništvo, poslovne storitve, menjalnice 200 2. Trgovina na debelo, gostinske storitve, turistično posredovanje 150 3. Trgov. na drobno, obrtne storitve, saloni za osebno nego in podobne dejavnosti 100
V. OBVEZNOST PLAČEVANJA NADOMESTILA
V. MERILA ZA NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA
13. člen
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe:
– stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja in čista tlorisna površina garaže za osebni avto,
– poslovna površina je čista tlorisna površina prostora in vseh zaprtih prostorov, ki so funkcionalno vezani na ta poslovni prostor.
Za poslovni prostor se štejejo tudi manipulativne odprte površine zemljišč, ki služijo poslovni dejavnosti.
Število točk za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se glede na vrsto dejavnosti oziroma namen uporabe določi po naslednji tabeli:
Lega zemljišča Stanovanjski Počitniški Poslovni
Območje objekti objekti namen
------------------------------------------------------------
1. območje 300 1000 1000
2. območje 225 1000 800
3. območje 150 1200 600
4. območje 100 1200 400
Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina zemljišča namenjena za gradnjo, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišča po 8. členu odloka.
Zavezanec za plačilo nadomestila po tem členu je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča.
Kadar je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost (stanovanjska in poslovna) se upošteva kriterij, ki je za zavezanca za plačilo nadomestila ugodnejši.
14. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
15. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačujejo neposredni uporabniki zemljišč oziroma stavb ali delov stavb (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora).
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se obračunava ne glede na to ali je stavbno zemljišče v uporabi ali ne, pri čemer se pri obračunu nadomestila upošteva zadnja namembnost, ki se je odvijala na stavbnem zemljišču.
16. člen
Za počitniške objekte do 20 m2 uporabne površine se ne glede na komunalno opremljenost določi naslednje število točk:
– za I. kakovostno območje 800 točk
– za II. kakovostno območje 1000 točk
– za III. in IV. kakovostno območje 1200 točk.
Nadomestilo se izračuna tako, da se število točk pomnoži z uporabno površino objekta in z vrednostjo točke za stanovanjske površine.
Za površino, ki presega 20 m2 uporabne površine objekta, se nadomestilo določi po 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., in 12. členu tega odloka po določilih, ki veljajo za stanovanjske površine.
Za površino, ki presega 20 m2 uporabne površine objekta, se nadomestilo določi po 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12. in 13. členu tega odloka po določilih, ki veljajo za stanovanjske površine.
V primeru vinskih kleti v II., III. in IV. kakovostnem območju je uporabna površina vseh bivalnih prostorov v objektu. Nadomestilo se ne plačuje od neto koristne površine kleti in prostorov za hrambo orodja ali pripravo sadja.
VI. IZRAČUN VIŠINE NADOMESTILA
17. člen
Letna višina nadomestila po merilih iz 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta oziroma s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke.
Letna višina nadomestila po merilih iz 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12. in 13. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta oziroma s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke.
Lnsz = Št × P × Vt
Lnsz = letna višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Št = skupno število točk
P = površina v m2
Vt = vrednost točke v SIT/m2.
18. člen
Za določanje oziroma izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence. Zavezanci so dolžni na poziv pristojnih občinskih upravnih in državnih organov sporočiti vse osnovne podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila.
Zavezanci so dolžni sproti sporočati pristojnim organom tudi vse spremembe, ki vplivajo na določanje višine nadomestila.
Zavezancu, ki podatka ne prijavi, pristojni davčni urad odmeri nadomestilo 200 m2 za stanovanjske površine, 100 m2 površine za počitniško dejavnost in 500 m2 za poslovno dejavnost.
Če strokovne službe občine ocenijo, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2 površine, oziroma zavezanec uporablja stanovanjsko površino večjo kot 200m2, pa zavezanec podatkov na zahtevo davčnega urada ne prijavi, davčni urad na predlog občinskega urada odmeri nadomestilo za (ocenjeno) površino celotne parcele, ki jo uporablja zavezanec.
19. člen
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, določi vsako leto do 20. marca Občinski svet občine Slovenska Bistrica. Vrednost točke za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče je enaka. V primeru da občinski svet ne določi vrednosti točke, se vrednost točke za tekoče leto revalorizira za porast indeksa cen.
20. člen
Nadomestilo se plačuje mesečno, trimesečno, polletno ali letno. Za vse aktivnosti v zvezi z odmero, evidentiranjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča se uporabljajo določbe zakona o davkih državljanov.
VII. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
21. člen
Stavbna zemljišča z manj kot tremi komunalnimi priključki se ne točkujejo, oziroma se na takih stavbnih zemljiščih ne pobira nadomestilo.
Poleg primerov, ki jih določa 59. člen zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in 33/89) o plačevanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, so lahko oproščeni plačila nadomestila uporabniki stavbnih zemljišč:
– osebe, ki prejemajo denarni dodatek, po zakonu o socialnem varstvu,
– upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek,
– nadomestila se na lastno zahtevo za dobo 5 let oprosti občan, ke je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni vplačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah zakona o stavbnih zemljiščih (59. člen).
Nadomestila se ne plačuje za zemljišča in objekte, ki jih uporabljajo humanitarna društva, športna društva in kulturna društva.
Nadomestila so oproščeni občani, ki jih prizadene škodni dogodek iz razlogov višje sile (poplava, potres, požar, ipd.) do odprave posledic, praviloma največ do 5 let.
Nadomestilo se ne plačuje za zemljišče in objekte v lasti občine in krajevnih skupnosti, kateri so namenjeni za opravljanje njene lastne dejavnosti, javni zavodi, knjižnice in zavodi katerih ustanovitelj je občina.
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča v območjih II., III. in IV. kakovostne skupine se ne plačuje od gospodarskih objektov, ki služijo osnovni kmetijski dejavnosti in sicer vseh vrst objektov brez bivalnih prostorov oziroma prostorov za opravljanje pridobitne dejavnosti, kot so: objekti za rejo živali, silosi, shrambe za orodje, kozolci, kašče, lope za hrambo stelje in krme, začasna zavetišča za živino, čebelnjaki, rastlinjaki, lope za hrambo kmetijske mehanizacije.
22. člen
Upravni odbor sklada stavbnih zemljišč lahko oprosti plačevanja nadomestila tudi druge zavezance, ki so v izjemno težkem materialnem položaju.
Sklep o oprostitvi se izda na podlagi vloge zavezanca, ter po opravljenem ugotovitvenem postopku.
Zavezanci za plačilo nadomestila – fizične osebe, pravne osebe in samostojni podjetniki lahko pri občinskem uradu vložijo zahtevek za odložitev ali oprostitev plačila nadomestila.
Pristojna strokovna služba lahko predlaga županu odložitev ali oprostitev plačevanja nadomestila tudi za druge zavezance, ki so v izjemno težkem materialnem položaju, kar dokazujejo z ustreznimi dokumenti.
Pristojne strokovne službe občine sprejmejo kriterije, ki jih potrdi občinski svet, na osnovi katerih se ugotavlja upravičenost odložitve ali oprostitve plačila v celoti ali delno.
Na osnovi sklepa župana pristojni davčni urad izda ustrezno odločbo.
VIII. NADOMESTILO ZA UPORABO JAVNE
POVRŠINE
23. člen
Za uporabo javnih površin za namene določene v tabeli, se obračuna nadomestilo z naslednjimi vrednostmi:
-------------------------------------------------------------------------------------------- Namen javnih površin I. območje II. območje III. območje IV. območje ---------------------------------------------------------------------------------------------- 1. Točilnice na prostem 600 400 200 0 2. Gospodarske in zabavne prireditve 550 400 200 0 3. Stojnice sejmišča 500 350 200 0 4. Kioski – postavitev za čas do 1 leta 400 250 150 0 postavitev nad 1 letom 200 150 100 0 5. Gostinski vrtovi 300 150 100 0 6. Najem javne površine za potrebe v času gradnje 200 150 100 0 ----------------------------------------------------------------------------------------------
Nadomestilo iz tega člena ne plačujejo neprofitne organizacije.
Nadomestilo za uporabo javnih površin iz tega člena se določi tako, da se število točk iz tabele pomnoži s številom dni uporabe javne površine in z vrednostjo točke, ter s m2 zasedene javne površine.
Nujp = Št × P × Šd × Vt
Nujp = nadomestilo za uporabo javnih površin
Št = število točk
Šd = število dni uporabe javnih površin
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
Nadomestilo je finančni vir občinskega proračuna.
Nadomestilo se plačuje na žiro transakcijski račun proračuna Občine Slovenska Bistrica.
25. člen
Pri določanju nadomestila za leto 1995 je pristojen občinski upravni organ upošteval površine stavbnega zemljišča, ki so bile podlaga za določitev po odloku za nadomestilo stavbnega zemljišča v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 19/87 in 12/88).
Vsi zavezanci so dolžni v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka ponovno prijaviti stanovanjske površine, garaže in nezazidana stavbna zemljišča, ki jih predpiše pristojni občinski upravni organ.
X. KAZENSKE DOLOČBE
26. člen
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne prijavi stavbnega zemljišča katerega neposredni uporabnik je, če ne prijavi vseh poslovnih prostorov ali ne odda pravilnih podatkov.
Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 80.000 SIT se kaznujejo fizične osebe, ki storijo prekršek iz prvega odstavka tega člena.
27. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 19/87 in 12/88).
28. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 1/1-465-5/96
Slovenska Bistrica, dne 7. maja 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Slovenska Bistrica
dr. Janko Čar l. r.