Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2

 

Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/984, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 16. ter 117. člena statuta Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 30/95, 17/96 in 16/97) je Občinski svet občine Črenšovci na 3. seji dne 2. 3. 1999 sprejel

 

 

S T A T U T

 

 

Občine Črenšovci

 

 

(uradno prečiščeno besedilo)

 

 

1. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJA IN DELI OBČINE

 

 

1. člen

 

 

Občina Črenšovci je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Črenšovci, Žižki, Trnje, Gornja Bistrica, Srednja Bistrica in Dolnja Bistrica.

 

 

Sedež Občine je v Črenšovcih, Ulica Prekmurske čete 20.

 

 

Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

 

 

Občino predstavlja in zastopa župan.

 

 

Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.

 

 

2. člen

 

 

Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.

 

 

3. člen

 

 

Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.

 

 

Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.

 

 

4. člen

 

 

Občina Črenšovci ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.

 

 

Občina ima pečat okrogle oblike. Na pečatu je na obodu napis OBČINA ČRENŠOVCI. V sredini pečata je grb občine.

 

 

Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom.

 

 

Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.

 

 

5. člen

 

 

Na območju Občine Črenšovci so ustanovljeni ožji deli občine.

 

 

Imena in območja ožjih delov občine so:

 

 

Krajevna skupnost Črenšovci, ki obsega območja naslednjih naselij: Črenšovci, Žižki in Trnje.

 

 

Krajevna skupnost Bistrica, ki obsega območja naslednjih naselij: Gornja Bistrica, Srednja Bistrica in Dolnja Bistrica.

 

 

6. člen

 

 

Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevne skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.

 

 

7. člen

 

 

Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti ali vaške skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.

 

 

8. člen

 

 

Občina Črenšovci se lahko povezuje s pokrajino skupaj s sosednjimi občinami.

 

 

Občina Črenšovci sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti, enakopravnosti in solidarnosti.

 

 

2. NALOGE OBČINE

 

 

9. člen

 

 

Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:

 

 

1. na področju normativnega urejanja:

 

 

– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;

 

 

– sprejema občinski proračun in zaključni račun;

 

 

– sprejema načrt razvoja občine;

 

 

– sprejema prostorske plane;

 

 

– predpisuje lokalne davke;

 

 

– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;

 

 

– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;

 

 

– ureja javni red v občini;

 

 

– ureja delovanje občinske uprave;

 

 

– ureja občinske javne službe;

 

 

– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine;

 

 

– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;

 

 

– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;

 

 

– ureja lokalne zadeve javnega pomena;

 

 

2. na področju upravljanja:

 

 

– upravlja občinsko premoženje;

 

 

– upravlja lokalne javne službe;

 

 

– vodi javna in druga podjetja;

 

 

– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;

 

 

– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;

 

 

3. pospešuje in skrbi za:

 

 

– službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;

 

 

– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;

 

 

– razvoj športa in rekreacije;

 

 

4. vzdržuje:

 

 

– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;

 

 

– vodovodne, energetske in komunalne objekte;

 

 

5. pridobiva in razpolaga:

 

 

– z vsemi vrstami občinskega premoženja;

 

 

– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine;

 

 

6. zagotavlja in organizira:

 

 

– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč;

 

 

– nadzorstvo med krajevnimi prireditvami;

 

 

– izvensodno poravnavo sporov;

 

 

7. s svojimi sredstvi:

 

 

– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti;

 

 

– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost in njihov razvoj;

 

 

– gradi komunalne objekte in naprave;

 

 

– gradi stanovanja za socialno ogrožene;

 

 

– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;

 

 

– skrbi za razvoj energetike in pospešuje naloge na področju ekologije;

 

 

– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana, odborov ter občinske uprave;

 

 

– skrbi za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;

 

 

– izvaja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);

 

 

– skrbi za požarno varnost, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe;

 

 

8. s svojimi ukrepi:

 

 

– spodbuja gospodarski razvoj občine;

 

 

– pospešuje razvoj športa in rekreacije;

 

 

– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;

 

 

– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, geotermalnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;

 

 

9. sklepa:

 

 

– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, (variantni dodatek: o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih v katere stopa občina);

 

 

– pogodbe o sanacijah;

 

 

– pogodbe o uporabi javnega in drugih razmerij v katere stopa občina.

 

 

10. člen

 

 

Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:

 

 

– vodenje evidence volilne pravice;

 

 

– razgrinjanje volilnih imenikov;

 

 

– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet;

 

 

– volitve organov krajevnih oziroma vaških skupnosti;

 

 

– občinsko upravno nadzorstvo;

 

 

– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev;

 

 

– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja;

 

 

– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine;

 

 

– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč;

 

 

– odločanje o rabi prostora;

 

 

– gasilstvo kot obvezno lokalno službo;

 

 

– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje;

 

 

– varstvo naravne in kulturne dediščine;

 

 

– ukrepe za zaščito okolja;

 

 

– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov;

 

 

– odločanje o namembnosti urbanega prostora;

 

 

– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost;

 

 

– mrliško ogledno službo;

 

 

– določanje komunalnih dejavnosti;

 

 

– organizacijo dimnikarske službe;

 

 

– oskrba naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij;

 

 

– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja;

 

 

– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov;

 

 

– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov;

 

 

– vzdrževanje gozdnih cest;

 

 

– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne pokrajine;

 

 

– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom;

 

 

– urejanje lokalnega prometa (površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja);

 

 

– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma;

 

 

– predpisovanje prometne ureditve;

 

 

– urejanje lokalnega potniškega prometa;

 

 

– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj;

 

 

– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu;

 

 

– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.

 

 

11. člen

 

 

Občina predpisuje in določa pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:

 

 

– davek od premoženja,

 

 

– davek na dediščine in darila,

 

 

– davek na dobitke od iger na srečo,

 

 

– davek na promet nepremičnin,

 

 

– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,

 

 

– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja,

 

 

– določa takse, prispevke, nadomestila in druge dajatve v skladu z zakonom.

 

 

3. ORGANI OBČINE

 

 

1. Skupne določbe

 

 

12. člen

 

 

Organi občine so:

 

 

– občinski svet,

 

 

– župan in

 

 

– nadzorni odbor.

 

 

Organ občine je tudi občinska volilna komisija.

 

 

Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.

 

 

Občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.

 

 

13. člen

 

 

Organi občine se volijo za štiri leta.

 

 

14. člen

 

 

Delo občinskih organov je javno.

 

 

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.

 

 

Občinski svet obvešča javnost o svojem delu.

 

 

Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.

 

 

15. člen

 

 

Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.

 

 

2. Občinski svet

 

 

16. člen

 

 

Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.

 

 

Občinski svet ima naslednje pristojnosti:

 

 

– sprejema statut občine,

 

 

– sprejema odloke in druge občinske akte,

 

 

– sprejema poslovnik za svoje delo,

 

 

– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,

 

 

– potrjuje začasne nujne ukrepe,

 

 

– sprejema občinski proračun in zaključni račun,

 

 

– ustanavlja občinske odbore ter voli in razrešuje njihove člane,

 

 

– imenuje člane nadzornega odbora,

 

 

– imenuje volilne komisije za občinske volitve,

 

 

– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,

 

 

– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,

 

 

– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,

 

 

– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače in dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organom in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,

 

 

– nadzoruje delo župana, podžupana, odborov in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,

 

 

– potrjuje organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo,

 

 

– določa načrt delovnih mest občinske uprave na predlog župana,

 

 

– daje soglasje k imenovanju višjih upravnih delavcev,

 

 

– odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin, kolikor o tem v skladu s tem statutom ne odloča župan,

 

 

– odloča o najemu občinskega posojila,

 

 

– razpisuje referendum,

 

 

– daje pobudo za sklice zborov občanov,

 

 

– določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora,

 

 

– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,

 

 

– daje koncesije,

 

 

– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,

 

 

– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,

 

 

– sprejema in obravnava pritožbe občanov,

 

 

– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.

 

 

17. člen

 

 

Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju predstojnikov republiških organov, pristojnih za občino.

 

 

Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.

 

 

18. člen

 

 

Občinski svet šteje 14 članov.

 

 

Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.

 

 

Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.

 

 

Župan, člani nadzornega odbora in delavci občinske uprave ne morejo biti člani občinskega sveta.

 

 

19. člen

 

 

Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.

 

 

Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.

 

 

Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.

 

 

Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.

 

 

20. člen

 

 

Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov občinskega sveta.

 

 

Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji župan, najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.

 

 

21. člen

 

 

(črtan)

 

 

22. člen

 

 

(črtan)

 

 

23. člen

 

 

Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Župan sklicuje seje v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.

 

 

Župan mora sklicati sejo, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje.

 

 

Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.

 

 

24. člen

 

 

Seje občinskega sveta so javne.

 

 

Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.

 

 

Člani občinskih odborov imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki občinskih odborov so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje odbora in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.

 

 

25. člen

 

 

Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.

 

 

Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.

 

 

Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut in kadar tako zahteva najmanj večina navzočih članov sveta.

 

 

26. člen

 

 

Članu občinskega sveta preneha mandat:

 

 

– če izgubi volilno pravico,

 

 

– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

 

 

– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,

 

 

– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,

 

 

– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,

 

 

– če odstopi.

 

 

Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena.

 

 

Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki.

 

 

Članu občinskega sveta preneha mandat, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.

 

 

Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.

 

 

Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določila zakona.

 

 

26.a člen

 

 

Občinski svet ureja svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejema z dvotretjinsko večino navzočih članov.

 

 

3. Občinski odbori in komisije

 

 

27. člen

 

 

Občinski svet ima naslednje občinske odbore:

 

 

– Odbor za proračun, finance in gospodarske dejavnosti,

 

 

– Odbor za družbene dejavnosti,

 

 

– Odbor za infrastrukturo in komunalo.

 

 

– Odbor za turizem.

 

 

28. člen

 

 

Občinski odbor ima pet članov.

 

 

Odbor imenuje občinski svet na podlagi liste kandidatov, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

 

 

Predsednika odbora izvolijo člani odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov odbora.

 

 

Prvo sejo odbora skliče župan.

 

 

Občinski odbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh članov. Odločitev sprejema občinski odbor z večino glasov vseh članov.

 

 

Predsednik odbora zastopa odbor in podpisuje akte iz njegove pristojnosti.

 

 

29. člen

 

 

Občinski odbor v okviru svojega delovnega področja:

 

 

– predlaga svetu sprejem odločitev iz njegove pristojnosti,

 

 

– sprejema pravilnike in druge akte,

 

 

– obravnava predloge odlokov, ki jih sprejema občinski svet.

 

 

Občinski odbor opravlja tudi druge zadeve, ki mu jih poveri občinski svet iz svoje pristojnosti.

 

 

Občinski svet sprejme odločitev o poveritvi zadev v odločanje občinskemu odboru z dvotretjinsko večino navzočih članov.

 

 

29.a člen

 

 

Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

 

 

30. člen

 

 

(črtan)

 

 

31. člen

 

 

(črtan)

 

 

32. člen

 

 

Občinski svet lahko imenuje ali izvoli tudi komisije kot stalna ali občasna delovna telesa sveta.

 

 

32.a člen

 

 

Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisijo imenuje svet izmed članov občinskega sveta – na predlog najmanj petine svetnikov – na prvi seji. Komisija šteje štiri člane in opravlja zlasti naslednje naloge:

 

 

– na prvi seji pregleda kateri svetniki so po poročilu volilne komisije bili izvoljeni in predlaga verifikacijo za svetnike in župana;

 

 

– svetu predlaga kandidate za organe sveta in druge organe, ki jih voli in imenuje svet;

 

 

– občinskemu svetu in županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini;

 

 

– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev;

 

 

– obravnava druga vprašanja, ki jih določi svet.

 

 

Predsednika izvolijo člani izmed sebe z večino glasov vseh članov.

 

 

Komisija veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov. Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala večina navzočih članov.

 

 

4. Nadzorni odbor

 

 

33. člen

 

 

Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.

 

 

Nadzorni odbor ima 3 člane, ki jih imenuje občinski svet na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta.

 

 

Listo kandidatov sestavi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

 

 

Predloge za člane nadzornega odbora lahko predlagajo člani občinskega sveta, stranke in občani.

 

 

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja mora pri sestavi liste kandidatov za nadzorni odbor upoštevati, da so za kandidate predlagani občani, ki poznajo finančno-računovodske predpise, znajo opraviti preverjanje skladnosti poslovanja z zakoni in drugimi predpisi oziroma imajo ustrezno strokovno izobrazbo finančno-računovodske ali pravne smeri.

 

 

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani sveta KS, člani vaških odborov, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

 

 

34. člen

 

 

Konstitutivno sejo nadzornega odbora skliče župan.

 

 

Na prvi seji člani odbora izvolijo predsednika, ki predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pri nadzorovanih osebah, podpisuje pisne odpravke nadzornega odbora ter sklicuje in vodi seje.

 

 

Mandat nadzornega odbora traja do izteka mandata občinskega sveta.

 

 

Občinski svet lahko na predlog nadzornega odbora razreši člana nadzornega odbora, če nastopijo razlogi, ki so v zakonu določeni za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.

 

 

34.a člen

 

 

Naloge nadzornega odbora so:

 

 

– preverjanje skladnosti proračuna občine z zakoni, drugimi predpisi s področja javnih financ, odloki, programi in drugimi sklepi občinskega sveta;

 

 

– preverjanje skladnosti zaključnega računa s proračunom in odločitvami občinskega sveta;

 

 

– preverjanje skladnosti finančnih načrtov ožjih delov občine ter uporabnikov proračunskih sredstev;

 

 

– periodično preverjanje pravilnosti in pravočasnosti izvajanja nalog izvrševanja občinskega proračuna;

 

 

– redno preverjanje pravilnosti in gospodarnosti razpolaganja z občinskim premoženjem.

 

 

Nadzorni odbor opravlja našteta preverjanja v obliki rednega nadzora.

 

 

Občinski svet in župan lahko zahtevata, da nadzorni odbor o določeni zahtevi da mnenje oziroma da opravi nadzor pri uporabniku proračunskih sredstev.

 

 

34.b člen

 

 

Nadzorni odbor sprejema odločitve na sejah z večino vseh članov.

 

 

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi in najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.

 

 

Občinski organi so dolžni obravnavati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora in jih v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati.

 

 

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah lahko obvešča javnost takrat, ko je njegovo poročilo dokončno ter tako, da ob obveščanju spoštuje pravice strank. Poročilo nadzornega odbora postane dokončno, ko je nadzorni odbor poročilo vročeno nadzorovani osebi v pripombe in odgovor ponovno obravnaval in izdelal dokončno poročilo s priporočili in predlogi ter ga predložil občinskim organom oziroma organom porabnikov občinskega proračuna.

 

 

34.c člen

 

 

Župan je dolžan tekoče obveščati nadzorni odbor o premoženjskem in finančnem poslovanju občine ter zagotoviti strokovno in administrativno pomoč občinske uprave.

 

 

Za delo nadzornega odbora se zagotavljajo sredstva v občinskem proračunu v sredstvih za delo občinskih organov in občinske uprave.

 

 

5. Svet krajevnih skupnosti

 

 

35. člen

 

 

Svet krajevnih skupnosti predstavlja interese prebivalcev krajevnih skupnosti v občini.

 

 

Svet sestavljajo predsedniki krajevnih skupnosti.

 

 

36. člen

 

 

Svet daje mnenje občinskemu svetu, odborom, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.

 

 

Svet lahko zahteva od občinskega sveta, da ponovno obravnava in odloči o spremembi statuta ali o odloku, s katerim je uredil zadevo iz prejšnjega odstavka. To zahtevo lahko svet poda najkasneje v 15 dneh od sprejema takega akta.

 

 

Odločitev o taki zahtevi sprejme svet z večino vseh članov sveta.

 

 

6. Župan

 

 

37. člen

 

 

Občina ima župana.

 

 

Župan je izvoljen na neposrednih volitvah.

 

 

Župan lahko opravlja svojo funkcijo tudi poklicno.

 

 

38. člen

 

 

Župan opravlja naslednje naloge:

 

 

– predstavlja in zastopa občino,

 

 

– predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja,

 

 

– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun,

 

 

– predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,

 

 

– predlaga imenovanje podžupana,

 

 

– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov,

 

 

– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov,

 

 

– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,

 

 

– določa sistemizacijo delovnih mest občinske uprave,

 

 

– imenuje višje upravne delavce in sklepa delovna razmerja zaposlenih v občinski upravi,

 

 

– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,

 

 

– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine, sektorjev ter poveljnikov za civilno zaščito,

 

 

– sprejme načrte zaščite in reševanja,

 

 

– določi društva, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije na območju občine, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,

 

 

– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,

 

 

– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev ter izjemoma določa lastnike ter uporabnike stanovanjskih hiš, ki morajo začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe,

 

 

– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,

 

 

– predlaga upravnemu organu za obrambo razporeditev delavcev oziroma državljanov na delovno dolžnost oziroma na dolžnost v civilni zaščiti ter uresničevanje materialne dolžnosti,

 

 

– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.

 

 

Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.

 

 

38.a člen

 

 

V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

 

 

39. člen

 

 

Župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta ali občinskega odbora. Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na seji občinskega sveta oziroma občinskega odbora.

 

 

Če se odločitev sveta oziroma odbora nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.

 

 

40. člen

 

 

Župan ima pravico udeleževati se sej občinskih odborov in komisij, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo.

 

 

40.a člen

 

 

Občina ima enega podžupana. Podžupana imenuje občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov na predlog župana izmed članov občinskega sveta.

 

 

Imenovanje podžupana določi občinski svet z aktom, ki določa, da bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana.

 

 

40.b člen

 

 

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.

 

 

Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.

 

 

40.c člen

 

 

Podžupan opravlja funkcijo podžupana in funkcijo člana občinskega sveta hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.

 

 

40.č člen

 

 

Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.

 

 

V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.

 

 

40.d člen

 

 

Županu in podžupanu preneha mandat:

 

 

– če izgubi volilno pravico,

 

 

– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

 

 

– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev,

 

 

– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,

 

 

– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,

 

 

– če odstopi,

 

 

– če je po odločitvi Državnega zbora razrešen.

 

 

Podžupanu preneha mandat, če ga občinski svet na predlog župana razreši.

 

 

Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, je razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem razrešitve.

 

 

Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe.

 

 

Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana ali podžupana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu.

 

 

Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.

 

 

Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.

 

 

Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.

 

 

Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta.

 

 

Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.

 

 

Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta.

 

 

Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.

 

 

7. Organi krajevnih skupnosti

 

 

41. člen

 

 

Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli ustanovljene krajevne skupnosti.

 

 

Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10% volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom in ljudsko iniciativo.

 

 

Krajevno skupnost ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti.

 

 

Volja prebivalcev se ugotovi na referendumu, ki ga za določeno območje razpiše občinski svet.

 

 

41.a člen

 

 

Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:

 

 

– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,

 

 

– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,

 

 

– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,

 

 

– dajejo predloge za ureditev in olepšanje kraja ter pri tem sodelujejo,

 

 

– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti...),

 

 

– predlagajo programe javnih del,

 

 

– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,

 

 

– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo organu občine,

 

 

– seznanjajo pristojni občinski organ s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,

 

 

– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev.

 

 

Podrobnejše naloge krajevne skupnosti se opredelijo s statutom krajevne skupnosti.

 

 

Statut krajevne skupnosti sprejme svet krajevne skupnosti z dvotretjinsko večino vseh članov sveta krajevne skupnosti.

 

 

K statutu mora dati soglasje občinski svet.

 

 

41.b člen

 

 

Organi krajevne skupnosti so:

 

 

– zbor krajanov,

 

 

– svet krajevne skupnosti,

 

 

– vaški odbor.

 

 

Svet krajevne skupnosti in vaški odbor volijo volivci, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče na območju posamezne krajevne skupnosti oziroma vasi, za katero se voli vaški odbor. Mandatna doba izvoljenih je štiri leta, oziroma do zaključka mandata članov Občinskega sveta občine Črenšovci.

 

 

Volitve v svet krajevne skupnosti in vaške odbore razpiše župan.

 

 

Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti in vaške odbore.

 

 

42. člen

 

 

Svet KS odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.

 

 

Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.

 

 

Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.

 

 

43. člen

 

 

Svet izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika.

 

 

Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti in predstavlja svet krajevne skupnosti.

 

 

Pred sklenitvijo pravnih poslov, mora predsednik sveta KS pridobiti soglasje župana.

 

 

43.a člen

 

 

Premoženje krajevne skupnosti sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti krajevne skupnosti, denarna sredstva in pravice.

 

 

Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

 

 

Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.

 

 

43.b člen

 

 

Delovanje krajevne skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in prihodki od premoženja krajevne skupnosti.

 

 

Občina ne prevzema finančnih obveznosti, ki niso zajete v proračunu občine.

 

 

Za izvrševanje finančnih načrtov krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.

 

 

8. Neposredne oblike odločanja občanov

 

 

44. člen

 

 

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so:

 

 

– zbor občanov,

 

 

– referendum in

 

 

– ljudska iniciativa.

 

 

45. člen

 

 

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih oziroma vaških skupnosti.

 

 

46. člen

 

 

Zbor občanov v občini lahko:

 

 

– razpravlja o statutu občine,

 

 

– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,

 

 

– razpravlja o lokalni problematiki,

 

 

– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,

 

 

– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu,

 

 

– razpravlja o spremembah območja občine,

 

 

– daje mnenje o zadevah iz prejšnjih alinei.

 

 

47. člen

 

 

Zbor občanov v krajevni oziroma vaški skupnosti:

 

 

– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,

 

 

– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,

 

 

– razpravlja o delu svojega predstavnika v svetu krajevnih ali vaških skupnostih,

 

 

– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,

 

 

– daje mnenje o zadevah iz prejšnjih alinei.

 

 

48. člen

 

 

Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini.

 

 

Zbor občanov v krajevni oziroma vaški skupnosti pa mora sklicati predsednik sveta te skupnosti oziroma predsednik vaškega odbora najmanj enkrat letno, ter tudi na pobudo najmanj petih odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.

 

 

49. člen

 

 

Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.

 

 

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.

 

 

Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

 

 

Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma delu občine, za katerega se bo uvedel samoprispevek.

 

 

50. člen

 

 

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.

 

 

Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.

 

 

51. člen

 

 

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

 

 

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.

 

 

Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.

 

 

Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.

 

 

4. OBČINSKA UPRAVA

 

 

52. člen

 

 

Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.

 

 

Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

 

 

53. člen

 

 

Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.

 

 

Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi (z odlokom), ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.

 

 

54. člen

 

 

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.

 

 

Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

 

 

O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

 

 

O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katero krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.

 

 

55. člen

 

 

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.

 

 

Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.

 

 

56. člen

 

 

Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.

 

 

57. člen

 

 

O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.

 

 

58. člen

 

 

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

 

 

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.

 

 

59. člen

 

 

O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.

 

 

O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.

 

 

60. člen

 

 

(črtan)

 

 

61. člen

 

 

(črtan)

 

 

62. člen

 

 

(črtan)

 

 

Nadzor nad zakonitostjo dela uprave

 

 

63. člen

 

 

Ministrstvo vsako na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.

 

 

V zadevah, ki jih na organe občina prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

 

 

64. člen

 

 

Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.

 

 

5. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

 

 

65. člen

 

 

Občina Črenšovci lahko organizira javne službe.

 

 

Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:

 

 

– neposredno v okviru občinske uprave,

 

 

– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,

 

 

– z dajanjem koncesij,

 

 

– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

 

 

Z javnimi službami Občina Črenšovci zagotavlja in ureja javne dobrine in storitve na področjih in v primerih, kadar je to v javnem interesu.

 

 

Materialne javne dobrine oziroma storitve zagotavlja občina z gospodarskimi javnimi službami, nematerialne javne dobrine oziroma storitve pa z negospodarskimi javnimi službami.

 

 

66. člen

 

 

Občina Črenšovci lahko organizira in ureja javne službe s svojimi splošnimi in posamičnimi akti v skladu z zakonom na posameznem področju.

 

 

66.a člen

 

 

Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:

 

 

– osnovnošolsko izobraževanje,

 

 

– predšolska vzgoja in varstvo otrok,

 

 

– osnovno zdravstvo in lekarna,

 

 

– osebna pomoč družini in

 

 

– knjižničarstvo.

 

 

Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.

 

 

67. člen

 

 

Občina Črenšovci organizira javne službe kot obvezne na naslednjih področjih:

 

 

– oskrba s pitno vodo,

 

 

– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadkov in padavinskih voda,

 

 

– ravnanje s komunalnimi odpadki,

 

 

– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,

 

 

– javna snaga in čiščenje javnih površin,

 

 

– urejanje in vzdrževanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, peš poti in drugih javnih površin,

 

 

– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka.

 

 

68. člen

 

 

Izbirne gospodarske javne službe določi občina z odlokom.

 

 

68.a člen

 

 

Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami.

 

 

69. člen

 

 

Občina z odlokom določi načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb.

 

 

Za posamezno gospodarsko javno službo občina z odlokom določi zlasti:

 

 

– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja po vrstah in številu izvajalcev,

 

 

– vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev,

 

 

– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,

 

 

– pravice in obveznosti uporabnikov,

 

 

– vire financiranja in način njihovega oblikovanja,

 

 

– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki so občinska lastnina ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa,

 

 

– druge elemente pomembne za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.

 

 

6. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

 

 

70. člen

 

 

Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

 

 

Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

 

 

Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin.

 

 

71. člen

 

 

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

 

 

72. člen

 

 

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.

 

 

Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.

 

 

V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.

 

 

V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.

 

 

73. člen

 

 

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.

 

 

Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

 

 

74. člen

 

 

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.

 

 

75. člen

 

 

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila in uporabi sredstev rezerve odloča župan.

 

 

76. člen

 

 

Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.

 

 

Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.

 

 

Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

 

 

77. člen

 

 

Rezerva se uporablja:

 

 

1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalskih kužnih bolezni in rastlinskih škodljivcev;

 

 

2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;

 

 

3. za kritje proračunskega primanjkljaja.

 

 

Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.

 

 

O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.

 

 

Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.

 

 

78. člen

 

 

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.

 

 

V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi odhodki, predvideni in doseženi prihodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.

 

 

Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.

 

 

Zaključni proračun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.

 

 

79. člen

 

 

Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.

 

 

Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.

 

 

Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.

 

 

80. člen

 

 

Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih potrdi občinski svet.

 

 

Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna in ob predhodnem soglasju ministra pristojnega za finance.

 

 

81. člen

 

 

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.

 

 

O soglasju odloča občinski svet.

 

 

Občina sme dajati poroštva za izpolnjevanje obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.

 

 

82. člen

 

 

Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:

 

 

– davek na dediščine in darila,

 

 

– davek na dobitke iger na srečo,

 

 

– davek na promet nepremičnin,

 

 

– upravne takse,

 

 

– posebne takse za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.

 

 

Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.

 

 

Za financiranje porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.

 

 

83. člen

 

 

Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:

 

 

– davek od premoženja,

 

 

– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,

 

 

– krajevne takse,

 

 

– komunalne takse,

 

 

– pristojbine,

 

 

– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,

 

 

– prihodki uprave,

 

 

– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni in odloki.

 

 

Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.

 

 

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.

 

 

84. člen

 

 

(črtan)

 

 

85. člen

 

 

Finančno poslovanje izvršuje finančno-knjigovodska služba.

 

 

Delo finančno-knjigovodske službe nadzorujejo župan oziroma tajnik in nadzorni odbor.

 

 

7. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

 

 

1. Splošni akti občine

 

 

86. člen

 

 

Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.

 

 

Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.

 

 

Občinski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo in izdaja pravilnike.

 

 

Občinski svet sprejme poslovnik za svoje delo in izdaja pravilnike.

 

 

Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.

 

 

87. člen

 

 

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

 

 

88. člen

 

 

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

 

 

89. člen

 

 

Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.

 

 

Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

 

 

90. člen

 

 

Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

 

 

91. člen

 

 

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.

 

 

92. člen

 

 

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

 

 

93. člen

 

 

S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.

 

 

Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.

 

 

Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje dve tretjini vseh članov občinskega sveta.

 

 

2. Postopek za sprejem odloka

 

 

94. člen

 

 

Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.

 

 

Predlog odloka pošlje predlagatelj županu.

 

 

95. člen

 

 

Predlog mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.

 

 

Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.

 

 

96. člen

 

 

Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta in na sejah v pristojnih odborih.

 

 

Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.

 

 

97. člen

 

 

Župan pošlje predlog odloka članom občinskega sveta, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka.

 

 

Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.

 

 

98. člen

 

 

V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.

 

 

V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.

 

 

Predlog odloka se pred sprejemom v občinskem svetu lahko da v javno razpravo.

 

 

99. člen

 

 

Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.

 

 

Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.

 

 

Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.

 

 

O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.

 

 

100. člen

 

 

V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.

 

 

Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.

 

 

Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v pisni obliki najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta na kateri bo predlagan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.

 

 

Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.

 

 

101. člen

 

 

Odlok, amandma, posamezni člen odloka in naslov odloka je sprejet, kadar zanj glasuje na sklepčni seji sveta najmanj večina navzočih članov.

 

 

102. člen

 

 

O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.

 

 

103. člen

 

 

Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati 15 dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

 

 

3. Posamični akti občine

 

 

104. člen

 

 

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

 

 

Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:

 

 

– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti,

 

 

– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti,

 

 

– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.

 

 

105. člen

 

 

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.

 

 

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.

 

 

O pritožbah zoper posamične pravne akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.

 

 

O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

 

 

4. Postopek za sprejem prečiščenega besedila

 

 

106. člen

 

 

Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt.

 

 

Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki ga ta statut določa za sprejem odloka.

 

 

8. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI

 

 

107. člen

 

 

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.

 

 

108. člen

 

 

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

 

 

109. člen

 

 

Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

 

 

110. člen

 

 

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

 

 

111. člen

 

 

Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.

 

 

9. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE

 

 

112. člen

 

 

Občina Črenšovci se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost (pokrajino) zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.

 

 

Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.

 

 

O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum.

 

 

S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.

 

 

113. člen

 

 

Lokalne zadeve širšega pomena prenesene na pokrajino, za katere občina daje soglasje pokrajini, so določene s pokrajinskim statutom.

 

 

114. člen

 

 

Pokrajinski svet sestavljajo sorazmerno število članov sveta in župan vsake občine, ki je vključena v pokrajino. Člani so izvoljeni na tajnem glasovanju izmed kandidatov, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.

 

 

115. člen

 

 

Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino oziroma občine. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.

 

 

116. člen

 

 

Operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini izvajajo poveljnik in štab civilne zaščite občine, poveljniki in štabi civilne zaščite sektorjev ter poveljniki za civilno zaščito. V ta namen pripravljajo ocene ogroženosti in načrte reševanja.

 

 

Poveljniki in poverjeniki za civilno zaščito iz prejšnjega odstavka so za svoje delo odgovorni županu in nadrejenim poveljnikom civilne zaščite. Pri vodenju zaščite, reševanja in pomoči imajo tudi posebna pooblastila.

 

 

10. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

 

117. člen

 

 

Odloki in drugi splošni akti, ki so veljali na dan sprejema tega statuta, ostanejo v veljavi, do ureditve posameznih zadev iz njihove pristojnosti, kolikor niso v nasprotju s tem statutom, zakonom in ustavo.

 

 

118. člen

 

 

Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejemajo po enakem postopku kot to velja za statut.

 

 

119. člen

 

 

Prečiščeno besedilo statuta začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

 

 

 

Št. 22/3-99

 

 

Črenšovci, dne 2. marca 1999.

 

 

Župan

Občine Črenšovci

Anton Törnar l. r.

 

 

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor