Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2

Na podlagi 21. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - Odl. US in 40/12 - ZUJF), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11), 16. člena Zakona o cestah /ZCes-1/ (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12), 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) in 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na svoji 4. redni seji dne 11. 2. 2015 sprejel

 

ODLOK

O NAČINU OPRAVLJANJA LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE VZDRŽEVANJA OBČINSKIH JAVNIH CEST IN DRUGIH PROMETNIH POVRŠIN V OBČINI BENEDIKT

 

I.     Splošne določbe

 

1. člen

(uporaba izrazov)

V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

 

2. člen

(javna služba)

Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest in izbirne lokalne gospodarske javne službe vzdrževanja prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad vozišči državnih cest, ki so v funkciji javnih površin naselja (v nadaljevanju: javna služba) na območju občine Benedikt (v nadaljevanju: občina).

 

3. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:

·      organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,

·      vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,

·      pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,

·      pravice in obveznosti uporabnikov,

·      vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,

·      vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,

·      nadzor nad izvajanjem javne službe.

 

4. člen

(uporaba predpisov)

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz 2. člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se smiselno uporabljajo republiški predpisi, ki urejajo opravljanje javne službe iz 2. člena tega odloka.

 

5. člen

(pomen izrazov)

V tem odloku uporabljeni izrazi imajo enak pomen, kot je določen z zakonom, ki ureja javne ceste.

 

II.   Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe

 

6. člen

(oblika zagotavljanja javne službe)

Javna služba iz 2. člena tega odloka se opravlja kot koncesionirana javna služba.

Predmet in pogoji za podelitev koncesije ter druga vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe se določijo s posebnim odlokom (koncesijski akt).

 

7. člen

(območje zagotavljanja javne službe)

Opravljanje javne službe iz drugega člena tega odloka se izvaja na celotnem območju Občine Benedikt.

 

III.    Vrsta in obseg storitev javne službe

 

8. člen

(vrsta in obseg storitev javne službe)

Redno vzdrževanje občinskih javnih cest po tem odloku obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti ceste ob naravnih in drugih nesrečah.

Vzdrževanje drugih prometnih površin obsega vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad voziščem državne ceste, ki so v funkciji javnih površin naselja, in sicer:

·   odstavnih pasov, odstavnih niš, parkirnih površin, avtobusnih postajališč in podobnih prometnih površin, namenjenih odvijanju prometa v naselju,

·   podhodov in nadhodov za pešce,

·  cestne razsvetljave, semaforjev ter druge prometne signalizacije z zunanjo ali notranjo osvetlitvijo s pripadajočim napajanjem, vključno z oskrbo z električno energijo,

·   kolesarskih stez in pločnikov,

·   zelenih površin in urbane opreme v območju cestnega sveta.

 

1.    Redno vzdrževanje občinskih javnih cest in prometnih površin

 

9. člen

(redno vzdrževanje občinskih javnih cest in prometnih površin)

Redno vzdrževanje občinskih javnih cest in drugih prometnih površin izvaja koncesionar v skladu z izvedbenim programom vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini (v nadaljevanju: izvedbeni program vzdrževanja). Izvedbeni program vzdrževanja za prihodnje leto pripravi koncesionar in ga posreduje v uskladitev strokovnim službam občine do 15. oktobra tekočega leta. Izvedbeni program vzdrževanja določa pogostnost in prioritete vzdrževanja občinskih javnih cest in drugi prometnih površin in obseg ostalih del pri vzdrževanju, urejanju in čiščenju cest in javnih površin. Sestavni del izvedbenega programa vzdrževanja je ocena stroškov rednega vzdrževanja. Izvedbeni program vzdrževanja za prihodnje leto se uskladi s proračunom. Koncesionar je dolžan najkasneje do 28. 2. vsakega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju javne službe v preteklem letu, ki mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji izvedbenega programa vzdrževanja.

Redno vzdrževanje občinskih javnih cest in drugih prometnih površin obsega:

1.   pregledniško službo,

2.   redno vzdrževanje prometnih površin,

3.   redno vzdrževanje bankin,

4.   redno vzdrževanje odvodnjavanja,

5.   redno vzdrževanje brežin,

6.   redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme,

7.   redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev,

8.   redno vzdrževanje vegetacije,

9.   zagotavljanje preglednosti,

10. čiščenje cest in drugih prometnih površin,

11. redno vzdrževanje cestnih objektov ter objektov in naprav na drugih prometnih površinah,

12. nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil,

13. intervencijske ukrepe in

14. zimsko službo.

 

10. člen

(pregledniška služba)

Pregledniška služba je dolžna nadzirati vsa dogajanja, ki lahko vplivajo na občinsko javno cesto in promet na njej, ter preverjati (vizualni pregled) stanje vseh sestavnih delov občinske javne ceste in drugih prometnih površin.

Pregledniška služba opravlja tudi manjša vzdrževalna dela ali zavarovalna dela na cesti, ki jih je možno opraviti s predpisano pregledniško opremo in sredstvi. Podatke o ugotovitvah s pregledov in opravljenih delih je dolžna zapisovati in hraniti na predpisan način ter jih enkrat mesečno posredovati strokovni službi občine.

O posegih ali uporabi ceste in varovalnega pasu, ki so v nasprotju z določili predpisov o cestah in varnosti cestnega prometa, je pregledniška služba dolžna opozoriti povzročitelja in obvestiti strokovno službo občine in občinskega inšpektorja za ceste, pri večjih kršitvah pa tudi policijo.

Pregledniška služba opravlja preglede občinskih javnih cest in drugih prometnih površin najmanj enkrat tedensko. V obdobjih neugodnih vremenskih razmer in v drugih primerih, ki lahko ogrožajo občinsko javno cesto ali promet na njej se pogostost in obseg pregledov prilagodi razmeram. Pregled se opravi takoj, ko to omogočajo vremenske razmere ali ko preneha nevarnost, zaradi katere je lahko ogrožena varnost preglednika.

Pregledniška služba je dolžna najmanj enkrat mesečno pregledati cestne objekte in naprave, pri čemer je treba preveriti zlasti elemente, ki so bistvenega pomena za stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta in naprave ter varnost prometa.

 

11. člen

(redno vzdrževanje prometnih površin)

Redno vzdrževanje prometnih površin, ki so sestavni del občinske javne ceste in drugih prometnih površin obsega čiščenje teh površin ter popravila lokalnih poškodb, kot so krpanje udarnih jam in mrežastih razpok, stikov in reg, rezkanje zglajenih asfaltnih površin ali posipanje s peskom ter popravila drugih podobnih poškodb.

Prometne površine morajo biti vzdrževane tako, da je omogočen varen in neoviran promet. Poškodbe prometnih površin se praviloma popravljajo z enakim materialom, iz katerega je obstoječa konstrukcija. Izjemoma, kadar zaradi neugodnih vremenskih razmer ali drugih okoliščin to ni možno, se lahko poškodbe začasno popravijo tudi z drugim primernim materialom.

 

12. člen

(redno vzdrževanje bankin)

Kota bankine ne sme biti višja od kote roba vozišča, niti ne nižja več kot 3 cm. Prečni naklon bankine mora omogočati odtok vode z vozišča in ne sme biti manjši kot 4% in ne večji kot 10%. Bankina mora biti poravnana in utrjena. Vidne in dostopne morajo biti prometna signalizacija in oprema ter cestne naprave in ureditve na bankinah.

 

13. člen

(redno vzdrževanje odvodnjavanja)

Z območja občinske javne ceste mora biti omogočen odtok površinskih in talnih voda. Preprečeno mora biti pritekanje vode in nanašanje naplavin z brežin in cestnih priključkov na vozišče. Naprave za odvodnjavanje je treba vzdrževati in čistiti tako, da ne puščajo, da na njih ali v njih voda ne zastaja in da je z vseh sestavnih delov občinske javne ceste zagotovljeno regulirano odvajanje vode.

 

14. člen

(redno vzdrževanje brežin)

Brežine usekov, zasekov in nasipov morajo biti vzdrževane tako, da sta zagotovljena določen nagib in oblika, da se na njih stalno utrjuje ali odstranjuje nestabilni material ter da so tehnične in biološke zaščitne ureditve (zaščitna vegetacija, zaščitne mreže ter druge naprave in ureditve za zadrževanje nestabilnega materiala) v takšnem stanju, da je zagotovljeno učinkovito zavarovanje brežin in občinske javne ceste.

 

15. člen

(redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme)

Redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme obsega čiščenje ter dopolnitve, nadomestitve ali popravila dotrajane, poškodovane, pomanjkljive ali izginule prometne signalizacije in opreme ter njihovih nosilnih konstrukcij. Prometna signalizacija in oprema na občinskih javnih cestah ter javna razsvetljava v naseljih morajo biti redno vzdrževani tako, da je zagotovljeno brezhibno delovanje in vidnost ter da so izpolnjene zahteve zakona, ki ureja varnost cestnega prometa in predpisov o prometni signalizaciji in opremi cest.

 

16. člen

(redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev)

Cestne naprave in ureditve morajo biti vzdrževane tako, da je zagotovljeno njihovo brezhibno delovanje in omogočena normalna uporaba. Vzroke, ki to preprečujejo, je treba je treba nemudoma odpraviti, če to ni mogoče, pa izvesti ustrezne začasne rešitve in ustrezne zavarovalne ukrepe.

Posebne naprave in kontrolni sistemi, ki so vgrajeni v občinsko javno cesto in so namenjeni urejanju in nadzoru prometa, nadzoru nad stanjem ceste, meritvam, obveščanju, telekomunikacijske naprave, energetski kabli, prezračevalne, zaščitne in varnostne naprave ter ureditve in naprave na počivališčih, morajo biti vzdrževani v skladu z navodili in predpisi za delovanje teh naprav.

 

17. člen

(redno vzdrževanje vegetacije)

Na površinah, ki so sestavni del občinske javne ceste, se vegetacijo kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prost profil ceste in predpisana preglednost, da sta omogočena pregled in dostop do cestnih objektov, da so vidne in dostopne prometna signalizacija, prometna oprema ter cestne naprave in ureditve. Vzdrževati je treba tudi cesti bližnja drevesa, ki lahko ogrožajo cesto in promet na njej. Na cestnih površinah izven območja cestišča se kosi najmanj enkrat letno. Vegetacija se mora vzdrževati v skladu s pravili stroke. Okolju neprijaznih sredstev za zatiranje rasti vegetacije ni dovoljeno uporabljati.

 

18. člen

(zagotavljanje preglednosti)

Polja preglednosti, določena s preglednim trikotnikom in pregledno bermo, morajo biti vzdrževana tako, da je zagotovljena s predpisom določena preglednost, izjemoma, če to ni mogoče pa tako, da je glede na terenske razmere zagotovljena največja možna preglednost.

 

19. člen

(čiščenje občinskih javnih cest in drugih prometni površin)

Vsi sestavni deli občinskih javnih cest in drugih javnih površin se čistijo tako, da se odstrani vse, kar lahko negativno vpliva na varnost prometa, funkcionalnost in urejen videz ceste ter varovanje okolja.

 

20. člen

(redno vzdrževanje cestnih objektov in naprav na drugih prometnih površinah)

Cestni objekti ter objekti in naprave na drugih prometnih površinah se redno vzdržujejo tako, da se na objektu ali napravi in prostoru okoli objekta oziroma naprave pravočasno ugotovijo in odpravijo vzroki, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ali naprave ter varnost prometa.

Med dela rednega vzdrževanja cestnih objektov ter objektov in naprav na drugih prometnih površinah sodi zlasti čiščenje:

·      prometnih površin in prometne opreme na objektu,

·      prostora neposredno okoli objekta ali naprave,

·      ležišč, dilatacij, členkov in drugih dostopnih delov objekta,

·      naprav za odvodnjavanje,

·    naplavin, nanosov in drugega materiala, ki lahko ogroža objekt oziroma napravo ali promet, in manjša popravila:

o  poškodb prometnih površin (krpanje udarnih jam, zalivanje razpok, rezkanje neravnin),

o posameznih manjših poškodb na konstrukcijskih delih objekta (krpanje odkruškov, zapolnjevanje fug, opravila zaščitne plasti armature, itd.),

o  protikorozijske zaščite,

o  hidroizolacije in odvodnjavanja,

o  izpodjedenih delov stebrov, opornih in podpornih konstrukcij.

 

21. člen

(nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil)

Največje dovoljene osne obremenitve ter skupne mase in dimenzije vozil se nadzirajo na lokacijah in v terminih, določenih z izvedbenim programom. Nadzor opravlja koncesionar s sodelovanjem policije.

 

22. člen

(intervencijski ukrepi)

Koncesionar je dolžan organizirati dežurno službo in delovne skupine za izvajanje intervencijskih ukrepov zaradi izrednih dogodkov na občinskih javnih cestah. O izvajanju intervencijskega ukrepa in vzrokih zanj je dolžan takoj obvestiti strokovno službo občine, kadar je ogrožen ali oviran promet, pa tudi policijo.

Pri naravnih nesrečah, kot so neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno, pri težjih prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih ali pa na zahtevo policije, je koncesionar dolžan nemudoma odpraviti vzroke (poškodbe ceste, ovire na cesti), zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb občinske javne ceste in večje materialne škode. Če to ni mogoče, je dolžan:

·      označiti ovire in zavarovati promet s predpisano prometno signalizacijo,

·      izvesti nujne ukrepe za zavarovanje ceste,

·      vzpostaviti prevoznost ceste, če je to možno.

 

23. člen

(zimska služba)

Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti občinskih javnih cest in varnega prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica in drugo) lahko ogroženo normalno odvijanje prometa.

V zimskem obdobju, ki praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta, se ceste vzdržujejo v skladu z izvedbenim programom zimske službe, ki ga pripravi koncesionar in ga posreduje v uskladitev strokovnim službam občine do 15. oktobra tekočega leta. Sestavni del izvedbenega programa zimske službe za prihodnje leto je ocena stroškov zimske službe. Izvedbeni program zimske službe za prihodnje leto se uskladi s proračunom za prihodnje leto.

Z izvedbenim programom iz prejšnjega odstavka tega člena se določijo zlasti:

·     organizacijska shema vodenja ter pristojnosti in odgovornosti koncesionarja,

·     razpored pripravljalnih del,

·    načrt cestne mreže z oznakami prednostnih razredov in izhodiščna mesta za izvajanje zimske službe (cestne baze),

·    razporeditev mehanizacije, opreme, materiala za posipanje in delavcev za izvajanje načrtovanih del,

·     dežurstva, obveznost prisotnosti, stopnje pripravljenosti in razpored delovnih skupin,

·     načrt posipanja proti poledici in odstranjevanje snega,

·     mesta in način izločanja posameznih vrst vozil ob neugodnih razmerah na cesti,

·     način zbiranja podatkov in shema obveščanja o stanju prevoznosti cest.

Pripravljalna dela se izvajajo pred začetkom zimskega obdobja z namenom, da se omogoči učinkovito delo zimske službe. Pripravljalna dela obsegajo zlasti dela, ki se nanašajo na:

·     pripravo mehanizacije, prometne signalizacije in opreme, posipnega materiala,

·   pripravo ceste in njene okolice (namestitev dopolnilne prometne signalizacije na nevarnih mestih, postavitev snežnih kolov, namestitev naprav in ureditev za zaščito pred snežnimi zameti) in

·     usposabljanje in strokovno izobraževanje za dela zimske službe.

V obdobjih, ko obstaja nevarnost poledice, se izpostavljeni in prometno nevarni deli cest posipajo proti poledici. Mesta in način posipanja se določijo glede na geografsko-klimatske razmere, leto, naklon in kategorijo ceste ter druge lokalne razmere. Na delih cest, kjer se poledica pogosto pojavlja, mora koncesionar namestiti dopolnilno prometno signalizacijo, ki na to nevarnost opozarja.

Okolju neprijazna topilna sredstva za sneg in led je dovoljeno uporabljati le v minimalnih potrebnih količinah. Za posipanje topilnih sredstev je dovoljeno uporabljati le takšne naprave, ki omogočajo natančno odmerjanje količin. Pri odmerjanju količin posipa je treba upoštevati količino topilnega sredstva, ki je že na vozišču.

Vzdrževanje prevoznosti posameznih občinskih javnih cest v zimskih razmerah je opredeljeno s prednostnimi razredi, v katere so občinske javne ceste razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe. Razvrstitev občinskih javnih cest po prednostnih razredih določi strokovna služba občine tako, da je zagotovljena usklajena prevoznost cestne mreže.

Hidranti, ki so v uporabi zaradi požarne varnosti, morajo biti dostopni ob vsakem času.

Po koncu zimskega obdobja mora koncesionar s cest odstraniti ostanke posipnih materialov (peska), začasno dopolnilno prometno signalizacijo ter začasno prometno opremo, cestne naprave in ureditve za zavarovanje ceste in prometa v zimskem obdobju.

 

2.  Obnavljanje občinskih javnih cest

 

24. člen

(obnovitvena dela)

Obnovitvena dela na cestah so zahtevnejša in obsežnejša vzdrževalna dela, katerih temeljni cilj je dolgoročnejša ureditev posameznih delov ceste. Izvajajo se občasno glede na stopnjo dotrajanosti ali poškodovanosti ceste ter glede na potrebo po izboljšanju njihovih prometno-tehničnih lastnosti, njihove zaščite, zaščite okolja in varnosti prometa.

Obseg obnovitvenih del na občinskih javnih cestah in javnih površinah je sestavni del izvedbenega programa obnovitvenih del na občinskih javnih cestah, ki ga pripravijo strokovne službe občine oziroma koncesionar v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo. Če izvedbeni program obnovitvenih del na občinskih javnih cestah sestavi koncesionar, ga mora posredovati strokovnim službam občine v uskladitev do 15. oktobra tekočega leta. Sestavni del izvedbenega programa obnovitvenih del na občinskih javnih cestah je ocena stroškov obnovitvenih del. Izvedbeni program obnovitvenih del na občinskih javnih cestah za prihodnje leto se uskladi s sprejetim proračunom za prihodnje leto.

Pregled in prevzem izvedbenih obnovitvenih del vodi komisija, ki jo imenuje župan občine. Pregled in prevzem se opravljata v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, pri čemer se smiselno uporabijo določila o tehničnih pregledih objektov in izdaji uporabnega dovoljenja ter v skladu z določili pogodbe o izvajanju del. Pri delu komisije, ki opravlja pregled in prevzem obnovitvenih del, sodeluje tudi predstavnik koncesionarja.

 

3.    Odvoz in hramba nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil

 

25. člen

(odvoz in hramba nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil)

Pogoji in način odstranitve in hrambe nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil na območju občine so določeni z odlokom, ki ureja ureditev cestnega prometa v občini in odlokom, ki ureja ravnanje z zapuščenimi vozili.

Za izvajanje storitev odvoza in hrambe nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil se koncesionarju dodeli javno pooblastilo.

 

IV.    Pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin

 

26. člen

(evidence)

Koncesionar mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.

 

27. člen

(javna obvestila in naznanila)

Koncesionar mora uporabnike občinskih javnih cest in drugih prometnih površin z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja redno obveščati o stanju občinskih cest in uporabnosti drugih prometnih površin.

 

V.    Pravice in obveznosti uporabnikov

 

28. člen

(pravice uporabnikov občinskih javnih cest in drugih prometnih površin)

Občinske javne ceste in druge prometne površine so prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa.

 

29. člen

(obveznosti uporabnikov občinskih javnih cest in drugih prometnih površin)

Uporabnik občinske javne ceste oziroma druge prometne površine mora pristojni strokovni službi občine sporočiti vsako poškodbo ali spremembo na občinski javni cesti ali prometni površini, ki lahko vpliva na varno odvijanje prometa.

Pri odstranjevanju snega s prometnih površin, streh, funkcionalnih in drugih površin je prepovedano zametavati javne prometne površine. Sneg se mora odlagati na robu vozišča, pri čemer mora biti zagotovljeno odvodnjavanje, ali na mestu, kjer odstranjeni sneg ne ovira pešcev in prometa z vozili.

Upravniki ali lastniki oziroma uporabniki zgradb so dolžni na svojem objektu:

·   s streh in žlebov odstranjevati ledene sveče, pri čemer morajo pred tem ustrezno zavarovati javno površino pod njimi,

·   poskrbeti, da so na pročeljih, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo javno površino, nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda ter snežnih ščitniki – snegolovi.

V času odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, morajo lastniki vozil odstraniti svoja vozila z javnih prometnih površin.

Odprava poškodb in onesnaženja občinske ceste ali druge javne površine bremeni tistega, ki jo je povzročil. Pri tem poškodba, ki jo povzroči vozilo, bremeni voznika ali lastnika vozila, poškodba, ki jo povzroči žival, bremeni lastnika oziroma rejca. Če povzročitelj oziroma oseba, ki jo bremeni odprava posledic poškodovanja oziroma onesnaženja občinske ceste, posledic ne odpravi sama, ji to odredi organ nadzora. Če organ nadzora ugotovi, da oseba sama tega ne bo storila ali da strokovno ni usposobljena ali da ni opremljena za to, lahko na stroške postopka odredi odstranitev posledic oziroma vzpostavitev prejšnjega stanja izvajalcu javne službe. Plačilo stroškov odprave poškodb ali onesnaženja občinske ceste ali druge javne površine ne izključuje morebitne odgovornosti za prekršek.

 

VI.       Viri financiranja javne službe

 

30. člen

(viri financiranja storitev javne službe)

Koncesionar pridobiva sredstva za izvajanje javne službe iz proračuna občine in drugih virov.

 

VII.   Vrsta in obseg naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so last občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa

 

31. člen

(vrste in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe)

Za izvajanje javne službe se namenijo občinske javne ceste. Občinske javne ceste so last občine ter del javne lastnine.

Občinske javne ceste sestavljajo:

·      cestni svet,

·      cestno telo,

·      cestišče,

·      brežine cest,

·      cestni objekti,

·      prometna signalizacija in prometna oprema,

·      cestna razsvetljava,

·      cestni priključki do meje cestnega sveta,

·      naprave za odvodnjavanje ceste,

·    servisne prometne površine (počivališča, parkirišča in avtobusna postajališča in  obračališča in podobno),

·   servisne površine z objekti in napravami za upravljanje in vzdrževanje ceste ter nadzor prometa,

·      površine za pešce in kolesarje na cestišču ceste,

·    cestne naprave in druge ureditve, namenjene varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa na njej,

·      naprave za evidentiranje prometa.

 

32. člen

(javno dobro)

Občinske javne ceste in ostale prometne površine so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je na občinski javni cesti mogoče pridobiti služnost za napeljevanje vodovoda in kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovodov ter podobnih objektov in naprav javnega pomena, pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste.

 

VIII.    Nadzor nad izvajanjem javne službe

 

33. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata za ceste pristojni občinski inšpekcijski organ ter občinska uprava občine.

Pri izvajanju nadzora lahko za ceste pristojni občinski inšpekcijski organ odreja ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.

Pristojni organ občinske uprave ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

IX.   Kazenske določbe

 

34. člen

(kazenske določbe)

Z globo 800 € se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti krši določila drugega, tretjega ali petega odstavka 29. člena tega odloka.

Z globo 400 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

Z globo 400 € se kaznuje za prekršek posameznik – fizična oseba, ki krši določila drugega, tretjega ali petega odstavka 29. člena tega odloka.

Z globo 600 € se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti krši določila četrtega odstavka 29. člena tega odloka.

Z globo 300 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

Z globo 300 € se kaznuje za prekršek posameznik – fizična oseba, ki krši določila četrtega odstavka 29. člena tega odloka.

 

X.    Končna določba

 

35. člen

(objava in začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

 

Številka: 37101-1/2015-5

Datum: 11. februar 2015

 

 

Občina Benedikt

 

Milan Gumzar, župan

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor