Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 3

 

Na podlagi 32. in 32. a člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/2007 ZLS – UPB2) in 38. do 54. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 14/2007, dne 22.06.2007) je nadzorni odbor na svoji redni seji dne 22.04.2008 sprejel

 

 

POSLOVNIK NADZORNEGA ODBORA

 

 

OBČINE GORNJI GRAD

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

1. člen

 

 

S tem poslovnikom se ureja organizacija in določa način dela nadzornega odbora ter status članov nadzornega odbora kot najvišjega organa nadzora javne porabe v občini.

 

 

2. člen

 

 

Nadzorni odbor je pri svojem delu neodvisen, vezan pa je na ustavo, republiško zakonodajo in lokalne predpise, zlasti statut občine. Na tem temelji tudi razmerje nadzornega odbora do občinskega sveta in župana.

 

 

3. člen

 

 

Delo nadzornega odbora je javno in poteka v skladu s statutom občine in tem poslovnikom. Nadzorni odbor lahko po predhodni presoji pri obravnavi določenih tem izključi javnost na svoji seji.

 

 

4. člen

 

 

Nadzornega odbora ali njegovega člana ni mogoče razrešiti zaradi mnenja, podanega v času opravljanja funkcije ter pri delu in odločanju nadzornega odbora.

 

 

5. člen

 

 

Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad.

 

 

Nadzorni odbor ima v skladu s 6. členom Statuta Občine Gornji Grad svojo štampiljko.

 

 

6. člen

 

 

Nadzorni odbor predstavlja predsednik nadzornega odbora.

 

 

7. člen

 

 

Predsedniku nadzornega odbora se pošlje vabilo in gradivo za seje občinskega sveta.

 

 

II. PRISTOJNOSTI NADZORNEGA ODBORA

 

 

8. člen

 

 

Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:

 

 

- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

 

 

- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,

 

 

- nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

 

 

Nadzorni odbor ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.

 

 

9. člen

 

 

Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu. Nadzorni odbor vsako proračunsko leto izvede nadzor proračuna in zaključnega računa proračuna občine, finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih) ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem.

 

 

V primeru, da želi nadzorni odbor izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program ali spremeniti nadzorni program, mora ustrezno dopolniti nadzorni program ter dopolnitev z obrazložitvijo posredovati županu in občinskemu svetu.

 

 

Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.

 

 

Letno poročilo o svojem delu nadzorni odbor posreduje županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto.

 

 

III. POSTOPEK IN NAČIN DELA

 

 

1. Postopek

 

 

10. člen

 

 

Nadzorni odbor vodi postopek nadzora po tem poslovniku in po predpisih, ki urejajo javno finančno poslovanje in poslovanje s premoženjem lokalnih skupnosti. Stranka v postopku (nadzorovana stranka) je uporabnik sredstev oz. premoženja in/ali odredbodajalec oz. skrbnik za javna sredstva oz. premoženje.

 

 

11. člen

 

 

Nadzorni odbor opravlja redne in občasne nadzore. O izboru nadzorovane stranke se nadzorni odbor odloča samostojno. Predsednik izda ustrezen sklep, ki se dostavi nadzorovani stranki. Pri tem mora nadzorni odbor upoštevati določila 13. in 14. člena tega poslovnika.

 

 

12. člen

 

 

Z letnim načrtom si nadzorni odbor določi program dela rednih nadzorov. Poleg rednih nadzorov lahko nadzorni odbor opravlja tudi občasne nadzore po predhodni dopolnitvi nadzornega programa v skladu z drugim odstavkom 13. člena tega poslovnika, ki si jih določi sproti po lastni presoji na osnovi:

 

 

- pobud občinskega sveta,

 

 

- pobud župana,

 

 

- pobud članov nadzornega odbora,

 

 

- javno izraženih stališč v javnih medijih in stališč organov civilne družbe,

 

 

- pismenih pobud občanov.

 

 

13. člen

 

 

Nadzor opravijo člani nadzornega odbora – pooblaščenci – na osnovi sklepa o izvedbi nadzora.

 

 

Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitve vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).

 

 

Pred nadzorom nadzorni odbor obvesti župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna.

 

 

14. člen

 

 

V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni pooblaščencu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopkih nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Pooblaščenec nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana.

 

 

Zahtevane podatke je nadzorovana stranka dolžna dostaviti nadzornemu odboru oz. pooblaščencu nadzornega odbora v prepisanem oz. zahtevanem času, vendar najkasneje v 15. dneh.

 

 

15. člen

 

 

Nadzor se opravi s pregledovanjem poslovne dokumentacije, poročil, obvestil in sredstev do te mere, da se ugotovijo zadostna dejstva, ki so potrebna za namen konkretnega nadzora.

 

 

Neposreden nadzor se deloma opravi na sedežu nadzornega odbora, kamor je bila posredovana dokumentacija nadzorovane stranke, deloma pa na sedežu nadzorovane stranke, kjer se vpogleda dodatna dokumentacija in opravi razgovor s pristojnimi osebami nadzorovane stranke.

 

 

16. člen

 

 

Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim planom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Praviloma nadzor opravljata dva pooblaščenca.

 

 

17. člen

 

 

Predsednik nadzornega odbora ima pravico in dolžnost spremljati izvajanje nadzora.

 

 

18. člen

 

 

O poteku nadzora se piše zapisnik, ki je kasneje osnova za izdelavo predloga poročila.

 

 

19. člen

 

 

O vsakem nadzoru se vodi dosje, v katerega se vlaga vse beležke ter druge ustrezne listine in zapisnik, predlog poročila, morebitni ugovor in dokončno poročilo.

 

 

Celotno gradivo se začasno vodi v arhivu nadzornega odbora, kasneje pa v arhivih občinskega sveta. To velja tudi za ostalo dokumentacijo nadzornega odbora.

 

 

Skrbnik arhiva in tekoče dokumentacije je občinska uprava oziroma delavec občinske uprave, ki je določen za administrativno in tehnično pomoč pri delu nadzornega odbora.

 

 

20. člen

 

 

Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve in ocene in mnenja ter morebitna poročila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga najpozneje v roku osem dni po sprejemu pošlje nadzorovani stranki, ki ima pravico v roku 15 dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v 15. dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.

 

 

V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru. Nadzorni odbor presodi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.

 

 

21. člen

 

 

Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine ali nadzorovane osebe, mora o teh kršitvah v 15. dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. Za hujšo kršitev po Zakonu o javnih financah gre v primerih, če za prekršek odgovorna oseba neposrednega uporabnika:

 

 

- prevzame obveznost ali izplača sredstva proračuna za namene, ki niso predvideni v proračunu,

 

 

- v nasprotju z določili omenjenega zakona prevzame obveznost ali izplača sredstva proračuna v višini, ki presega v proračunu zagotovljena sredstva.

 

 

V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba nadzorovane osebe storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

 

 

22. člen

 

 

Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge.

 

 

23. člen

 

 

Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugimi predpisi ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.

 

 

24. člen

 

 

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.

 

 

Posamezne strokovne naloge nadzornega odbora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.

 

 

25. člen

 

 

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotovijo v občinskem proračunu, na podlagi letnega programa nadzora.

 

 

26. člen

 

 

Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

 

 

Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere se opira zahteva za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.

 

 

2. Način dela

 

 

27. člen

 

 

Nadzorni odbor odloča na sejah, katere sklicuje in vodi predsednik nadzornega odbora:

 

 

- na lastno pobudo,

 

 

- na zahtevo večine članov nadzornega odbora.

 

 

Predsednik pripravi predlog dnevnega reda in ga skupaj z gradivom 7 dni pred sejo pošlje članom odbora.

 

 

28. člen

 

 

Če predsednik po prejemu zahteve iz 27. člena tega poslovnika ne skliče v 20. dneh redne in v 5. dneh izredne seje nadzornega odbora, jo lahko skliče vlagatelj zahteve s podpisi večine članov. Predlagatelj iz 2. alineje 27. člena mora poslati gradivo vsaj 7 dni pred sejo.

 

 

29. člen

 

 

V nujnih primerih lahko predsednik skliče izredno sejo nadzornega odbora. Na izredni seji lahko predsednik predlaga dnevni red in predloži gradivo članom na sami seji nadzornega odbora.

 

 

30. člen

 

 

Predlagatelj, ki ni predsednik nadzornega odbora, mora gradivo poslati predsedniku vsaj 7 dni pred sejo.

 

 

31. člen

 

 

Če sejo skliče vlagatelj zahteve iz 2. alineje 27. člena (predsedujoči), jo tudi vodi.

 

 

32. člen

 

 

Člani nadzornega odbora imajo pravico in dolžnost delovati pri delu odbora, udeleževati se sej in odločati. Evidenco udeležbe članov vodi delavec občinske uprave, ki je določen za administrativno in tehnično pomoč pri delu nadzornega odbora.

 

 

33. člen

 

 

Na seji nadzornega odbora so lahko prisotne na povabilo predsednika ali z njegovim soglasjem tudi druge osebe.

 

 

3. Potek seje

 

 

34. člen

 

 

Predsednik oziroma predsedujoči na začetku seje ugotovi sklepčnost nadzornega odbora: zabeležijo se upravičeno odsotni, neopravičeno odsotni in morebitna prisotnost drugih oseb.

 

 

35. člen

 

 

Pri določanju dnevnega reda nadzorni odbor najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo iz dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.

 

 

Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom nadzornega odbora izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda nadzorni odbor razpravlja in glasuje.

 

 

Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.

 

 

36. člen

 

 

Sprejetju dnevnega reda sledi obravnava in sprejemanje zapisnika prejšnje seje. Zapisnik je sprejet, če nanj ni bilo pripomb ali je bil sprejet z dopolnili.

 

 

37. člen

 

 

Dnevni red se obravnava po vrstnem redu posameznih točk, na začetku vsake poročevalec (pooblaščenec) lahko poda obrazložitev.

 

 

38. člen

 

 

Po končani obrazložitvi predsednik oziroma predsedujoči povabi k razpravi, h kateri se člani prijavijo z dvigom rok. Razpravljanje posameznika je lahko časovno omejeno in se mora nanašati na obravnavano točko, sicer ga predsednik na to opomni oz. mu po neuspešnem opominu vzame besedo. O eventualnem ugovoru o odvzemu besede odloča nadzorni odbor.

 

 

39. člen

 

 

Predsednik oziroma predsedujoči zaključi razpravo, ko ugotovi, da ni več razpravljavcev.

 

 

V točkah dnevnega reda, pri katerih se ugotovi potreba po dodatnih materialih, se točka zaključi. Z njeno obravnavo se nadaljuje po pridobitvi le teh.

 

 

40. člen

 

 

Predsednik oziroma predsedujoči prekine sejo nadzornega odbora in jo po možnosti preloži na določen datum, če:

 

 

- je potrebno dobiti mnenje drugih organov,

 

 

- tako sklene nadzorni odbor.

 

 

Nedokončano zadevo se preloži na eno od prihodnjih sej. Nadzorni odbor zaključi sejo, ko so izčrpane vse točke dnevnega reda.

 

 

41. člen

 

 

Predsednik skrbi na seji za red in sme kršilca reda opomniti oz. mu odvzeti besedo ali v skrajnem primeru zahtevati, da zapusti sejo. Vsi ukrepi se zapišejo v zapisnik. O morebitnem ugovoru, vloženem v roku 3 dni po izrečenem ukrepu, odloča nadzorni odbor na prihodnji seji.

 

 

Predsednik prekine sejo odbora, če na njej s prej navedenimi ukrepi reda ni mogoče ohraniti.

 

 

4. Odločanje

 

 

42. člen

 

 

Nadzorni odbor veljavno odloča na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora. Za sprejem sklepa je potrebna večina opredeljenih glasov navzočih članov

 

 

Glede izločitve člana ali predsednika nadzornega odbora se odloča v primerih in po postopku določenem v 43. členu statuta Občine Gornji Grad.

 

 

Po končani razpravi se o predlogu pripravi sklep in opravi glasovanje. Glasovanje je javno ali tajno, če tako odločijo člani nadzornega odbora.

 

 

Član nadzornega odbora ima pravico izraziti ločeno mnenje, ki se ga zabeleži v zapisniku.

 

 

43. člen

 

 

Javno glasovanje se opravi z dvigovanjem rok in to po predsednikovem vprašanju, kdo je za predlog in kdo je proti predlogu. Če je o isti zadevi več predlogov, se glasuje po vrstnem redu formulacije predlogov. Ko je nek predlog sprejet je glasovanje končano.

 

 

44. člen

 

 

Za tajno glasovanje se pripravijo tri enako velike glasovnice z navedbo vprašanja ali sklepa o katerem se odloča, z žigom nadzornega odbora in vpisanima besedama »ZA« (na desni strani), »PROTI« (na levi strani); obkroži se le ena izmed teh besed. Tajno glasovanje izvedeta predsednik in tajnik odbora. Oba podpišeta zapisnik o izvedbi in izidu glasovanja. Rezultat glasovanja objavi predsednik odbora.

 

 

5. Zapisnik

 

 

45. člen

 

 

O sejah nadzornega odbora se piše zapisnik. V njem so glavni podatki o opravljenem delu s poudarkom na:

 

 

- udeležencih na seji in morebitnih odsotnih,

 

 

- spremembah in dopolnitvah dnevnega reda,

 

 

- obravnavanih predlogih in sprejetih sklepih.

 

 

K zapisniku se priložijo gradiva v originalu ali kopiji.

 

 

46. člen

 

 

Za zapisnik nadzornega odbora skrbi delavec občinske uprave, ki je določen za administrativno in tehnično pomoč pri delu nadzornega odbora oziroma eden izmed članov nadzornega odbora, ki ga določi predsednik nadzornega odbora. Člani odbora prejmejo predlog zapisnika hkrati z vabilom za naslednjo sejo. Na seji sprejeti zapisnik podpišeta predsednik oziroma predsedujoči in zapisnikar.

 

 

IV. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE

 

 

47. člen

 

 

Spremembe in dopolnitve tega poslovnika obravnava in sprejme nadzorni odbor po enakem postopku in na enak način kot poslovnik.

 

 

V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

 

48. člen

 

 

Pri delu nadzornega odbora se smiselno uporabljajo določbe Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 14/2007) in Poslovnika občinskega sveta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 14/2007).

 

 

49. člen

 

 

Članom nadzornega odbora pripada ustrezno plačilo za njihovo delo na osnovi Pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov Občine Gornji Grad.

 

 

50. člen

 

 

Ta poslovnik začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem glasilu Zgornjesavinjskih občin.

 

 

51. člen

 

 

Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik nadzornega odbora Občine Gornji Grad z dne 24.11.1999.

 

 

Datum: 22.04.2008

 

 

Številka: 007-15/2008

 

 

PREDSEDNIK NADZORNEGA

 

 

ODBORA OBČINE GORNJI GRAD

 

 

Manca Žerovnik, l.r.

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2017 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor