Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 110/11 - ZDIU12, 104/12 - ZIPRS1314, 14/13, 46/13 - ZIPRS1314-A, 82/13 - ZIPRS1314-C, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 95/14 - ZIPRS1415-C, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 80/16 - ZIPRS1718, 33/17 - ZIPRS1718-A, 71/17 - ZIPRS1819, 13/18) in 19. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/16) je Občinski svet Občine Vojnik na 3. seji dne, 20.12.2018 sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU
OBČINE VOJNIK ZA LETO 2019
1. Splošna določba
1. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Vojnik za leto 2019 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2. člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
Konto
Naziv
Znesek v EUR
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
I.
SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)
7.676.800
TEKOČI PRIHODKI (70+71)
6.945.639
70
DAVČNI PRIHODKI
5.723.698
700
Davki na dohodek in dobiček
5.261.828
703
Davki na premoženje
324.370
704
Domači davki na blago in storitve
137.500
706
Drugi davki
0
71
NEDAVČNI PRIHODKI
1.221.941
710
Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja
1.045.258
711
Takse in pristojbine
9.000
712
Globe in druge denarne kazni
16.050
713
Prihodki od prodaje blaga in storitev
4.400
714
Drugi nedavčni prihodki
147.233
72
KAPITALSKI PRIHODKI
61.170
720
Prihodki od prodaje osnovnih sredstev
56.170
722
Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev
5.000
74
TRANSFERNI PRIHODKI
669.991
740
Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij
629.991
741
Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije
40.000
II.
SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)
8.938.683
40
TEKOČI ODHODKI
2.487.503
400
Plače in drugi izdatki zaposlenim
861.775
401
Prispevki delodajalcev za socialno varnost
134.533
402
Izdatki za blago in storitve
1.333.795
403
Plačila domačih obresti
17.400
409
Rezerve
140.000
41
TEKOČI TRANSFERI
3.036.950
410
Subvencije
82.000
411
Transferi posameznikom in gospodinjstvom
1.243.867
412
Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam
267.973
413
Drugi tekoči domači transferi
1.443.110
42
INVESTICIJSKI ODHODKI
3.235.730
420
Nakup in gradnja osnovnih sredstev
43
INVESTICIJSKI TRANSFERI
178.500
431
Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki
129.000
432
Investicijski transferi proračunskim uporabnikom
49.500
III.
PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.)
-1.261.883
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
IV.
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)
75
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV
750
Prejeta vračila danih posojil
751
Prodaja kapitalskih deležev
V.
DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)
44
DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV
440
Dana posojila
441
Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb
VI.
PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)
C. RAČUN FINANCIRANJA
VII.
ZADOLŽEVANJE (500)
545.254
50
ZADOLŽEVANJE
500
Domače zadolževanje
VIII.
ODPLAČILA DOLGA (550)
242.000
55
ODPLAČILA DOLGA
550
Odplačila domačega dolga
IX.
SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)
-958.629
X.
NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)
303.254
XI.
NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)
1.261.883
XII.
STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA
960.329
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov (Občinski svet, Nadzorni odbor, Župan in Podžupan, Občinska uprava – splošne zadeve, Občinska uprava – finance, Občinska uprava – družbene dejavnosti, Občinska uprava – komunala, Občinska uprava – urejanje prostora in varstvo okolja, Občinska uprava – občinsko premoženje, Občinska uprava – požarna varnost, zaščita in reševanje, CZ, Občinska uprava – kmetijstvo, Občinska uprava – gospodarstvo s turizmom, Občinska uprava – elementar, Skupna občinska uprava – Medobčinski inšpektorat in redarstvo, Skupna občinska uprava občin Dobrna, Vitanje in Vojnik, Režijski obrat, Upravljanje športne in kulturne infrastrukture, KS Vojnik, KS Nova Cerkev, KS Frankolovo), ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Vojnik. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
2. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
3. člen
(izvrševanje proračuna)
Proračun se izvršuje skladno z določbami Zakona o javnih financah, Zakona o izvrševanju proračuna, Zakona o javnih naročilih, Zakona o uravnoteženju javnih financ, Uredbe o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja in drugimi podzakonskimi predpisi ter navodili, ki jih izda župan. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba. Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti so odgovorni predsedniki svetov krajevnih skupnosti.
4. člen
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
· požarna taksa po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom, ki se uporablja za namene, določene v tem zakonu ,
· državna sredstva, evropska sredstva in sredstva drugih sofinancerjev za investicije in tekoče zadeve,
· turistična taksa,
· lastna sredstva krajevnih skupnosti, ki se uporabljajo za namene, določene v finančnem načrtu posamezne krajevne skupnosti,
· prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja,
· donacije,
· prihodki od komunalnih prispevkov,
· okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda,
· pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest,
· koncesijske dajatve od upravljanja pokopališča, lovstva in izkoriščanja gozdov,
· najemnina za gospodarsko javno infrastrukturo.
Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva namenski izdatek, ki v finančnem načrtu proračuna ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se za višino dejanskih namenskih prejemkov poveča obseg izdatkov finančnega načrta in proračun.
Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, se bodo prenesli v naslednje leto, za namene za katere so opredeljeni.
5. člen
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan.
Župan lahko med letom odpre novo proračunsko postavko iz sredstev proračunske rezervacije.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v polletju s polletnim poročilom in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2019 in njegovi realizaciji.
6. člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 80% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1. v letu 2020 40 % navedenih pravic porabe in
2. v ostalih prihodnjih letih 40 % navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 40 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoč in sredstev drugih donatorjev.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
7. člen
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
Predstojnik neposrednega uporabnika (župan) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
8. člen
(proračunski skladi)
Proračunski skladi so:
1. Proračunska rezerva, oblikovana po ZJF
Proračunska rezerva se v letu 2019 oblikuje v višini 80.000 €. Na podlagi za finance pristojnega organa občinske uprave o porabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
2. Rezervni sklad neprofitnih stanovanj se v letu 2019 oblikuje v višini v višini 20.000 €, oblikovan po 119. členu stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/2003).
4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države
9. člen
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 400 € odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. Prav tako lahko župan odobri sredstva do višine 400 €.
5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
10. člen
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja, se občina za proračun leta 2019 lahko zadolži za izgradnjo vrtca v Frankolovem v višini 545.254 €, od tega se 145.254 € (3 % skupne primerne porabe občin) nanaša na zadolževanja v državnem proračunu iz naslova 21. člena Zakona o financiranju občin in v skladu z 10. členom Zakona o spremembah zakona o financiranju občin. Občina Vojnik lahko na podlagi zgoraj navedenega za izvrševanje proračuna Občine Vojnik za leto 2019 najame brezobrestni kredit iz državnega proračuna, za projekt št. OB139-14-0014 Izgradnja vrtca Frankolovo, ki je planiran v Načrtu razvojnih programov za obdobje 2019-2022 in na proračunski postavki 4030951.
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar le do višine 5% sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine za sredstva sofinanciranja investicij iz proračuna Evropske unije – zanje se občina lahko likvidnostno zadolži največ do višine odobrenih sredstev.
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. Pravni posli, ki jih sklepajo krajevne skupnosti nad 2.000 €, so brez soglasja župana nični. Podpisovanje pravnih poslov krajevnih skupnosti, ki bi imeli finančne posledice pri upravljanju premoženja, so brez soglasja nični.
11. člen
(obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje)
Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavod in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina) se lahko v letu 2019 zadolžijo do skupne višine 0 eurov.
Pravne osebe, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje, se lahko v letu 2019 zadolžijo do skupne višine 0 eurov in izdajo poroštva do skupne višine glavnic 0 eurov.
Izdana poroštva se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.
6. Prehodne in končne določbe
12. člen
(začasno financiranje v letu 2020)
V obdobju začasnega financiranja Občine Vojnik v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
13. člen
(uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 410-0026-2018/5
Datum: 20.12.2018
Občina Vojnik
Branko Petre, župan