Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 1/96 in 44/97) in 16. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 27/95, 13/98, 17/98, 18/98 in 5/2000) je Mestni svet Mestne občine Maribor na 21. seji, dne 4. septembra 2000, sprejel
ODLOK
o prostorskih ureditvenih pogojih za širše območje Ptujske ceste (območja C-7, C-8, O-3, del S-36, S-37 in S- 8)
I. UVODNA DOLOČILA
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje urejanja centralnih con C-7 in C-8, cone O-3 (del) ter dela stanovanjskih območij S-36, S-37 in S-38, ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 643/97 v septembru 2000.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
A. TEKSTUALNI DEL
1. Obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor
2. Osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih
B. GRAFIČNI DEL
1. Izsek iz dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor v merilu 1:5000 s prikazom obravnavanega območja
2. Meja območja in členitev območja v merilu 1:5000
3. Situacija komunalne in energetske infrastrukture v merilu 1:2700
4. Pogoji prometnega urejanja v merilu 1:5000
5. Regulacijske karte v merilu 1:1000
II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA
3. člen
Meja obravnavanega območja urejanja je prikazana v grafičnem delu, navedenem v 2. členu tega odloka, na karti "Meja območja in členitev območja".
III. FUNKCIJA OBMOČJA IN ČLENITEV OBMOČJA
4. člen
Obravnavano območje celote, ki smo jo imenovali Ptujska cesta (PC), je sestavljeno iz trinajstih območij urejanja, ki so razdeljena na posamezne funkcionalne enote:
Funkcionalna enota je površina, znotraj katere veljajo enaka določila za urejanje, oblikovanje in izrabo prostora.
PC I. - območje centralnih dejavnosti med Ptujsko in Zagrebško ulico ter južnim robom lokacijskega načrta za podaljšek hitre ceste
PC II. - območje priključka Hitre ceste na Ptujsko cesto
PC III. - območje centralnih dejavnosti med Ptujsko, južnim robom lokacijskega načrta za podaljšek hitre ceste, Zagrebško in Poljsko ulico
unkcionalna enota PC III.1
funkcionalna enota PC III.2
funkcionalna enota PC III.3
funkcionalna enota PC III.4
funkcionalna enota PC III.5
funkcionalna enota PC III.6
PC IV. - stanovanjsko območje med Sarajevsko, Ptujsko in Janševo ulico
funkcionalna enota PC IV.1
funkcionalna enota PC IV.2
funkcionalna enota PC IV.3
PC V. - območje s centralno funkcijo, stanovanjsko centralno funkcijo, športno rekreacijsko funkcijo in površinami za prometno infrastrukturo med Ptujsko, Poljsko, Zagrebško in Špelino ulico
funkcionalna enota PC V.1
funkcionalna enota PC V.2
funkcionalna enota PC V.3
funkcionalna enota PC V.4
funkcionalna enota PC V.5
PC VI. - območje s stanovanjsko centralno funkcijo in zelenimi površinami med Prvomajsko, Janševo, Ptujsko in Špelino ulico
funkcionalna enota PC VI.1
funkcionalna enota PC VI.2
funkcionalna enota PC VI.3
funkcionalna enota PC VI.4
PC VII. - stanovanjsko centralno območje med Bevkovo, Špelino, Ptujsko in Rusko ulico
PC VIII. - območje s centralno, stanovanjsko centralno funkcijo ter površine namenjene za šolstvo, kulturo in zdravstvo in zelene površine med Rusko, Ptujsko, Špelino, Zagrebško, Bohoričevo, po Heroja Nandeta in Prvomajsko ulico
funkcionalna enota PC VIII.1
funkcionalna enota PC VIII.2
funkcionalna enota PC VIII.3
funkcionalna enota PC VIII.4
funkcionalna enota PC VIII.5
funkcionalna enota PC VIII.6
PC IX. - stanovanjsko centralno in centralno območje med Heroja Nandeta, Kavčičevo, Dogoško in ulico brez imena
funkcionalna enota PC IX.1
funkcionalna enota PC IX.2
funkcionalna enota PC IX.3
PC X. - stanovanjsko območje med Roško, Heroja Nandeta, ulico brez imena in Valesovo ulico.
PC XI. - stanovanjsko območje med Bohoričevo, Zagrebško, "Cesto v TAM", Kavčičevo in ul. Heroja Nandenta.
PC XII. - centralno območje s športnimi površinami in površinami za šolstvo, kulturo in zdravstvo med Cesto v TAM, podaljšano Zagrebško cesto, koridorjem daljnovoda in Ptujsko cesto
funkcionalna enota PC XII.1
funkcionalna enota PC XII.2
funkcionalna enota PC XII.3
funkcionalna enota PC XII.4
funkcionalna enota PC XII.5
funkcionalna enota PC XII.6
funkcionalna enota PC XII.7
PC XIII. - stanovanjsko centralno območje med Dogoško in Ptujsko cesto, koridorjem daljnovoda in servisno cesto, ki je vzporednica Ptujski
funkcionalna enota PC XIII.1
funkcionalna enota PC XIII.2
IV. SKUPNA MERILA IN POGOJI
5. člen
Skupna merila in pogoji veljajo za vsa območja urejanja, v kolikor ni s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
6. člen
Merila in pogoji glede vrste posegov
V funkcionalnih enotah so, razen če ni določeno drugače, dovoljeni naslednji posegi:
•
novogradnje, nadomestne gradnje, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave,
spreminjanje namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne povzroča motenj v okolju in da funkcionalno zemljišče ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,
tekoča vzdrževalna dela na objektih,
rušenja objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča
postavitev mikrourbane opreme, gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,
urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, pešpoti in kolesarskih poti,
postavitev kioskov, turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj, reklamnih panojev in neprometnih znakov.
Na območjih, za katera so predvidene izdelave posebnih strokovnih podlag, so dopusni le posegi iz 50.člena tega odloka.
7. člen
Merila in pogoji za oblikovanje
Pri vseh novogradnjah in parcelacijah v območju je potrebno upoštevati omejitve, ki so podane z regulacijsko mejo, gradbeno mejo, gradbeno linijo, FSI-jem in koeficientom pozidanosti, kar je razvidno iz regulacijskih kart.
Regulacijska linija je v regulacijskih kartah (grafična priloga št. 6) informativna.Potrebno jo je natančno določiti pri izdelavi lokacijske dokumentacije ali drugih prostorskih izvedbenih načrtov.
Toleranca pri predpisanem FSI in predpisanem faktorju pozidanosti je + 0.05. Upravičenost odstopanja dokazuje investitor z idejnim načrtom objekta in zunanje ureditve.
Vsebina regulacijskih elementov:
egulacijska linija omejuje javne površine od nejavnih in loči funkcionalne enote,
gradbena meja je linija, ki jo novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost,
gradbena linija je linija, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novograjeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad,
smer pozidave je smer daljšega roba objektov,
FSI je razmerje med bruttoetažnimi površinami objektov nad nivojem terena in površino zemljišča gradbene parcele,
faktor pozidanosti je razmerje med pozidano in površino gradbene parcele,
zelena površina je površina s prevladujočo zazelenitvijo,
drevored - obveznost zasaditve ali ohranitve visoke vegetacije zavezuje zasebnega ali javnega investitorja, da pred posegom ali ob prvem posegu v ali ob funkcionalni enoti predvideno vegetacijo zasadi ali jo ohranja,
cesta je površina, namenjena prometu, ki ne predstavlja vedno površine v javni rabi (lahko je kategorizirana ali nekategorizirana),
dovozna cesta je površina, namenjena uvozu ali izvozu, za potrebe enega ali več uporabnikov in je lahko v javni ali privatni rabi,
javna pot za pešce in kolesarje je površina, namenjena zbirnemu peš in kolesarskemu prometu,
parkirišče je površina, namenjena parkiranju osebnih vozil,
omejitve horizontalnega gabarita po namembnosti ali višini, možnost prometno komunalnega koridorja,
višina objekta je referenčna višina venca objekta na orientacijsko poudarjenih točkah.
8. člen
Če regulacijski elementi ne omejujejo posega v prostor, veljajo za odmike predvidenega objekta naslednja pravila:
minimalno toliko od objekta na sosednji parceli, kot določajo svetlobno tehnične zahteve,
minimalno toliko od parcelne meje, da je možna uporaba objekta in da novi objekt ne moti uporabe sosednjih objektov in naprav.
9. člen
Pri oblikovanju objektov, ki posegajo v obcestni prostor Ptujske ceste, ni dovoljena uporaba materialov (strehe, fasade), ki povzročajo bleščanje.
Začasni objekti, razen prireditvenih objektov se ne smejo locirati ob javnih prometnih površinah.
Ulična oprema in turistične oznake morajo biti locirane tako, da ne ovirajo funkcionalno omejenih ljudi ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemensko višino hiš.
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2.5m nad pločnikom.
Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave objektov se uskladijo s celotno stavbno maso objekta, z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.
Neutrjene parkirne površine niso dovoljene.
10. člen
Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel
in funkcionalnih zemljišč.
Velikost gradbenih parcel in funkcionalno zemljišče se določi z lokacijsko dokumentacijo.
Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:
- namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,
- urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, zelene površine),
- sanitarno tehnične zahteve.
Funkcionalno zemljišče mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
Na nepozidanih območjih, kjer odlok oziroma regulacijska karta določata novo parcelacijo, so posegi v prostor dovoljeni le v skladu z določili tega odloka. Če želi lastnik zemljišča ali več lastnikov bistveno spremeniti parcelacijo iz odloka, mora pred posegom pridobiti enotno urbanistično, prometno in komunalno rešitev za novo parcelacijo.
Najmanjše območje, za katerega je treba izdelati enotno rešitev, določi za prostorsko načrtovanje pristojni organ občine, ki izdelano enotno rešitev tudi verificira.
11. člen
Merila in pogoji za prometno urejanje
Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor v varovalnih pasovih javnih cest je dovoljena le s soglasjem pristojnega upravnega organa.
12. člen
Priključki nekategoriziranih cest na kategorizirane ceste se lahko gradijo in rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega upravnega organa. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji gradnje.
Dovozne ceste in pristopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na ceste nižje kategorije in preko teh na ceste višje kategorije. Za vse dovozne ceste in priključke so potrebna soglasja pristojnega organa.
Do vsake gradbene parcele mora biti zagotovljen trajen dovoz in dostop s ceste ali javne poti. Izjemoma so dovoljeni dovozi in dostopi preko zasebnih zemljišč ob predložitvi dokaza o služnostni pravici.
Pri določanju lokacije novih objektov je potrebno zagotoviti, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto ali pot. Prometnotehnični elementi priključkov morajo ustrezati prometnim zahtevam glede na namembnost objekta.
Slepe ulice morajo biti zaključene tako, da omogočajo na koncu ulice oziroma v bližini (max. 30 m) obračanje vozil.
13. člen
Na prometnih površinah zunaj vozišča je možno skladno z veljavnimi predpisi in soglasjem pristojnega organa graditi objekte spremljajočih dejavnosti kot so: avtobusna postajališča, parkirišča, bencinske servise, objekte za vzdrževanje cest, površine za kontrolo cestnega prometa in podobno.
Pri gradnji naštetih objektov je upoštevati veljavne predpise o prometnem in prostem profilu ceste.
14. člen
Za zagotovitev varnega odvijanja prometa in urejanje varnega prometnega režima je ob vozišču možno graditi dodatne vozne pasove, izključevalne in vključevalne pasove, parkirne pasove, kolesarske in pasove za pešce, kolesarske steze in pločnike. Za tovrstne gradnje je pridobiti soglasje pristojnega organa.
15. člen
Za varno odvijanje kolesarskega prometa je ob kolesarskih pasovih in kolesarskih stezah iz predhodnega člena tega odloka možno graditi tudi daljinske, glavne, regionalne in občinske kolesarske poti. Na pomembnih ciljih kolesarskih voženj je potrebno urejati površine za odstavo oz. parkiranje koles, manjša odstavna mesta pa morajo biti sestavni del mikrourbane opreme.
16. člen
Za parkiranje osebnih vozil je urediti parkirne pasove ob vozišču, parkirišča, garažne hiše in podzemne garaže. Število potrebnih parkirnih mest je določiti skladno s tabelo, kjer je število parkirnih mest odvisno od dejavnosti.
TABELA ZA DOLOČITEV POTREBNIH PARKIRNIH MEST V ODVISNOSTI OD DEJAVNOSTI
DEJAVNOSTI
ŠTEVILO PARKIRNIH MEST
1. STANOVANJSKA POSLOPJA
ENODRUŽINSKE HIŠE
2 PM / stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce
POSLOPJA S STANOVANJI
1 PM / stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce
VIKENDI IN POČITNIŠKE HIŠE
1 PM / stanovanjsko enoto
MLADINSKI IN OTROŠKI DOMOVI
1 PM / 10 postelj
ŠTUDENTSKI DOMOVI
1 PM / 2 postelji
DELAVSKI DOMOVI
DOMOVI ZA OSTARELE
1 PM / 8 postelj
2. PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI
PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI - SPLOŠNO
1 PM / 30 m2 neto površine
UPRAVNI PISARNIŠKI PROSTORI S
ŠTEVILNIM OBISKOM
1 PM / 20 m2 neto površine
3. PRODAJNI PROSTORI
TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE
1 PM / 30 m2 prodajne površine - najmanj 2 PM
TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE Z
MAJHNIM OBISKOM
1 PM / 50 m2 prodajne površine - najmanj 2 PM
NAKUPOVALNI CENTRI
1 PM / 15 m2 prodajne površine
4. PRIREDITVENI PROSTORI
GLEDALIŠČA, KONCERTNE DVORANE,
VEČNAMENSKE DVORANE
1 PM / 5 sedežev + 1PM / 2,5 zaposlenih
KINO, ŠOLSKE DVORANE, PREDAVALNICE
1 PM / 5 sedežev
CERKVE
1 PM / 20 sedežev
5. ŠPORTNE NAPRAVE
ŠPORTNI OBJEKTI BREZ GLEDALCEV
1 PM / 250 m2 površine
ŠPORTNI STADION S PROSTOROM ZA GLEDALCE
1 PM / 250 m2 površine + 1 PM / 10 gledalcev
ŠPORTNI DVORANE BREZ GLEDALCEV
1 PM / 50 m2 dvoranske površine
ŠPORTNI DVORANE S PROSTOROM ZA GLEDALCE
1 PM / 50 m2 dvoranske površine + 1 PM / 10 gledalcev
JAVNA KOPALIŠČA (ZUNANJA)
1 PM / 200 m2 površine
POKRITA JAVNA KOPALIŠČA
1 PM / 5 garderobnih omaric
POKRITA JAVNA KOPALIŠČA S PROSTOROM
ZA GLEDALCE
1 PM / 5 garderobnih omaric + 1 PM / 10 gledalcev
TENIS IGRIŠČA
4 PM / 1 igrišče + 1 PM / 10 gledalcev
KEGLJIŠČA
4 PM / 1 stezo
ČOLNARNE
1 PM / 2 čolna
STRELIŠČA
1 PM / 1 tarčo
DRSALIŠČA
1 PM / 2 gledalca + 1PM / 5 igralcev
VZPENJAČE, VLEČNICE, SEDEŽNICE
1 PM / 6 oseb (dnevna frekv.) ali 1 PM / 2 osebi (urna frekv.)
+ 1 PM / 3 zaposlene
6. GOSTILNE IN PRENOČIŠČA
GOSTILNE LOKALNEGA ZNAČAJA
1 PM / 8 sedežev
POMEMBNEJŠA GOSTIŠČA
1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2,5 zaposlenih
HOTELI, PENZIONI, ZDRAVILIŠČA IN DRUGI
1 PM / 3 postelje + 1 PM / 4 sedeže v restavraciji
OBJEKTI S PRENOČIŠČI
1 PM / 2,5 zaposlenih
MLADINSKI DOMOVI ZA PRENOČEVANJE
7. ZDRAVSTVENE USTANOVE
BOLNIŠNICE
1 PM / 3 zaposlene + 1 PM / 10 postelj
ZDRAVSTVENI DOMOVI - SPLOŠNO
MANJŠI ZDRAVSTVENI DOMOVI IN AMBULANTE
1 PM / 2 zaposlena + 1 PM / 30 m2 neto površine, najmanj 3 PM
8. ŠOLE
OSNOVNE ŠOLE
1 PM / 30 učencev
SREDNJE ŠOLE
1 PM / 25 učencev + 1 PM / 10 učencev starejših od 18 let
POSEBNE ŠOLE ZA MOTENE V RAZVOJU
1 PM / 15 učencev
VISOKE ŠOLE
1 PM / 3 študente
OTROŠKI VRTCI
1 PM / 20 otrok, najmanj 2 PM
9. INDUSTRIJA, OBRT
OBRTNI IN INDUSTRIJSKI OBRATI
1 PM / 50 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene
SKLADIŠČA, DEPOJI, TRGOVINA NA DEBELO,
RAZSTAVNI IN PRODAJNI PROSTORI
1 PM / 80 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene
DELAVNICE ZA SERVIS MOTORNIH VOZIL
6 PM / 1 popravljalno mesto
AVTOMATSKE AVTOPRALNICE
5 PM / 1 pralno napravo
SAMOPOSTREŽNE AVTOPRALNICE
3 PM / 1 pralni prostor
10. POKOPALIŠČA
VELIKA POKOPALIŠČA
1 PM / 2000 m2 površine
MALA POKOPALIŠČA
1 PM / 500 m2 površine minimalno 10 parkirnih mest
Potrebno število PM, določenih v tabeli, je zagotoviti na lastni parceli. Kadar to ni možno, je potrebno število PM zagotoviti na javnih prometnih površinah ali v javnih garažah skladno s pogoji pristojnega upravljalca.
17. člen
Ceste na obravnavanem območju so razdeljene na državne in občinske.
18. člen
Ob državnih cestah je opredeljen varovalni pas.
Predvidene državne ceste (novogradnje in rekonstrukcije) so določene z veljavnim lokacijskim načrtom.
Novi direktni priključki posameznih objektov na Ptujsko cesto (državna cesta GI.-št.1) niso dovoljeni.
Obstoječi priključki posameznih objektov in parkirišč ostanejo v uporabi. Ob spremembi dejavnosti v objektih, ki so direktno priključeni na Ptujsko cesto je v primeru spremembe strukture prometa in povečanega prometa na obstoječem priključku pridobiti soglasje upravljalca ceste.
19. člen
Občinske ceste na obravnavanem območju so razdeljene v kategorijo A in B.
Na cestah v kategoriji A je promet pešcev ločen od prometa motornih vozil. Posebna kategorija predvidenih občinskih javnih cest so ceste A1. To so predvidene pomembne mestne ceste, za katere je potrebna izdelava lokacijskega načrta in v tem odloku predstavljajo le informacijo v prostoru.
Občinske ceste B so dovozne ceste, kjer ni obvezna ločitev prometa motornih vozil od prometa pešcev: možne so skupne prometne površine v odvisnosti od predvidenih prometnih obremenitev in namenske rabe območja. Te ceste so lahko kategorizirane ali nekategorizirane.
20. člen
Pri posegih v območju križišč in priključkov je obvezno upoštevati pregledni trikotnik, ki ga je potrebno določiti skladno s kategorijo ceste.
21. člen
Do vseh objektov je zagotoviti interventne dovoze.
Vsem nestanovanjskim objektom je omogočiti dostavo.
Ob Ptujski in Zagrebški ulici ni možno locirati začasne prireditvene objekte.
22. člen
Na območjih jugozahodno od Ptujske ceste je omogočiti prehajanje pešcev in kolesarjev skozi kareje po javnih poteh in tako zagotavljati kratke poti nemotoriziranim udeležencem v prometu.
23. člen
Merila in pogoji za komunalno in energetsko urejanje ter telekomunikacije
Splošna merila in pogoji
Skupna merila in pogoji glede komunalnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja, razen za tista, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
Posamezni komunalni objekti in naprave kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki, ipd , morajo biti obsajeni z zelenim pasom tako, da niso vidni iz okolja, vendar tako, da je omogočeno vzdrževanje.
Obstoječe in predvidene objekte je treba priključiti na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo: kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje in telefonsko omrežje. Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni, zagotovljeni naj bodo predpisani medsebojni odmiki ter odmiki od objektov in drevja. Potekajo naj po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da je omogočeno vzdrževanje omrežja in priključkov.
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno upoštevati in citirati vse veljavne zakonske in tehnične predpise za posamezna področja komunalne in energetske infrastrukture. Dodatno se upoštevajo še posebni pogoji posameznih upravljalcev k lokacijski dokumentaciji.
Energetski in telekomunikacijski predvideni vodi (razen električni vod 110 kV in več) morajo biti zemeljski, prav tako vsi novi in sanirani priključki.
V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so v rezervatih dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.
24. člen
Vodooskrba
Obnoviti in dopolniti je obstoječe omrežje tako, da bo nudilo požarno zaščito in omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov.
Vsi novograjeni objekti znotraj območja morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s soglasjem upravljalca.
Uporabniki tehnoloških vod morajo uporabljati zaprte sisteme.
25. člen
Zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Na območjih, kjer je zgrajeno kanalizacijsko omrežje, je priključitev nanj obvezna.
V območjih, kjer ni javnega kanalizacijskega omrežja, je potrebno urediti ločen sistem kanalizacije in upoštevati Smernice o načinu odvoda in čiščenja odpadne vode iz objektov. Do izgradnje kanalizacije in centralne čistilne naprave je za individualne stanovanjske objekte možno odvajati onesnažene vode v vodotesne individualne greznice brez odtoka. Pri tem je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov, navodila za gradnjo gnojišč in greznic in sanitarno tehnične predpise.
Meteorne vode morajo biti speljane v meteorno kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico ali v odprte jarke; meteorne vode s površin, kjer se odvija motorni promet, morajo biti speljane preko lovilcev olj.
Tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod v javno kanalizacijsko omrežje, morajo biti pred izpustom v odvodnik ustrezno očiščene oz. nevtralizirane v individualnih čistilnih napravah.
Izpuščanje strupenih snovi v kanalizacijo ali v podtalje ni dovoljeno. Za to vrsto odplak se izvede ločeno zbiranje in odvoz strupenih snovi na posebno določeno mesto.
Pri načrtovanju, izdelavi lokacijske dokumentacije, gradnji in priključevanju posameznih objektov je potrebno upoštevati vse veljavne zakone in odloke s tega področja. Upoštevati je potrebno predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo, ki znašajo: 3,0 m min. horizontalni odmik in 0,5 m min. vertikalni odmik.
Vsa grajena kanalizacija mora biti vodotesna.
26. člen
Elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava
Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike. Novi objekti se priključijo na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije. Nizkonapetostni priključki morajo biti zemeljski.
Izgradnje nove javne razsvetljave in sanacija obstoječe se izvede z enotno opremo za celotno sosesko ali ulico. Omrežje javne razsvetljave
mora biti zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob cesti, izjemoma se kabel polaga v cestišče.
27. člen
Oskrba z zemeljskim plinom in ogrevanje
Obnoviti in dopolniti je obstoječe omrežje zemeljskega plina tako, da bo omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov.
Pri ogrevanju naj se upošteva naslednji koncept:
prepovedan je prehod ogrevanja na manj primerno gorivo glede onesnaženosti zraka
kjer obstaja možnost priključitve na bližnjo kotlovnico s še neizkoriščeno toplotno kapaciteto, je priključitev na takšno kotlovnico obvezna
kjer obstaja možnost priključitve na zemeljskih plin, je priključitev na omrežje zemeljskega plina obvezna
kjer ne obstaja možnost priključitve na omrežje zemeljskega plina, se lahko izvede ogrevanje na tekoči naftni plin ali ekstra lahko kurilno olje
na območjih pozidave, kjer je predvidena visoka gostota pozidave in v primeru sočasne gradnje naj ima ogrevanje preko skupnih energetskih virov prednost pred individualnim ogrevanjem.
28. člen
Telekomunikacijsko omrežje in naprave
Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega omrežje morajo biti zemeljski. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste.
Za sprejem televizijskih programov preko satelita in distribucijo signala je potrebno dograjevati razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
Novogradnje, rekonstrukcije in priključki kabelsko razdelilnega omrežja morajo biti zemeljski. Nameščanje satelitskih anten (krožnikov) je prepovedano.
29. člen
Merila in pogoji za varovanje okolja
Vsi dovoljeni posegi so možni pod pogojem, da ne povzročajo motenj v okolju oziroma ne presegajo z veljavnimi predpisi dopustnih meja. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede posegov v prostor.
Pri ekološko zahtevnejših posegih mora investitor pridobiti oceno vplivov na okolje. Rezultati ocene so podlaga za odločitev o dopustnosti predvidenega posega.
30. člen
Varstvo voda
Območje se ne nahaja na varstvenem območju podtalnice, ki je glede na ukrepe za zavarovanje zalog pitne vode uvrščeno v območje s sanitarnim režimom po Odloku o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški dobravi in Dravskem polju (MUV, št. 19/1998)
31. člen
Odstranjevanje odpadkov
Odvoz in deponiranje odpadkov se zagotovi v skladu z veljavno zakonodajo.
Odpadke, ki jih ni možno odlagati skupaj s komunalnimi, je potrebno zbirati posebej in se s pristojno komunalno organizacijo dogovoriti o njihovem zbiranju in odlaganju.
Industrijske odpadke je potrebno zbirati v posebej za to namenjenih kontejnerjih v ločenem prostoru.
Odjemna mesta morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih mestih, vendar dostopnih vozilom za odvoz odpadkov.
32. člen
Varstvo zraka
Upoštevati je potrebno Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 73/94 in 68/96); Uredbo o emisiji snovi iz kurilnih naprav (Ur. list RS, št.73/94 in 51/98), Odlok o varstvu zraka na območju mestne občine Maribor (MUV, št. 13/98) in koncept ogrevanja iz 27. člena tega odloka.
33. člen
Varstvo pred hrupom
Novogradnje in nove dejavnosti je potrebno locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z Zakonom o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Ur. list RS, št.15/76 in 68/96) ter z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list RS, št.45/95, 66/96.
Upoštevati je potrebno tudi Uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Ur. l. RS, št. 45/95) in Odlok o varstvu pred hrupom na območju občine Maribor (MUV, št. 14/94)
Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in izvesti ustrezno protihrupno zaščito ali sanacijo.
V lokacijski in projektni dokumentaciji za nove objekte oziroma spremembe namembnosti obstoječih mora biti glede na stopnjo obremenitve s hrupom predvidena ustrezna zaščita ter podana izjava o varstvu pred hrupom.
34. člen
Merila in pogoji za varstvo pred požarom
Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Pri združenih objektih je potrebno zagotoviti požarno ločitev. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil.
Vodo za gašenje požarov je treba zagotoviti z izgradnjo hidrantnega omrežja po Pravilniku o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Url. SFRJ, št.30/91).
Vsaka lokacijska dokumentacija za gradnjo mora vsebovati določila, ki podrobneje določajo vsebino protipožarne zaščite.
35. člen
Merila in pogoji za varovanje narave ter naravne in kulturne dediščine
Na obravnavanem območju se ohrani Tezenski gozd.
Novi drevoredi se vzpostavljajo v skladu z regulacijsko karto v M 1:1000.
Na območjih ali objektih naravne in kulturne dediščine so posegi dovoljeni v skladu z veljavnima odlokomoma.
36. člen
Merila in pogoji za urejanje zelenih površin
Znotraj območja obdelave je potrebno zagotavljati kvaliteten odprti prostor, ki naj bo namenjen predvsem mlajšim starostnim stopnjam.
Na zelenih površinah so možni glede na vrsto izključno naslednji posegi:
- gradnja spremljajočih objektov za potrebe rekreacije,
- ureditev funkcionalnih zemljišč k obstoječim objektom,
- postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj,
- postavitev mikrourbane opreme, gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike,
prometa in zvez.
Prepovedano je sekanje, obsekavanje ali odstranjevanje gozdnega ali parkovnega drevja in grmičevja, razen kadar je to potrebno zaradi cestno prometne varnosti in predvideno v prostorskih izvedbenih načrtih.
IV. PODROBNA MERILA IN POGOJI PO POSAMEZNIH OBMOČJIH IN POSAMEZNIH FUNKCIONALNIH ENOTAH
37. člen
Območje PC I - območje centralnih dejavnosti
Zaradi predvidenih posegov na tem območju - lokacijski načrt za hitro cesto, posebnega pomena območja in neprimernega obstoječega gradbenega tkiva, se za celotno območje izdelajo posebne strokovne podlage.
Vsi obstoječi objekti na območju se porušijo.
Severovzhodni del zemljišča se oblikuje kot zelena površina.
FSI je 1.6
Faktor pozidanosti je 0.4
Na severni strani Zagrebške ceste se uredi drevored.
Dodatni pogoji za prometno urejanje
Notranje cestno omrežje se določi skladno z izdelanimi rešitvami iz posebne strokovne podlage.
Območje leži v varovalnem progovnem pasu. Pri posegih se upoštevajo veljavni predpisi s področja železniškega prometa.
Območje leži v varovalnem vzletnem koridorju Aerodroma Maribor. Pri posegih se upoštevajo veljavni predpisi s področja zračnega prometa.
Upoštevati je veljaven lokacijski načrt za hitro cesto v njenem horizontalnem in vertikalnem poteku, predlagana je sprememba odprtega vkopa v pokrit vkop in urejanje prostora nad njim.
38. člen
Območje PC II - prometna infrastruktura
Na območju so dopustni le naslednji posegi:
- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez.
- urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, pešpoti in kolesarskih poti.
Drugi posegi niso dopustni.
39. člen
Območje PC III - območje centralnih dejavnosti
Na območju so dopustni naslednji posegi:
- gradnja poslovnih objektov (pisarne, biroji, predstavništva, bančne poslovalnice, ...),
- gradnja prodajnih lokalov za osnovno oskrbo in specializirano trgovino,
- gradnja objektov za storitvene dejavnosti in gostinstvo,
- gradnja objektov družbenih dejavnosti,
- gradnja parkirnih in garažnih objektov,
- gradnja pomožnih objektov, nadstrešnic in platojev, dostavnih ramp in ureditev utrjenih površin,
- gradnja objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez
- postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
- postavitev začasnih objektov,
- postavitev mikrourbane opreme,
- urejanje odprtih površin, zelenic, pešpoti, ploščadi,
- sprememba namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih za potrebe osrednjih dejavnosti, funkcionalno zemljišče pa ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti
FSI je 1.2
faktor pozidanosti je 0.4
Ob Zagrebški in Poljski ulici se ohrani obstoječ in uredi novi drevored v skladu z regulacijsko karto.
Funkcionalna enota PC III.1 - posebna merila
Za funkcionalno enoto veljajo ista podrobna merila in pogoji kot za celo območje, posebej je določen novi FSI in faktor pozidanosti, ki znašata:
FSI je 0.9
faktor pozidanosti je 0.3
Funkcionalna enota PC III.2 - dodatna merila
Za funkcionalno enoto veljajo ista podrobna merila in pogoji kot za celo območje, dodatno velja, da je površina od gradbene meje do regulacijske linije namenjena ureditvi mirujočega prometa (parkirišča).
Funkcionalna enota PC III.3 - dodatna merila
Za funkcionalno enoto veljajo ista podrobna merila in pogoji kot za celo območje, dodatno velja da se na severozahodnem delu enote od gradbene meje do regulacijske linije uredi zelena površina.
Funkcionalna enota PC III.6 - dodatna merila
Za funkcionalno enoto veljajo ista podrobna merila in pogoji kot za celo območje, dodatno velja da je površina od gradbene meje do regulacijske linije namenjena ureditvi mirujočega prometa (parkirišča).
40. člen
Območje PC IV - stanovanjsko območje
Funkcionalna enota PC IV.1 - posebna merila
V funkcionalni enoti so dopustni naslednji posegi:
- rekonstrukcije, adaptacije in funkcionalne dopolnitve, ki ne spreminjajo horizontalnih in vertikalnih gabaritov objektov,
- urejanje odprtih površin,
- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
- gradnja skupnih vkopanih garaž za potrebe stanovalcev
- v obstoječih pritličjih je dopustne preureditev obstoječih stanovanjskih površin za potrebe mirne obrti ali servisnih dejavnosti, gostinska dejavnost ni dovoljena.
Funkcionalna enota PC IV.2 - posebna merila
V funkcionalni enoti so glede vrste posegov dopustni naslednji posegi:
- gradnja stanovanjskih in spremljajočih objektov,
- postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš,
- sprememba namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne povzroča motenj v okolju in da funkcionalno zemljišče ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti.
FSI je 0.8
Funkcionalna enota PC IV.3 - posebna merila
Funkcionalna enota je namenjena centralnim dejavnostim.
- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez
Ob Janševi ulici se uredi dvojni drevored.
Na jugovzhodnem delu, proti zdravstvenemu domu, je predvideti ploščad v smislu trga ali urejene zelene površine.
41. člen
Območje PC V - centralno, stanovanjsko centralno območje, športno rekreacijsko območje in prometna infrastruktura
Funkcionalna enota PC V.1 - posebna merila
Funkcionalna enota je v celoti namenjena prometni infrastrukturi.
Ob Poljski in Zagrebški cesti se uredi dvojni drevored.
Funkcionalna enota PC V.2 - posebna merila
Funkcionalna enota je namenjena centralnim dejavnostim. Za urejanje enote se izdela posebna strokovna podlaga.
V funkcionalni enoti so dopustni naslednji posegi, ki so izhodišče za izdelavo posebnih strokovnih podlag.
Ob Poljski ulici se uredi dvojni drevored.
Funkcionalna enota PC V.3 - posebna merila
Funkcionalna enota je v celoti namenjena ureditvi površin za šport in rekreacijo.
- gradnja, rekonstrukcije, adaptacije in funkcionalne dopolnitve obstoječih objektov in naprav za šport in rekreacijo ter spremljajočih objektov
- spremembe namembnosti v okviru osnovne namembnosti funkcionalne enote,
- postavitev začasnih objektov.
FSI je 0.2
faktor pozidanosti je 0.2
Ob Zagrebški ulici se uredi dvojni drevored.
Funkcionalna enota PC V.4 - posebna merila
Namenska raba funkcionalne enote je stanovanjsko centralna.
Površina od gradbene meje do regulacijske linije je namenjena ureditvi mirujočega prometa (parkirišča).
Funkcionalna enota PC V.5 - posebna merila
Ob Špelini in Zagrebški ulici se uredi dvojni drevored.
42. člen
Območje PC VI - stanovanjsko centralno območje in zelene površine
V območju so dopustni naslednji posegi:
Funkcionalna enota PC VI.1 - posebna merila
Funkcionalna enota je v celoti namenjena ureditvi zelene površine kot javnega parka. Za funkcionalno enoto ne veljajo ista podrobna merila in pogoji kot za območje.
Dopustni posegi, glede na vrsto, so le:
- postavitev spominskih obeležij,
- urejanje odprtih površin
Funkcionalna enota PC VI.2 - dodatna merila
Za funkcionalno enoto veljajo ista podrobna merila in pogoji kot za celo območje, dodatno velja, da se na zahodnem delu enote od gradbene meje do regulacijske linije uredi zelena površina.
Dodatno sta določena za funkcionalno enoto tudi FSI in faktor pozidanosti, ki znašata:
Funkcionalna enota PC VI.3 - dodatna merila
Za funkcionalno enoto veljajo ista podrobna merila in pogoji kot za celo območje. Dodatno sta določena za funkcionalno enoto tudi FSI in faktor pozidanosti, ki znašata:
Funkcionalna enota PC VI.4 - dodatna merila
Ob Špelini ulici se uredi dvojni drevored.
43. člen
Območje PC VII - stanovanjsko centralno
V območju so glede na vrsto posegov dopustni naslednji posegi:
- v pritličju obstoječega stanovanjskega bloka je dopustna preureditev obstoječih stanovanjskih površin za potrebe mirne obrti ali servisnih dejavnosti, gostinska dejavnost ni dovoljena.
Na severozahodnem delu območja je med gradbeno mejo in regulacijsko linijo urejeno parkirišče, na jugozahodnem pa zelena površina, ki ju je treba ohraniti.
možne nadgradnje do FSI 1.2
območje je že maksimalno pozidano v horizontalnih gabaritih
44. člen
Območje PC VIII - centralno območje, stanovanjsko centralno območje, območje za šolstvo, kulturo in znanost in zelene površine
Zaradi predvidenih posegov na tem območju - vzpostavitev novega centra četrti Tezno - bo večji del območja obravnavan v posebnih strokovnih podlagah, kar je razvidno iz regulacijske karte (grafična priloga št. 6).
V območju so dopustni naslednji posegi, ki so tudi izhodišča za izdelavo posebnih strokovnih podlag.
- postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
V posebnih strokovnih podlagah je potrebno na območju PC VIII.5 in PC VIII.6 ohraniti procent obstoječih zelenih površin.
Območja PC VIII.3, VIII.4-del, VIII.5, VIII.6 so območja na katerih je predlagana določitev notranjega cestnega omrežja v skladu z rešitvami posebnih strokovnih podlag.
Pri tem je potrebno upoštevati, da novi direktni priključki posameznih objektov na Ptujsko cesto niso dovoljeni.
Funkcionalna enota PC VIII.1 - dodatna merila
Namenska raba funkcionalne enote je centralna.
Za funkcionalno enoto veljajo ista podrobna merila in pogoji kot za celo območje.
Spremenjen je FSI, ki znaša:
Dovoljena je tudi gradnja objektov drobnega gospodarstva. Objekte delavnic je možno graditi na podlagi pozitivne presoje vplivov na okolje.
Funkcionalna enota PC VIII.2 - dodatna merila
Funkcionalna enota PC VIII.3 - dodatna merila
Za funkcionalno enoto veljajo ista podrobna merila in pogoji kot za celo območje, dodatno velja, da je dovoljena je gradnja objektov drobnega gospodarstva. Objekte delavnic je možno graditi na podlagi pozitivne presoje vplivov na okolje.
Funkcionalna enota PC VIII.4 - dodatna merila
Za funkcionalno enoto veljajo ista podrobna merila in pogoji kot za celo območje, dodatno velja, da so v funkcionalni enoti glede vrste posegov dopustni tudi naslednji posegi:
- postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš.
Spremenjeni FSI znaša 0.8.
Funkcionalna enota PC VIII.5 - posebna merila
Posebna merila bodo določena v posebnih strokovnih podlagah, za katere veljajo naslednje usmeritve:
Funkcionalna enota je namenjena ureditvi javnega trga. Na severni strani Ptujske ceste so predvideni paviljonski objekti tržnice, na južni strani pa poslovni objekti (pisarne, biroji, predstavništva, bančne poslovalnice, ...), prodajni lokali za osnovno oskrbo in specializirano trgovino, objekti za storitvene dejavnosti in gostinstvo ter objekti družbenih dejavnosti (kino), s stanovanji v višjih nadstropjih.
Na severni strani Ptujske ceste je dovoljeno postavljati pritlične objekte.
Funkcionalna enota PC VIII.6 - posebna merila
Na severovzhodnem delu je območje šole in vzgojno varstvenega zavoda, kar se kot namenska raba ohranja.
45. člen
Območje PC IX - stanovanjsko centralno območje in centralno območje
FSI je 1.0
Ob Ptujski cesti se uredi dvojni drevored.
Funkcionalna enota PC IX.1 - dodatna merila
Za prometno napajanje območja je zgraditi povezavo med neimenovano cesto, ki poteka vzporedno s Ptujsko in cesto V Prelogih in tako zagotoviti povezavo na severovzhodni strani Ptujske ceste med Dogoško cesto in Ul. heroja Nandeta.
Funkcionalna enota PC IX.3 - dodatna merila
Za funkcionalno enoto veljajo ista podrobna merila in pogoji kot za celo območje, dodatno je dovoljena gradnja objektov drobnega gospodarstva. Objekte delavnic je možno graditi na podlagi pozitivne presoje vplivov na okolje.
Gradnja stanovanjskih objektov ni dovoljena.
Na vzhodnem robu enote se uredi dvojni drevored.
46. člen
Območje PC X - stanovanjsko območje
Za območje obstoječih ozkih in v križiščih nepreglednih cest je predlagana cona z umirjenim prometom.
47. člen
Območje PC XI - stanovanjsko območje
Del območja se fazno, v odvisnosti od posegov v območji PC VIII, rešuje na podlagi posebnih strokovnih podlag, kar je razvidno iz regulacijske karte (grafična priloga št. 6).
V območju so dopustni naslednji posegi, ki bodo vključeni v strokovne podlage:
Za območje obstoječih ozkih in v križiščih nepreglednih cest je predlagana cono z umirjenim prometom.
Območje sekata predvideni pomembni mestni cesti (podaljšek Zagrebške in podaljšek Streliške od BDC do Ptujske). Za obe cesti je potreben lokacijski načrt in v tem dokumentu predstavljata le informacijo v prostoru.
48. člen
Območje PC XII - centralno območje, športne površine in območje šolstva, kulture in zdravstva ter površine za prometno infrastrukturo
Funkcionalna enota PC XII.1 - posebna merila
Funkcionalna enota je namenjena prometni infrastrukturi.
V enoti pa so dopustni tudi naslednji posegi:
- gradnja objektov drobnega gospodarstva. Objekte delavnic je možno graditi na podlagi pozitivne presoje vplivov na okolje.
Ob jugovzhodnem in jugozahodnem robu enote cesti se uredi dvojni drevored.
Funkcionalna enota PC XII.2 - posebna merila
Funkcionalna enota je namenjena šolstvu, inštitutom, kulturi in zdravstvu.
Dopustni posegi so:
- gradnja objektov družbenih dejavnosti in spremljajočih objektov.
- postavitev turističnih oznak in spominskih obeležij,
Ob jugozahodnem in severozahodnem robu enote se uredi dvojni drevored.
Funkcionalna enota PC XII.3 - posebna merila
Zaradi večjih prostih površin se funkcionalna enota prostorsko rešuje v okviru posebnih strokovnih podlag.
V območju so glede na vrsto posegov dopustni naslednji posegi, ki so izhodišče za pripravo posebnih strokovnih podlag.
- gradnja objektov drobnega gospodarstva. Objekte delavnic je možno graditi na podlagi pozitivne presoje vplivov na okolje,
- urejanje odprtih površin, zelenic, rekreacijskih površin, pešpoti, ploščadi,
Vzhodni del enote se ohrani kot gozd.
Ob Ptujski cesti in na zahodnem robu enote se uredi dvojni drevored.
Na tem območju se notranje cestno omrežje določi s posebno strokovno podlago.
Dopustna je minimalna sprememba poteka južne cestne povezave območja, ki je določena z lokacijskim načrtom.
Funkcionalna enota PC XII.4 - posebna merila
Funkcionalna enota je namenjena ureditvi površin za šport in rekreacijo.
V funkcionalni enoti so glede na vrsto posegov dopustni le naslednji posegi:
Na severnem delu enote se uredi mirujoči promet in zelena površina ohrani kot gozd.
Ob podaljšku Zagrebške ulice se uredi dvojni drevored.
Dodatna merila: Na skrajnje jugovzhodnem delu območja je dovoljenja gradnja za potrebe intelektualnih storitev. Faktor pozidanosti na tem območju je 0,3; faktor izrabe prostora je 1.0.
Funkcionalna enota PC XII.5 - posebna merila
Funkcionalna enota je namenjena šolstvu, kulturi in zdravstvu.
Dopustni posegi, glede na vrsto posegov, so:
Severni del enote se ohrani kot gozd.
Ob jugozahodnem robu enote se uredi dvojni drevored. Na tem robu se ureja tudi mirujoči promet.
Funkcionalna enota PC XII.6 - posebna merila
V območju so glede na vrsto posegov dopustni le naslednji posegi:
Funkcionalna enota PC XII.7 - posebna merila
Pogoji za posege na tem območju se za znane investitorje določijo, pred izdelavo lokacijske dokumentacije, na podlagi posebnih strokovnih podlag, ter v skladu z določili tega odloka.
faktor pozidanosti je 0.6
Območje, na katerem je predlagana določitev notranjega cestnega omrežja po rešitvah iz posebnih strokovnih podlag.
49. člen
Območje PC XIII - stanovanjsko centralno območje
Površina od gradbene meje do regulacijske linije na severu je namenjena ureditvi mirujočega prometa (parkirišča), na jugu, ob Ptujski cesti, pa ureditvi zelene površine.
Obvezno je ohranjati skupine dreves med zazidavo.
Funkcionalna enota PC XIII.1 - dodatna merila
Za funkcionalno enoto veljajo ista podrobna merila in pogoji kot za celo območje, dodatno sta določena le FSI in faktor pozidanosti, ki znašata:
Funkcionalna enota PC XIII.2 - dodatna merila
FSI je 0.6
faktor pzidanosti je 0.3
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50. člen
Ne glede na določila prostorskih ureditvenih pogojev za posamezna območje in funkcionalne enote, so v vseh območjih in funkcionalnih enotah, tudi v območjih za katera je predvidena izdelava strokovnih podlag, do realizacije predvidenih ureditev v skladu s temi prostorsko ureditvenimi pogoji dopustni naslednji posegi:
- tekoče vzdrževanje stavb znotraj obstoječih gabaritov,
- spremembe namembnosti, ki ne zahtevajo večjih gradbenih posegov in vlaganj v objekte,
- tekoče vzdrževanje prometnih in manipulacijskih površin,
- tekoče vzdrževanje zelenih površin,
- nujni komunalni posegi, nujni sanacijski posegi.
51. člen
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
- Mestni upravi Mestne občine Maribor, Zavod za prostorsko načrtovanje
- Upravni enoti Maribor
- krajevnih skupnostih in mestnih četrtih, za katere veljajo določbe tega odloka.
52. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.
53. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka na območju predmetnega akta prenehajo veljati določila odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove mesta Maribor ( MUV, št.26/98 ) in dela zazidalnega načrta C-5 in I-8 ( MUV, št. 1/85). Območje je razvidno iz grafičnih prilog, ki so sestavni del tega odloka.
54. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Številka: 35201-77/97-1700
Maribor, 11. julij 2000
Župan
Boris Sovič, univ. dipl. inž. el., s. r.