Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 3

 

Na podlagi 138. in 153. člena ustave Republike Slovenije, 1. alinee drugega odstavka 29. člena in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in 57/94), je Občinski svet občine Kobarid na seji dne 26. 4. 1995 sprejel

 

 

S T A T U T

 

 

Občine Kobarid

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

1. člen

 

 

S tem statutom Občine Kobarid (v nadaljevanju: občina) se določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnost občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, finančno poslovanje občine, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in o drugih vprašanjih skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon in so pomembna za delovanje občine.

 

 

Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.

 

 

2. člen

 

 

Občina Kobarid je temeljna lokalna samoupravna skupnost, ustanovljena z zakonom.

 

 

Območje Občine Kobarid določa zakon.

 

 

Postopek za teritorialne spremembe občine, to je za določitev območja občine, izločitev dela občine iz občine in njegovo priključitev k drugi občini, izločitev posameznega naselja iz občine in njegova priključitev k drugi občini ter ustanovitev občine znotraj sedanje občine, določa zakon.

 

 

3. člen

 

 

Občina Kobarid je pravna oseba. Sedež občine je v Kobaridu, Trg svobode 2.

 

 

4. člen

 

 

Občina Kobarid ima pečat okrogle oblike, v katerem je napis: OBČINA KOBARID. Občinski svet uporablja pečat, ki ima poleg imena občine še napis OBČINSKI SVET. Župan uporablja pečat, ki ima poleg imena občine še napis ŽUPAN.

 

 

5. člen

 

 

Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.

 

 

Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi, pri čemer se lahko povezuje v pokrajino. Z drugimi občinami Občina Kobarid pri zagotavljanju skupnih zadev sodeluje na načelih prostovoljnosti in solidarnosti.

 

 

6. člen

 

 

Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb ljudi na ožjem območju občine so že ustanovljene naslednje krajevne skupnosti:

 

 

– KS Borjana-Podbela

 

 

– KS Kred-Staro selo

 

 

– KS Breginj

 

 

– KS Ladra-Smast-Libušnje

 

 

– KS Drežnica

 

 

– KS Livek

 

 

– KS Idrsko

 

 

– KS Trnovo ob Soči

 

 

– KS Kobarid

 

 

– KS Vrsno-Krn.

 

 

Za spremembo območja posamezne krajevne skupnosti, določene s tem statutom, se analogno uporabljajo določbe zakona o lokalni samoupravi v zvezi s spremembo območja občin.

 

 

Krajevna skupnost je pravna oseba.

 

 

Ob ukinitvi krajevne skupnosti s premoženjem, ki je v lasti občine, začasno upravlja Občina Kobarid.

 

 

Zaradi racionalizacije se lahko organizira računovodstvo za KS v okviru občine. KS smejo opravljati samo funkcije, ki se nanašajo na plane in programe skupnosti in se lahko zadolžujejo samo ob soglasju občinskega sveta. Predstavniki krajevnih skupnosti lahko po potrebi formirajo svet krajevnih skupnosti.

 

 

7. člen

 

 

Občinski svet lahko s sklepom ob soglasju sveta krajevne skupnosti prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.

 

 

8. člen

 

 

Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki zadevajo interese prebivalcev te skupnosti.

 

 

II. NALOGE OBČINE

 

 

9. člen

 

 

Občina preko svojih organov samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:

 

 

– upravlja občinsko premoženje,

 

 

– spodbuja gospodarski razvoj občine,

 

 

– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj,

 

 

– v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe,

 

 

– pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,

 

 

– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja,

 

 

– ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte,

 

 

– pospešuje vzgojnoizobraževalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično, kulturno in drugo dejavnost na svojem območju,

 

 

– pospešuje razvoj športa in rekreacije,

 

 

– gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine,

 

 

– opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,

 

 

– organizira komunalno-redarsko službo in skrbi za red v občini,

 

 

– skrbi za požarno varnost, organizira reševalno pomoč in opravlja naloge s področja civilne zaščite,

 

 

– zagotavlja izvensodno poravnavo sporov,

 

 

– organizira pomoč in reševanje v primerih elementarnih in drugih nesreč,

 

 

– organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe,

 

 

– pospešuje sodelovanje z zamejskimi Slovenci ter drugimi obmejnimi in našimi občinami,

 

 

– pospešuje razvoj visokogorskih in demografsko ogroženih področij,

 

 

– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,

 

 

– sofinancira delovanje političnih strank, zastopanih v občinskem svetu,

 

 

– sprejema statut občine in druge splošne akte,

 

 

– organizira občinsko upravo,

 

 

– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

 

 

10. člen

 

 

Občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov.

 

 

Za potrebe iz prejšnjega odstavka, občina na podlagi pisne zahteve pridobiva od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali premoženje oziroma del premoženja v občini.

 

 

11. člen

 

 

Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:

 

 

– vodenje evidence volilne pravice,

 

 

– pripravo volilnih imenikov,

 

 

– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,

 

 

– občinsko upravno nadzorstvo,

 

 

– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,

 

 

– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,

 

 

– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,

 

 

– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,

 

 

– odločanje o rabi prostora,

 

 

– gasilstvo kot obvezno lokalno službo,

 

 

– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,

 

 

– varstvo naravne in kulturne dediščine,

 

 

– ukrepe za zaščito okolja,

 

 

– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,

 

 

– odločanje o namembnosti urbanega prostora,

 

 

– izdajanje soglasij za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj,

 

 

– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,

 

 

– mrliško ogledno službo,

 

 

– določanje komunalnih dejavnosti,

 

 

– organizacijo dimnikarske službe,

 

 

– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,

 

 

– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,

 

 

– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov,

 

 

– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,

 

 

– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,

 

 

– urejanje lokalnega prometa,

 

 

– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,

 

 

– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,

 

 

– predpisovanje prometne ureditve,

 

 

– urejanje lokalnega potniškega prometa,

 

 

– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,

 

 

– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,

 

 

– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.

 

 

III. ORGANI OBČINE

 

 

1. Skupne določbe

 

 

12. člen

 

 

Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.

 

 

Občina ima lahko tudi svet krajevnih skupnosti.

 

 

Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno, razen če občinski svet ne odloči drugače.

 

 

13. člen

 

 

Organi občine in KS se volijo za štiri leta.

 

 

14. člen

 

 

Delo občinskih organov je javno.

 

 

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in njegovih delovnih teles. Način zagotavljanja javnosti dela se podrobneje opredeli s poslovnikom občinskega sveta.

 

 

Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.

 

 

15. člen

 

 

Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča najmanj polovica njihovih članov, odločitve pa sprejemajo z večino glasov navzočih članov, razen če ni z zakonom ali tem statutom drugače določeno.

 

 

Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, ta statut ali poslovnik.

 

 

2. Občinski svet

 

 

16. člen

 

 

Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.

 

 

Občinski svet ima naslednje pristojnosti:

 

 

– sprejema statut občine,

 

 

– sprejema odloke in druge občinske akte,

 

 

– sprejema poslovnik za svoje delo,

 

 

– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,

 

 

– potrjuje začasne nujne ukrepe,

 

 

– sprejema občinski proračun in zaključni račun,

 

 

– voli predsednika in podpredsednika sveta,

 

 

– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,

 

 

– imenuje volilne komisije za občinske volitve,

 

 

– nadzoruje delo delovnih teles, župana in občinske uprave,

 

 

– določa načrt delovnih mest občinske uprave na predlog župana,

 

 

– daje mnenje k imenovanju načelnikov upravnih enot,

 

 

– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,

 

 

– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin,

 

 

– odloča o najemu občinskega posojila,

 

 

– razpisuje referendum,

 

 

– daje pobudo za sklice zborov občanov,

 

 

– določa nadomestilo oziroma plačo za župana ter merila za nadomestila članom občinskega sveta, nadzornega odbora, tajniku sveta in delovnim telesom občinskega sveta ter odloča o načinu in obsegu drugih njihovih prejemkov in povračil stroškov,

 

 

– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,

 

 

– daje koncesije,

 

 

– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,

 

 

– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,

 

 

– ustanavlja občinske sklade in imenuje njihove organe,

 

 

– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut,

 

 

– odloča o sodelovanju in povezovanju z drugimi občinami,

 

 

– imenuje in razrešuje svoje predstavnike v svete javnih zavodov,

 

 

– odloča o občinskih simbolih, priznanjih in občinskem prazniku.

 

 

17. člen

 

 

Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju predstojnikov republiških organov, pristojnih za občino.

 

 

Občinski svet odloča o vseh na občino prenešenih pristojnostihiz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.

 

 

18. člen

 

 

Občinski svet ima 16 članov.

 

 

Člani občinskega sveta praviloma opravljajo funkcijo nepoklicno.

 

 

Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi.

 

 

Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.

 

 

19. člen

 

 

Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.

 

 

Način in izvedba je določena z zakonom.

 

 

Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.

 

 

Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.

 

 

20. člen

 

 

Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.

 

 

Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta. Na konstitutivni seji občinski svet najprej imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pregleda podane predloge za predsednika in podpredsednika sveta in jih posreduje svetu.

 

 

21. člen

 

 

Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika sveta.

 

 

Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.

 

 

22. člen

 

 

Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga vsak član sveta.

 

 

Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.

 

 

Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta.

 

 

23. člen

 

 

Občinski svet ima tajnika, ki pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika. Tajnika sveta imenuje občinski svet.

 

 

24. člen

 

 

Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta.

 

 

Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana.

 

 

Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v dveh mesecih oziroma v roku petnajstih dni po podani zahtevi za sklic seje občinskega sveta iz prvega in drugega odstavka tega člena.

 

 

Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.

 

 

Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predsedniku občinskega sveta, predsednikom delovnih teles in županu ter tajniku za odgovore nanje. Odgovori na vprašanja morajo biti dani na naslednji seji.

 

 

V okviru prve točke seje občinskega sveta se obravnava tudi pregled realizacije sklepov prejšnje seje.

 

 

25. člen

 

 

Seje občinskega sveta so javne.

 

 

Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.

 

 

Člani delovnih teles občinskega sveta in župan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki delovnih teles občinskega sveta so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.

 

 

26. člen

 

 

Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.

 

 

Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino vseh članov.

 

 

3. Župan

 

 

27. člen

 

 

Občina ima župana.

 

 

Župan je izvoljen na neposrednih volitvah in svoje delo opravlja poklicno ali nepoklicno. O tem vsakokrat odloča občinski svet.

 

 

28. člen

 

 

Župan opravlja naslednje naloge:

 

 

– predstavlja in zastopa občino,

 

 

– predlaga občinskemu svetu proračun in zaključni račun proračuna ter druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,

 

 

– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,

 

 

– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,

 

 

– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.

 

 

Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan. Odločitev o tem sprejme z dvetretjinsko večino glasov vseh članov.

 

 

29. člen

 

 

Župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta. Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na seji občinskega sveta.

 

 

Če se odločitev sveta nanaša na zadeve, ki so bile z zakonom poverjene občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.

 

 

30. člen

 

 

V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe.Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

 

 

31. člen

 

 

Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo.

 

 

4. Nadzorni odbor

 

 

32. člen

 

 

Nadzorni odbor:

 

 

– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

 

 

– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,

 

 

– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

 

 

Nadzorni odbor najmanj enkrat letno ali na zahtevo občinskega sveta poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.

 

 

33. člen

 

 

Nadzorni odbor ima predsednika in štiri člane.

 

 

Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.

 

 

Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov vseh članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini ali najmanj 15 volilcev v občini. V primeru, da kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo člani nadzornega odbora posamično. Če tudi na ta način niso imenovani vsi člani, lahko vsak član sveta predlaga imenovanje manjkajočih članov, ki jih svet imenuje posamično na isti ali naslednji seji.

 

 

Predsednika imenujejo člani nadzornega odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov na svoji prvi seji, ki jo skliče predsednik občinskega sveta.

 

 

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, občinski uradniki, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev in drugi javni uslužbenci.

 

 

5. Delovna telesa občinskega sveta

 

 

34. člen

 

 

Stalna delovna telesa občinskega sveta so:

 

 

– odbor za gospodarstvo,

 

 

– odbor za negospodarstvo,

 

 

– sklad stavbnih zemljišč,

 

 

– komisija za statutarna vprašanja,

 

 

– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,

 

 

– nadzorni odbor.

 

 

35. člen

 

 

Občinski svet lahko imenuje tudi druga stalna ali občasna delovna telesa.

 

 

Mandat stalnih delovnih teles je enak mandatu občinskega sveta.

 

 

Delovna telesa občinskega sveta imajo predsednika in dva do štiri člane.

 

 

36. člen

 

 

Delovna telesa sveta v okviru svojega delovnega področja pripravljajo predloge in jih posredujejo svetu v obravnavo in sprejem.

 

 

Delovno področje delovnih teles se praviloma določi z odlokom.

 

 

Delovna telesa lahko opravljajo tudi druge zadeve, ki jim jih poveri občinski svet iz svoje pristojnosti, čeprav niso določene z odlokom.

 

 

37. člen

 

 

Občinski svet sprejme odločitev o poveritvi zadev v odločanje posameznemu delovnemu telesu z dvetretjinsko večino vseh članov.

 

 

38. člen

 

 

Člane delovnih teles imenuje občinski svet izmed svojih članov in/ali občanov. Predsednik posameznega delovnega telesa se imenuje praviloma izmed članov sveta.

 

 

Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta na prvi seji sveta. Predsednika delovnih teles praviloma imenujejo člani delovnih teles na prvi seji.

 

 

39. člen

 

 

O imenovanju delovnih teles se glasuje na podlagi liste kandidatov, ki jo predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

 

 

Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo člani delovnih teles posamično. Če na ta način niso imenovani vsi člani posameznega delovnega telesa, lahko vsak član sveta predlaga manjkajoče člane delovnih teles, ki jih svet nato imenuje posamično na isti ali naslednji seji.

 

 

Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo in vodi njegovo delo ter je odgovoren občinskemu svetu.

 

 

40. člen

 

 

Občinski svet na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko izreče nezaupnico posameznemu delovnemu telesu ali njegovemu članu. Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov sveta imenuje delovno telo v novi sestavi.

 

 

Posamezen član delovnega telesa oz. delovno telo v celoti lahko tudi odstopi. Odstop mora biti obrazložen. V tem primeru mora delovno telo oziroma član opravljati svojo funkcijo do imenovanja novega delovnega telesa oziroma člana.

 

 

Delovno telo se razreši po istem postopku kot se imenuje.

 

 

6. Svet krajevnih skupnosti

 

 

41. člen

 

 

Svet krajevnih skupnosti predstavlja interese krajevnih skupnosti v občini.

 

 

Svet sestavljajo predsedniki krajevnih skupnosti.

 

 

Svet deluje kot posvetovalni organ.

 

 

42. člen

 

 

Svet KS daje mnenje občinskemu svetu, njegovim delovnim telesom, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njegove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.

 

 

7. Organi krajevnih skupnosti

 

 

43. člen

 

 

Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.

 

 

Mandat sveta krajevne skupnosti traja štiri leta oziroma do izteka mandata občinskega sveta. Redne volitve v svete krajevnih skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet. Prve volitve v svete krajevnih skupnosti se opravijo najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega statuta. Volitve se opravijo v skladu z zakonom o lokalnih volitvah.

 

 

Podrobnejšo organizacijo in delo krajevne skupnosti ureja statut krajevne skupnosti, ki ga sprejme svet krajevne skupnosti z dvetretjinsko večino vseh članov sveta v treh mesecih po konstituiranju sveta.

 

 

44. člen

 

 

Krajevne skupnosti v okviru svojih pristojnosti samostojno opravljajo predvsem naslednje zadeve:

 

 

– neposredno izvajajo volilna opravila v zvezi z volitvami svetov krajevnih skupnosti,

 

 

– izdajajo mnenja v zvezi z uporabo stavbnih zemljišč in rabo ostalega prostora, varstva naravne in kulturne dediščine,

 

 

– obravnavajo prostorske izvedbene akte, ki zadevajo območje krajevne skupnosti in v zvezi s tem sprejemajo ustrezne sklepe in jih posredujejo pristojnemu občinskemu organu,

 

 

– sprejemajo mnenja v zvezi z izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj,

 

 

– sprejemajo ukrepe za varstvo okolja v krajevni skupnosti,

 

 

– skrbijo za urejanje poljskih poti,

 

 

– skrbijo za vzpodbujanje in razvoj ljubiteljskih in interesnih dejavnosti v krajevni skupnosti,

 

 

– opravljajo druge naloge, ki jih nanje prenese občina.

 

 

8. Neposredne oblike odločanja občanov

 

 

45. člen

 

 

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

 

 

46. člen

 

 

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti oziroma naselij. Skliče ga župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo petih odstotkov volilcev v občini oziroma krajevni skupnosti.

 

 

47. člen

 

 

Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volilcev v občini.

 

 

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.

 

 

48. člen

 

 

Najmanj pet odstotokov volilcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

 

 

Organ, na katerega je naslovljena zadeva iz prvega odstavka, je dolžan v roku treh mesecev odločiti o zahtevi.

 

 

Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.

 

 

IV. OBČINSKA UPRAVA

 

 

1. Organizacija občinske uprave

 

 

49. člen

 

 

Občinska uprava opravlja upravne in strokovne naloge.

 

 

Podrobnejša organizacija občinske uprave je na predlog župana določena z odlokom o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju organov občinske uprave.

 

 

50. člen

 

 

Občinsko upravo vodi župan.

 

 

Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.

 

 

Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.

 

 

Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.

 

 

Za delovanje uprave je tajnik odgovoren županu.

 

 

51. člen

 

 

Upravne in strokovne naloge občine opravljajo zaposleni v občinski upravi, ki jih imenuje oziroma sprejme v delovno razmerje in razporedi župan na podlagi načrta delovnih mest, ki ga na predlog župana sprejme občinski svet.

 

 

52. člen

 

 

Zaposleni v občinski upravi so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest določi župan.

 

 

53. člen

 

 

Občinska uprava izvršuje odloke, sklepe, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan.

 

 

Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.

 

 

54. člen

 

 

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.

 

 

Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.

 

 

55. člen

 

 

V upravnem postopku o upravnih zadevah iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom.

 

 

56. člen

 

 

Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.

 

 

Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih zadevah v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.

 

 

57. člen

 

 

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

 

 

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje oziroma njegov organ v sestavi.

 

 

58. člen

 

 

O izločitvi župana v upravnem postopku odloča občinski svet.

 

 

O izločitvi tajnika v upravnem postopku odloča župan.

 

 

O izločitvi uradne osebe v upravnem postopku odloča župan.

 

 

2. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave

 

 

59. člen

 

 

Državni organi nadzorujejo zakonitost dela organov občin.

 

 

V zadevah, ki jih na občine prenese država, pa opravljajo državni organi tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

 

 

Državni nadzor nad delom organa lokalnih skupnosti izvršujejo vlada in ministrstva.

 

 

60. člen

 

 

Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.

 

 

V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

 

 

61. člen

 

 

Občina Kobarid organizira javne službe na naslednjih področjih:

 

 

– oskrba s pitno vodo,

 

 

– odvajanje in čiščenje komunalnih, odpadnih in padavinskih voda,

 

 

– ravnanje s komunalnimi odpadki,

 

 

– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,

 

 

– javna snaga in čiščenje javnih površin,

 

 

– urejanje in vzdrževanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,

 

 

– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,

 

 

– urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste,

 

 

– urejanje in vzdrževanje javnih tržnic in javnih parkirišč,

 

 

– oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi,

 

 

– upravljanje in vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov v lasti Občine Kobarid.

 

 

– javna razsvetljava, plakatiranje in druge vrste oglaševanja.

 

 

Način in organiziranje javnih služb se določi z odlokom.

 

 

62. člen

 

 

Za izvajanje nalog iz prejšnjega člena ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske in druge javne zavode, podeljuje koncesije in oblikuje servisne službe v okviru občinske uprave.

 

 

VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

 

 

63. člen

 

 

Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

 

 

Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

 

 

Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.

 

 

Odtujitev nepremičnin je možna, kadar se zanjo opredeli dve tretjini članov občinskega sveta.

 

 

64. člen

 

 

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, najemnin, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

 

 

65. člen

 

 

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračun občine.

 

 

66. člen

 

 

Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.

 

 

V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovanimi odhodki.

 

 

V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.

 

 

67. člen

 

 

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.

 

 

Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

 

 

68. člen

 

 

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, če ni z odlokom občine drugače določeno.

 

 

69. člen

 

 

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine, lahko pa se najame posojilo največ do 5 procentov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča občinski svet.

 

 

70. člen

 

 

Občina oblikuje svoje rezerve v skladu z zakonom. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.

 

 

Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.

 

 

Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine dva odstotka letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

 

 

71. člen

 

 

Rezerva se uporablja:

 

 

1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma za preprečevanje epidemij, živalskih kužnih bolezni in rastlinskih škodljivcev,

 

 

2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno,

 

 

3. za kritje proračunskega primanjkljaja.

 

 

Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.

 

 

O uporabi sredstev iz prvega odstavka tega člena odloča občinski svet.

 

 

Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.

 

 

72. člen

 

 

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.

 

 

V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv.

 

 

Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun.

 

 

Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.

 

 

73. člen

 

 

Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.

 

 

Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.

 

 

Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.

 

 

74. člen

 

 

Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.

 

 

Občina se lahko zadolži le v obsegu, ki ne presega deset odstotkov zagotovljene porabe občine v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči pet odstotkov zagotovljene porabe.

 

 

O zadolžitvi odloča občinski svet.

 

 

O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.

 

 

75. člen

 

 

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.

 

 

O soglasju odloča občinski svet.

 

 

Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do pet odstotkov zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.

 

 

O dajanju poroštev odloča občinski svet.

 

 

76. člen

 

 

Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:

 

 

– davek na dediščine in darila,

 

 

– davek na dobitke od iger na srečo,

 

 

– davek na promet nepremičnin,

 

 

– upravne takse,

 

 

– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.

 

 

Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.

 

 

Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine v višini, določeni z zakonom.

 

 

77. člen

 

 

Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:

 

 

– davek od premoženja,

 

 

– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,

 

 

– krajevne takse,

 

 

– komunalne takse,

 

 

– pristojbine,

 

 

– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,

 

 

– odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,

 

 

– prihodki uprave,

 

 

– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni,

 

 

– renta na lokacijo profitnih podjetij,

 

 

– prihodki iz pogodb, najemnin in koncesij.

 

 

Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.

 

 

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.

 

 

78. člen

 

 

Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.

 

 

79. člen

 

 

Finančno poslovanje izvršuje organ občinske uprave, določen v odloku o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju organov občinske uprave ali od občinskega sveta pooblaščena pravna oseba.

 

 

Njegovo delo nadzorujejo župan, tajnik in nadzorni odbor.

 

 

VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

 

 

1. Splošni akti občine

 

 

80. člen

 

 

Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.

 

 

Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.

 

 

Delovna telesa lahko sprejmejo poslovnik za svoje delo in predlagajo pravilnike občinskemu svetu.

 

 

Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.

 

 

81. člen

 

 

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

 

 

82. člen

 

 

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

 

 

83. člen

 

 

Z odlokom ureja občina zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.

 

 

Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

 

 

84. člen

 

 

Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

 

 

85. člen

 

 

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njegovega izvrševanja.

 

 

86. člen

 

 

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

 

 

87. člen

 

 

S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.

 

 

Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.

 

 

Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina članov občinskega sveta.

 

 

2. Postopek za sprejem odloka

 

 

88. člen

 

 

Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, delovna telesa občinskega sveta, svet krajevnih skupnosti ali najmanj pet odstotkov volilcev v občini.

 

 

Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.

 

 

89. člen

 

 

Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.

 

 

Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.

 

 

90. člen

 

 

Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.

 

 

Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.

 

 

91. člen

 

 

Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. Predlog odloka predhodno obravnava statutarna komisija.

 

 

Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.

 

 

92. člen

 

 

V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.

 

 

V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznih členih predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.

 

 

93. člen

 

 

V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.

 

 

Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.

 

 

Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.

 

 

Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.

 

 

94. člen

 

 

Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.

 

 

Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.

 

 

Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za pošiljanje predloga odloka in za vlaganje amandmajev.

 

 

Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. Amandma lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan oziroma predlagatelj odloka.

 

 

O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.

 

 

95. člen

 

 

Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovico članov, glasuje večina navzočih članov.

 

 

96. člen

 

 

O predlogih drugih splošnih aktov, razen statuta in občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.

 

 

97. člen

 

 

Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati osmi dan po objavi (če ni v njih drugače določeno).

 

 

3. Posamični akti občine

 

 

98. člen

 

 

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

 

 

S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.

 

 

99. člen

 

 

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.

 

 

O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

 

 

VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI

 

 

100. člen

 

 

Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.

 

 

101. člen

 

 

Občinski svet ali župan lahko sprožita pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopata, če pokrajina ali druga občina posega v njene pristojnosti.

 

 

102. člen

 

 

Župan oziroma občinski svet lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastveni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

 

 

103. člen

 

 

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

 

 

104. člen

 

 

Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.

 

 

IX. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE

 

 

105. člen

 

 

Občina Kobarid se lahko poveže z drugimi občinami v širšo lokalno skupnost - pokrajino zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.

 

 

Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.

 

 

O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum.

 

 

S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajini.

 

 

106. člen

 

 

Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.

 

 

107. člen

 

 

Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino vseh članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.

 

 

X. SPREMEMBA STATUTA

 

 

108. člen

 

 

Pobudo za spremembo statuta lahko poda najmanj četrtina članov občinskega sveta, župan, svet krajevnih skupnosti ali 5% volilcevv občini. O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov. Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi komisija za statut predlog sprememb statuta in ga posreduje občinskemu svetu. Občinski svet obravnava predlog sprememb statuta in ga sprejme ter da v javno razpravo. Po končani sedemdnevni javni razpravi pripravi komisija predlog za drugo obravnavo in ga poda v obravnavo in sprejem občinskemu svetu.

 

 

Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini vseh članov občinskega sveta.

 

 

Posamezne določbe statuta se lahko razčlenijo z odlokom, ki se sprejme po istem postopku kot statut in ima isto veljavo kot statut.

 

 

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

 

109. člen

 

 

Odloki in drugi splošni akti, pomembni za delovanje občine, morajo biti sprejeti najkasneje v roku enega leta po sprejemu tega statuta, razen odloka o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju organov občinske uprave in poslovnika občinskega sveta, ki morata biti sprejeta v roku 60 dni po sprejemu tega statuta.

 

 

110. člen

 

 

Do sprejema novih predpisov, ki bodo določali naloge in pristojnosti na posameznih področjih, veljajo sprejeti odloki in drugi akti, ki jih je sprejela skupščina občine Tolmin in niso v nasprotju z zakonom in tem statutom.

 

 

111. člen

 

 

Za vse določbe, ki niso zajete v tem statutu, se smiselno uporabljajo zakonske določbe.

 

 

112. člen

 

 

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statutarni sklep občinskega sveta, sprejet na 2. seji občinskega sveta dne 21. 1. 1995.

 

 

113. člen

 

 

Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu.

 

 

 

 

 

Št. 013-2/95

 

 

Kobarid, dne 26. aprila 1995.

 

 

Predsednik

Občinskega sveta

občine Kobarid

Pavel Sivec l. r.

 

 

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor