Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2

Na podlagi 56. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/06, 19/06, 34/07, 15/10) je nadzorni odbor Občine Prevalje na 8. seji dne 29.11. 2011 sprejel

POSLOVNIK

O DELU NADZORNEGA ODBORA OBČINE PREVALJE

I.       SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Nadzornega odbora Občine Prevalje ter opredeljuje njegove pristojnosti.

2. člen

Nadzorni odbor Občine Prevalje (v nadaljnjem besedilu: nadzorni odbor) je pri svojem delu samostojen in neodvisen.

Nadzorni odbor je pri svojem delu vezan na ustavo, zakonodajo in občinske predpise. Nadzorni odbor opravlja svoje naloge pošteno, strokovno, vestno in nepristransko.

3. člen

Nadzorni odbor pri svojem delu uporablja infrastrukturo in sredstva Občine Prevalje (v nadaljnjem besedilu: občina).

Nadzorni odbor v okviru svojih nalog in pristojnosti uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine.

Strokovno in administrativno podporo za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava, ki članom nadzornega odbora posreduje tudi gradivo, ki ga ob sklicu seje prejmejo člani občinskega sveta.

4. člen

Delo nadzornega odbora je javno. Morebitne omejitve javnosti delovanja opredeljuje ta poslovnik.

II.     ORGANIZACIJA IN PRISTOJNOSTI

5. člen

Nadzorni odbor zastopa in predstavlja predsednik nadzornega odbora  oziroma od predsednika pooblaščen član nadzornega odbora.

Predsednika in namestnika predsednika nadzornega odbora imenujejo in razrešijo člani nadzornega odbora izmed sebe z večino glasov vseh  članov nadzornega odbora.

6. člen

Nadzorni odbor opravlja nadzor nad zakonitostjo, namenskostjo ter gospodarno in učinkovito rabo sredstev občinskih javnih financ, v okviru tega zlasti:

- nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

- nadzor nad porabo sredstev občinskega proračuna,

- nadzor nad finančnim poslovanjem uporabnikov proračunskih sredstev,

- ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, posvetovalnih teles, krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij, občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem,

- nadzor pravnih predpisov in aktov, s katerimi so določeni nameni porabe javnih sredstev občine,

- nadzor obligacijskih in finančnih listin, ki nastajajo ob porabi občinskih javnih sredstev,

- nadzor porabe sredstev državnega proračuna, ki jih pridobijo osebe iz prve do tretje alineje drugega odstavka 24. člena tega poslovnika, ter opravlja druge naloge, določene z drugimi državnimi in občinskimi predpisi.

Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela.

7. člen

Naloga predsednika je, da:

- vodi in organizira delo odbora,

- predlaga dnevni red sej ter sklicuje in vodi seje odbora,

- podpisuje sklepe, zapisnike, poročila in druge akte odbora,

- skrbi za izvajanje sprejetih sklepov,

- sodeluje z organi občine, občinsko upravo, ter drugimi organi občine, opredeljenimi v statutu občine,

- izdela predlog potrebnih sredstev za delo nadzornega odbora,

- opravlja naloge, opredeljene v ostalih državnih in občinskih predpisih.

8. člen

Nadzorni odbor opravlja svoje naloge na sejah. Za opravljanje nalog nadzornega odbora se šteje tudi delovanje članov pri izvajanju sklepov o  izvedbi nadzora, ne glede na to, kje se tak sklep teritorialno izvaja.

Nadzorni odbor deluje na podlagi tega poslovnika. Za vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, se uporabljajo statut občine, poslovnik občinskega sveta občine ter predpisi o lokalni samoupravi.

Glede postopkovnih določb se za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, uporablja zakon, ki ureja upravni postopek.

Za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom in se nanašajo na metode in standarde nadzora, se uporabljajo predpisi, ki urejajo ta vprašanja za delo Računskega sodišča Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: računsko sodišče).

III.    NAČIN DELA NADZORNEGA ODBORA

9. člen

Prvo sejo nadzornega odbora skliče župan v roku 14 dni po imenovanju članov nadzornega odbora. Nadzorni odbor se konstituira na prvi seji,  ko je navzoča večina članov.

10. člen

Delo in seje nadzornega odbora organizira in vodi predsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa najstarejši član nadzornega odbora oziroma s strani predsednika pooblaščen član nadzornega odbora.

11. člen

Predlog dnevnega reda seje poda predsednik skupaj z vabilom za sejo. Predloge glede dnevnega reda lahko poda vsak član nadzornega odbora, in sicer do odločanja o dnevnem redu.

O predlogih predsednika in o predlogih članov glede dnevnega reda odloča nadzorni odbor s sprejetjem dnevnega reda seje.

Nadzorni odbor mora v okviru dnevnega reda obravnavati zadeve, ki jih je s sklepom predlagal občinski svet ali župan.

12. člen

Vabilo za sklic seje nadzornega odbora s predlaganim dnevnim redom se posreduje članom praviloma sedem dni pred datumom seje.

Rok iz prvega odstavka tega člena se lahko skrajša v primeru nujnih zadev ali na pobudo katerega od članov, na podlagi presoje predsednika.

Predsednik nadzornega odbora mora v predlog dnevnega reda vnesti točko, v okviru katere se pregleda in sprejme zapisnik prejšnje seje in pregleda in sprejme poročilo o izvrševanju sprejetih sklepov.

Skupaj z vabilom za sklic seje se posreduje tudi gradivo k posameznim točkam dnevnega reda.

Če je podan predlog za točko dnevnega reda iz drugega odstavka prejšnjega člena tega poslovnika, morebitno gradivo zagotovi član, ki predlaga točko dnevnega reda ob strokovni in tehnični pomoči občinske uprave.

Če je podan predlog za točko dnevnega reda iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega poslovnika, se skupaj s tem predlogom nadzornemu odboru posreduje tudi morebitno gradivo o zahtevi občinskega sveta ali župana.

13. člen

Predsednik lahko povabi na sejo pripravljavce gradiv, strokovne sodelavce občinske uprave, ožjih delov občine, občinskega sveta in njegovih delovnih teles, nadzorovane osebe, ki so predmet nadzora ter župana.

14. člen

Nadzorni odbor je sklepčen, če je prisotna večina članov. Nadzorni odbor veljavno odloča z večino opredeljenih glasov.

15. člen

O seji nadzornega odbora se napiše zapisnik. V zapisnik se vnašajo:

- zaporedna številka seje, kraj, datum, ura začetka in konca seje,

- navedba prisotnih in opravičeno odsotnih članov ter navedba ostalih prisotnih na seji,

- sprejet dnevni red,

- poročilo o realizaciji sklepov prejšnje seje,

- sklepe pri točkah dnevnega reda z navedbo, koliko glasov je bilo za in proti,

- morebitna ločena mnenja,

- izjave in povzetki razprav članov, na njihovo zahtevo,

- izjave in povzetki razprav ostalih prisotnih, če tako odloči nadzorni odbor na njihovo zahtevo.

Zapisnik podpišeta predsedujoči seje in zapisnikar.

16. člen

Po opravljeni razpravi k posameznim točkam dnevnega reda predsednik oblikuje predlog sklepa in ga da na glasovanje.

Predlog sklepa lahko poda tudi kateri od članov nadzornega odbora, če se ne strinja s predsednikovim predlogom sklepa. V takem primeru se najprej glasuje o predlogu sklepa, ki ga je podal predsednik. Če je tak predlog sprejet, se o drugih predlogih sklepov glede iste zadeve ne glasuje. Če pa predlog sklepa predsednika ni sprejet, se glasuje o drugih predlogih sklepov po vrstnem redu predlaganja. Ko je sprejet eden od predlogov sklepov, se o ostalih, ki mu sledijo glede iste stvari, ne glasuje več.

Sklep je sprejet, ko prejme večino opredeljenih glasov. Glasuje se javno z dvigovanjem rok ali pa tajno, če tako sklene nadzorni odbor. Za način in postopek tajnega glasovanja se smiselno uporabljajo določila Poslovnika Občinskega sveta Občine Prevalje.

17. člen

Zapisnik in ostala gradiva za sejo nadzornega odbora se hranijo v arhivu občine. Zapisniki in sklepi se hranijo trajno, gradivo pa deset let.

Nagrajevanje članov nadzornega odbora se uredi z aktom občinskega sveta občine.

Nagrada se oblikuje glede na opravljeno delo, in sicer:

- kot sejnina, ki se izplača za udeležbo na seji, v skladu s pravilnikom o plačah funkcionarjev, nagradah članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov,

- kot plačilo za izvedbo nadzora po programu dela ali sklepu nadzornega odbora na podlagi pogodbe o delu, sklenjene za posamezno koledarsko leto.

IV.    POSTOPEK NADZORA

a)      Oblike nadzora

18. člen

Nadzorni odbor opravlja svoje naloge v okviru rednega in izrednega nadzora.

19. člen

Redni nadzor se opravlja na podlagi sprejetega letnega programa nadzora. V letni program nadzora se vključujejo obvezni nadzor in fakultativni nadzor.

Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena.

Letni program nadzora se praviloma sestavlja ob koncu leta za naslednje leto. Spremembe letnega programa nadzora se lahko sprejmejo kadarkoli med letom.

20. člen

Obvezni nadzor predstavlja:

- letni nadzor predlogov proračuna, finančnih načrtov ter zaključnega računa proračuna občine,

- letni nadzor finančnih načrtov ter računovodskih izkazov javnih zavodov, javnih podjetij ter občinskih skladov, katerih ustanoviteljica, soustanoviteljica ali lastnica poslovnih deležev je občina,

- letni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem,

- nadzor nad zadevami iz pristojnosti nadzornega odbora, ki ga s sklepom predlaga občinski svet ali župan.

21. člen

Fakultativni nadzor je tisti nadzor, ki je vnesen v letni program dela na podlagi predlogov kateregakoli od članov nadzornega odbora ob sprejemanju letnega programa nadzora. S tem, ko je predlog iz prejšnjega odstavka vnesen v letni program dela, postane njegova izvedba za nadzorni odbor obvezna.

22. člen

Izredni nadzor je nadzor, ki ga kadarkoli med letom s sklepom nadzorni odbor sklene izvesti v skladu s svojimi pristojnostmi. Pobude za izredni nadzor lahko poda katerikoli od članov, katerikoli od organov, delovnih teles in komisij v sklopu občine, najmanj pet občanov občine, katerikoli organ, telo ali komisija Republike Slovenije, ter pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost, katere sedež oziroma prebivališče je na območju občine.

Pobude iz prejšnjega odstavka morajo biti obrazložene. Nadzorni odbor mora na zahtevo pobudnikov iz prvega odstavka tega člena zagotoviti tajnost pobude, pobudnikov in vsebine pobude. V tem primeru se ne sme nikjer navesti tistega dela pobude, za katerega je pobudnik zahteval, da se zanj zagotovi tajnost. V takem primeru postane pobuda v primeru izvedbe nadzora formalno pobuda nadzornega odbora.

23. člen

V primeru pobude iz prejšnjega člena tega poslovnika opravi nadzorni odbor razpravo o pobudi ter s sklepom odloči o izvršitvi nadzora.

Nadzorni odbor lahko po presoji tudi sklene, da bo tovrstni sklep uvrstil v letni program nadzora za naslednje leto.

b)      Izvedba nadzora

24. člen

Po tem postopku se opravi nadzor ne glede na to, za katero od oblik nadzora gre. Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna.

Nadzorovana oseba je tista fizična ali pravna oseba, glede katere je nadzorni odbor pričel postopek nadzora. V pristojnosti nadzornega odbora je, da lahko v krog nadzorovanih oseb uvrsti:

- občino z vsemi ožjimi deli občine,

- javne zavode, javne sklade in javna podjetja, katerih ustanoviteljica, soustanoviteljica ali lastnica deležev je občina,

- javne zavode, javne sklade, javna podjetja oziroma druge fizične in pravne osebe, ki na območju občine ali za občino in občane občine opravljajo storitve javnega značaja in ki so jim za opravljanje teh storitev v proračunu občine namenjena proračunska sredstva,

- vse druge pravne in fizične osebe (društva, zveze, organizacije, gospodarske družbe ipd.), ki prejemajo iz občinskega proračuna kakršnekoli transfere ali dotacije za del, ki se nanaša na nadzor porabe teh sredstev v smislu 6. člena tega poslovnika.

25. člen

Nadzorni odbor izda na predlog predsednika nadzornega odbora pred izvedbo izrednega nadzora sklep o izvedbi nadzora. V sklep se navede:

- opredelitev vsebine nadzora,

- čas in kraj izvedbe nadzora,

- navedbo nadzorovane osebe,

- navedbo člana nadzornega odbora, ki je pristojen za izvedbo nadzora (pristojni član).

Če nadzorovana oseba meni, da ne gre za nadzor iz pristojnosti nadzornega odbora, lahko poda ugovor v roku 8 dni od vročitve na nadzorni odbor.

Pristojni član, ki je bil s sklepom zadolžen za izvedbo nadzora, poroča o utemeljenosti ugovora. Če ugovor ni utemeljen, nadzorni odbor sklep potrdi, s čimer postane tak sklep dokončen. Če pa je ugovor utemeljen, izda sklep o ustavitvi nadzora. V tem primeru nadzorni odbor nadzora ne opravi. Lahko pa po lastni presoji zaprosi računsko sodišče, da v takem primeru uvrsti nadzorovano osebo v izvedbo revizije s strani računskega sodišča.

26. člen

V postopku izvedbe nadzora ima pristojni član pravice in pristojnosti v skladu s statutom občine in predpisi o lokalni samoupravi.

V postopku nadzora so odgovorne osebe nadzorovane osebe dolžne pristojnemu članu nadzornega odbora predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Pristojni član ima pravico zahtevati vse podatke, ki so potrebni za izvedbo nadzora. Poleg tega lahko zaprosi za pomoč pri izvedbi nadzora katerega od drugih članov nadzornega odbora.

Pristojni član lahko v postopku nadzora predlaga nadzornemu odboru, da se za izvršitev nadzora najame zunanje neodvisne strokovnjake posameznih strok. Strokovne naloge nadzora lahko opravi strokovnjak, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo s strokovnjakom sklepa župan. Nadzorni odbor ni vezan na mnenja zunanjega strokovnjaka.

27. člen

Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom pristojnega ministra o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine.

V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru, na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.

28. člen

Z ocenami nadzorni odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru.

V mnenju se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.

Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.

Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno.

Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.

Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.

Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.

Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma lahko svetuje kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje ni pa to njegova izrecna in obvezna naloga.

29. člen

Osnutek poročila obravnava in sprejme nazorni odbor na seji in ga pošlje nadzorovani osebi najpozneje v roku osem dni po sprejemu.

Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.

30. člen

Na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila, če je bilo podano, sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru kot dokončni akt, ki ga pošlje nadzorovani osebi in županu, po potrebi pa tudi občinskemu svetu, računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.

31. člen

Če nadzorni odbor ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri izvajanju nadzora oseb, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.

Kot hujše kršitve se štejejo zlasti:

- uporaba proračunskih sredstev v nasprotju z nameni, ki so bili določeni s proračunom,

- uporaba državnih sredstev v nasprotju z določili zakona,

- oddaja javnih naročil v nasprotju z zakoni, ki urejajo javna naročila, oziroma oddaja del brez izvedbe javnega razpisa, če bi za njihovo izvedbo bilo potrebno izvesti tak razpis.

V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

Skupaj s prijavo mora navesti dokaze ter poskrbeti za njihovo zavarovanje. O prijavi je dolžan obvestiti občinski svet in župana.

32. člen

Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.

Občinski svet, župan, nadzorovane osebe in drugi organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.

33. člen

Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če:

- je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,

- je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,

- če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.

Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.

34. člen

Nadzorni odbor je dolžan pri opravljanju svojih nalog varovati uradne in poslovne skrivnosti, s katerimi se je seznanil ali jih je razkril pri svojem delu.

35. člen

Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.

Javnost dela nadzornega odbora se zagotavlja s pošiljanjem dokončnih poročil občinskemu svetu, županu ter objavljanjem v javnih medijih, če tako presodi nadzorni odbor.

Omejitev načela javnosti velja za dokumente z oznako uradna skrivnost. Za dokumente z oznako uradna skrivnost se vedno štejejo:

- letni program nadzora,

- poročila, ki jih sprejema nadzorni odbor, pred nastopom njihove dokončnosti.

Z letnim programom nadzora se v skladu z 43. členom statuta občine seznani občinski svet in župana, ki sta dolžna v primeru konkretne opredelitve organov, ki bodo po letnem planu nadzorovani, spoštovati tajno naravo letnega programa nadzora.

Poleg tega pa lahko predsednik nadzornega odbora v vsakem trenutku izključi javnost iz dela nadzornega odbora, če bi se s tem prizadele pravice in dolžnosti iz 52. člena statuta občine.

V.      KONČNA DOLOČBA

36. člen

Ta poslovnik sprejme nadzorni odbor in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Spremembe poslovnika sprejme nadzorni odbor po enakem postopku, kot velja za njegov sprejem.

Z veljavnostjo tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Nadzornega odbora Občine Prevalje (Uradni list RS, št. 66/2000).

Številka: 013-0004/2011-06

Datum: 29.11.2011

 

Občina Prevalje

 

Predsednik Nadzornega odbora

 

Aleksander RISTIČ,l.r.

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor