Na podlagi 16. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17; v nadaljevanju; ZŠpo-1), Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-23, (Uradni list RS, št. 26/14; v nadaljevanju;. NPŠ) in 16. člena Statuta Občine Črenšovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/20) je Občinski svet Občine Črenšovci na 13. redni seji dne, 26. 5. 2020 sprejel
ODLOK
O SOFINANCIRANJU LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI ČRENŠOVCI
I. Splošne določbe
1. člen
(vsebina odloka)
(1) Odlok o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Črenšovci (v nadaljevanju: Odlok) določa izvajalce posameznih programov in področij letnega programa športa (v nadaljevanju: LPŠ), podrobnejše pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje izvajanja LPŠ na lokalni ravni, način določitve višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja izvajanja LPŠ, način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju.
(2) V Odloku uporabljeni izrazi zapisani v moški slovnični obliki se uporabljajo kot nevtralni za moške in ženske.
2. člen
(opredelitev javnega interesa v športu)
(1) Javni interes obsega v NPŠ določene naloge nacionalnega in lokalnega pomena, ki so namenjene zagotavljanju optimalnih pogojev za kakovostno ukvarjanje s športom in gibalnimi dejavnostmi za ohranjanje zdravja. Javni interes na področju športa se uresničuje tako, da se:
· v proračunu občine zagotavlja finančna sredstva za sofinanciranje LPŠ,
· načrtuje, gradi in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte in površine za šport v naravi,
· spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj vseh področjih športa.
II. Letni program športa
3. člen
(opredelitev programov in področij športa)
(1) Za uresničevanja javnega interesa v športu se v skladu s proračunskimi možnostmi in ob upoštevanju načela enake dostopnosti javnih sredstev za vse izvajalce iz proračuna občine lahko sofinancirajo naslednja področja:
1. ŠPORTNI PROGRAMI:
· prostočasna športna vzgoja otrok in mladine
· športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami
· obštudijske športne dejavnosti
· športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
· kakovostni šport
· vrhunski šport
· šport invalidov
· športna rekreacija
· šport starejših
2. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI
· izgradnja, posodobitve in opremljanje športnih objektov in površin za šport
· upravljanje in obratovanje športnih objektov in površin za šport
3. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU
· usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu
· statusne pravice športnikov, strokovnih delavcev v športu in strokovna podpora programov
· založništvo v športu
· znanstveno raziskovalna dejavnost v športu
· informacijsko komunikacijska tehnologija na področju športa
4. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU
· delovanje športnih društev in njihovih zvez na lokalni ravni
· delovanje občinskih zavodov za šport
5. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA
· športne prireditve
· javno obveščanje o športu
· športna dediščina in muzejska dejavnost v športu
6. DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST V ŠPORTU
4. člen
(izvajalci LPŠ)
(1) Izvajalci LPŠ po tem Odloku so lahko:
· športna društva in športne zveze, ki so registrirani v RS,
· zavodi za šport pa Zakonu o športu,
· pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu v RS,
· ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove,
· zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne športne programe,
· samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti v športu v RS in
· zasebni športni delavci.
(2) Športna društva imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju programov in področij LPŠ.
(3) Pri izvajanju programov prostočasne športne vzgoje otrok in mladine imajo pod enakimi pogoji prednost športna društva in športne zveze, ki so registrirani v RS ter zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne športne programe.
5. člen
(LPŠ)
(1) LPŠ je dokument, ki opredeli programe in področja športa, ki so v koledarskem letu, za katerega se LPŠ sprejema, v občini prepoznana kot javni interes.
(2) Glede na razvojne načrte, prioritete v športu, razpoložljiva proračunska sredstva ter kadrovske in prostorske razmere v lokalnem športu se v LPŠ določi:
· vrsto in obseg športnih programov/področij, ki se v proračunskem letu sofinancirajo iz proračuna,
· višino proračunskih sredstev za sofinanciranje športnih programov/področij.
(3) Predlog LPŠ pripravi občinska uprava. LPŠ sprejme občinski svet po pridobitvi mnenja Odbora za šport. Občinski svet lahko sprejme LPŠ tudi brez predhodnega mnenja odbora, če ga ta ne poda v roku enega meseca.
6. člen
(Odbor za šport v občini)
(1) Za zagotavljanje avtentičnih interesov civilne športne družbe v športu v občini občinski svet s sklepom ustanovi Odbor za šport, ki poda mnenje k predlogu LPŠ pred odločanjem na občinskem svetu in županu svetuje ter predlaga kvalitetne rešitve v zvezi z razvojem športa v občini. Odbor je sestavljen iz petih (5) članov, od katerih sta vsaj dva iz vrst športnikov in/ali športnih delavcev, ki delujejo v športnih organizacijah s sedežem v občini.
(2) Mandat Odbora za šport je vezan na mandat članov občinskega sveta.
III. Pogoji in merila ter način določitve višine sofinanciranja
7. člen
(pogoji in merila za izbiro, vrednotenje in sofinanciranje LPŠ)
(1) Pogoji in merila za izbiro, vrednotenje in sofinanciranje letnega programa športa v občini Črenšovci so sestavni del Odloka in vsebujejo podrobnejšo opredelitev vseh področij športa iz 3. člena.
8. člen
(način določitve višine sofinanciranja)
(1) Višina sofinanciranja programov/področji športa se določi na osnovi pogojev in meril za vrednotenje LPŠ. Vsak program/področje športa se ovrednoti z ustreznim številom točk. Vrednost točke je količnik med z LPŠ določeno višino sredstev za skupino programov/področij športa in skupnim številom zbranih točk vseh ovrednotenih programov/področij. Višina sofinanciranja vsakega programa/področja je zmnožek števila zbranih točk in izračunane vrednosti točke.
IV. Postopek sofinanciranja LPŠ
9. člen
(načini sofinanciranja LPŠ)
(1) Sofinanciranje izvajanja LPŠ iz javnih sredstev se lahko izvede z javnim razpisom (v nadaljevanju: JR).
10. člen
(komisija za izvedbo JR)
(1) Župan s sklepom ustanovi Komisijo za izvedbo JR (v nadaljevanju: komisija).
(2) Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in člani komisije ne smejo biti z vlagatelji, ki kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi, v zunajzakonski skupnosti, v svaštvu do vštetega drugega kolena tudi, če so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že prenehale. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, če obstajajo druge okoliščine, ki bi vplivale na njihovo neobjektivnost in nepristranskost (npr. osebne povezave). Člani komisije podpišejo izjavo o prepovedi interesne povezanosti.
(3) Komisija se sestaja na rednih in izrednih sejah. Seje lahko potekajo tudi dopisno. Komisija o poteku sej in o svojem delu vodi zapisnik. Za sklepčnost in sprejemanje odločitev je potrebna navadna večina.
(4) Naloge komisije so:
· pregled in ocena razpisne dokumentacije,
· odpiranje in ugotavljanje pravočasnosti ter popolnosti prejetih vlog,
· ocenitev in vrednotenje vlog na podlagi pogojev in meril navedenih v LPŠ, JR in razpisni dokumentaciji,
· priprava predloga izvajalcev LPŠ po izbranih programih/področjih športa,
· potrditev predloga izbire in sofinanciranja LPŠ po programih/področjih športa ter izvajalcih,
· vodenje zapisnikov o svojem delu.
(5) Strokovno-administrativna dela za komisijo opravlja za šport pristojni delavec občinske uprave.
11. člen
(javni razpis in razpisna dokumentacija)
(1) V skladu z veljavno zakonodajo, Odlokom in sprejetim LPŠ župan izda sklep o začetku postopka javnega razpisa za sofinanciranje LPŠ, občinska uprava objavi javni razpis (v nadaljevanju: JR).
(2) Objava JR mora vsebovati:
· ime in naslov naročnika,
· pravno podlago za izvedbo JR,
· predmet JR,
· navedbo pogojev za kandidiranje na JR (izbira upravičenih izvajalcev LPŠ),
· navedbo pogojev in meril za vrednotenje programov in področij športa,
· višino sredstev, ki so na razpolago na JR,
· obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva,
· rok, do katerega morajo biti predložene vloge in način oddaje vlog,
· datum in način odpiranja vlog,
· rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu JR,
· navedbo oseb, pooblaščenih za dajanje informacij o JR,
· informacijo o razpisni dokumentaciji.
(3) Razpisna dokumentacija mora vsebovati:
· razpisne obrazce,
· navodila izvajalcem za pripravo in oddajo vloge,
· informacijo o dostopnosti do Odloka, LPŠ ter pogojev in meril,
· vzorec pogodbe o sofinanciranju programov.
12. člen
(postopek izvedbe JR)
(1) Občina besedilo JR objavi v uradnem glasilu občine in na svojih spletnih straneh, razpisno dokumentacijo pa le na svoji spletni strani. Rok za prijavo na JR ne sme biti krajši od štirinajst (14) dni od objave JR v uradnem glasilu občine.
(2) Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici z oznako »ne odpiraj – vloga« in navedbo JR, na katerega se nanaša. Vloga je lahko tudi elektronska, če je tako določeno v besedilu JR. Način elektronske predložitve vloge se določi v razpisni dokumentaciji.
(3) Odpiranje prejetih vlog opravi komisija v roku in na način, ki je predviden v JR. Odpirajo se samo v roku posredovane vloge v pravilno izpolnjeni in označeni ovojnici ter v vrstnem redu, po katerem so bile prejete.
(4) Odpiranje vlog ni javno.
(5) Za vsako vlogo komisija na odpiranju ugotovi formalno popolnost glede na to, ali je bila oddana pravočasno in s strani upravičenega vlagatelja ter ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti.
(6) Vlogo, ki ni oddana pravočasno ali je ni vložila upravičena oseba, izvajalec zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.
(7) O odpiranju vlog se vodi zapisnik, ki vsebuje:
· kraj in čas odpiranja prispelih vlog,
· imena navzočih članov komisije,
· naziv vlagateljev navedenih po vrstnem redu odpiranja,
· ugotovitve o popolnosti oziroma nepopolnosti posamezne vloge ter navedbo manjkajoče dokumentacije.
(8) Zapisnik podpišejo predsednik in prisotni člani komisije.
13. člen
(poziv za dopolnitev vloge)
(1) Na podlagi zapisnika o odpiranju vlog komisija v roku osmih (8) dni pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog je osem (8) dni od prejema poziva.
(2) Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolnijo, se s sklepom zavržejo. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.
14. člen
(ocenjevanje in vrednotenje vlog)
(1) Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, tako da preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev in jih oceni na podlagi meril, določenih z JR in razpisno dokumentacijo, ter glede na to pripravi predlog izbire in sofinanciranja programov/področij LPŠ.
(2) Komisija o opravljenem strokovnem pregledu in ocenjevanju iz prvega odstavka tega člena vodi zapisnik, v katerem natančno navede razloge za razvrstitev in predlog, kateri programi/področja LPŠ se sofinancirajo v določenem obsegu, kateri pa se glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo.
(3) Ocenjevanje in vrednotenje vlog ter zapisnik komisije niso javni.
15. člen
(odločba o izbiri)
(1) Na osnovi odločitve komisije odločbo o izbiri izda pristojni organ občinske uprave. Odločba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju izvajanja LPŠ.
(2) Ob izdaji odločbe o izbiri izvajalec JR vlagatelja pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ. Če se vlagatelj v roku osmih (8) dni ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje.
16. člen
(pritožbeni postopek: ugovor)
(1) Zoper odločbo o izbiri je možno podati ugovor v roku osmih (8) dni od prejema odločbe. Predmet ugovora ne morejo biti pogoji in merila za izbiro, vrednotenje in sofinanciranje LPŠ.
(2) O ugovoru odloči župan v roku trideset (30) dni od prejema ugovora. Odločitev župana je dokončna. O odločitvi župan obvesti tudi komisijo.
(3) Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor na Upravnem sodišču Republike Slovenije, ki se vloži v roku trideset (30) dni od vročitve odločbe.
(4) Vložen upravni spor ne zadrži sklepanja pogodb z izbranimi izvajalci LPŠ.
17. člen
(objava rezultatov JR)
(1) Rezultati JR se po zaključku postopka JR objavijo na spletni strani občine.
V. Vsebina pogodb z izvajalci lpš in način izvajanja nadzora nad pogodbami
18. člen
(pogodba z izbranimi izvajalci LPŠ)
(1) Z izbranimi izvajalci LPŠ župan sklene pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ. V pogodbi se opredeli:
· naziv in naslov naročnika ter izvajalca dejavnosti,
· pravna osnova za sklenitev pogodbe,
· vsebino in obseg programov/področij,
· čas realizacije programov/področij,
· višino dodeljenih sredstev,
· terminski plan porabe sredstev,
· način nadzora nad namensko porabo sredstev, izvedbo programov/področij, ter predvidene sankcije v primeru neizvajanja,
· način nakazovanja sredstev izvajalcu,
· način in vzrok spremembe višine pogodbenih sredstev,
· način, vsebino in rok za poročanje o realizaciji LPŠ po pogodbi,
· določilo, da izvajalec, ki nenamensko koristi pogodbena sredstva ali drugače krši pogodbena določila, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem JR,
· druge medsebojne pravice in obveznosti.
(2) Če se vlagatelj v roku osmih (8) dni ne odzove na poziv k podpisu pogodbe, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje.
19. člen
(spremljanje izvajanja LPŠ)
(1) Izvajalci LPŠ so dolžni izvajati izbrane programe/področja športa v obsegu opredeljenem v pogodbi, sredstva pa nameniti za izbran program/področje športa v skladu z JR.
(2) Nadzor nad izvajanjem pogodb in namensko porabo proračunskih sredstev izvaja občinska uprava, ki lahko kadarkoli v času trajanja pogodb nadzor izvede po metodah:
· pregled periodičnih poročil izvajalcev,
· pregled spletnih strani izvajalcev ter spremljanje medijskih oblik javnega nastopanja,
· razgovori skrbnika pogodb z upravljavci (javnih) športnih objektov,
· razgovori skrbnika pogodb z izvajalci na sedežu občinske uprave,
· preverjanje izvedbe programov na mestu izvajanja – športnem objektu,
· pregled izvajanja na sedežu izvajalca in revizijski pregled na podlagi predloga.
(3) V primeru, da občinska uprava ugotovi nenamensko porabo prejetih sredstev ali katerikoli drugo kršitev pogodbenih določil, lahko takoj ustavi sofinanciranje in odstopi od pogodbe. Že prejeta proračunska sredstva mora izvajalec vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(4) Izvajalec, ki krši pogodbena določila, ne more kandidirati za proračunska sredstva na naslednjem JR.
(5) Za strokovno pripravo gradiv in vodenje postopkov spremljanja izvajanja LPŠ lahko župan pooblasti ustrezno usposobljeno strokovno organizacijo.
VI. Prehodne določbe
20. člen
(prednostna uporaba javnih športnih objektov in površin)
(1) Zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo programe v okviru obveznega ali razširjenega dela vzgojno izobraževalnega procesa, imajo prednost pred izvajalci LPŠ in drugimi uporabniki.
(2) Športna društva, ki izvajajo LPŠ, imajo pod enakimi pogoji prednost pred drugimi uporabniki.
(3) Športna društva, ki ne izvajajo LPŠ, a imajo status društva v javnem interesu na področju športa, imajo pod enakimi pogoji prednost pred drugimi uporabniki, ki niso izvajalci LPŠ.
21. člen
(prenehanje veljavnosti prejšnjega pravilnika)
(1) Z dnem uveljavitve tega Odloka preneha veljati Pravilnik o sofinanciranju letnih programov športa v Občini Črenšovci (Uradni list RS, št. 19/05).
22. člen
(veljavnost odloka)
(1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 0320-13/2020-125
Datum: 26. 5. 2020
Občina Črenšovci
Vera Markoja, županja
Priloga:
· pogoji in merila za izbiro, vrednotenje in sofinanciranje letnega programa športa v Občini Črenšovci
POGOJI IN MERILA ZA IZBIRO, VREDNOTENJE IN SOFINANCIRANJE
LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI ČRENŠOVCI
IZHODIŠČNE DOLOČBE:
S Pogoji in merili za izbiro, vrednotenje in sofinanciranje letnega programa športa (v nadaljevanju: merila) se določa uresničevanje javnega interesa v športu. Sredstva se prijaviteljem razdelijo na osnovi izvedbe JR. Merila so sestavni del Odloka in obsegajo:
· pogoje in merila za določitev upravičenih izvajalcev LPŠ,
· merila za vrednotenje programov in področij športa.
Z merili je uveljavljen točkovni model. Vsakemu izbranemu programu/področju športa se na osnovi meril izračuna skupna višina točk. Končna višina sofinanciranja programa/področja športa je zmnožek med številom dodeljenih točk in končno vrednostjo točke, pri čemer je končna vrednost točke količnik med z LPŠ določeno višino sredstev za program/področje in skupnim številom zbranih točk vseh ovrednotenih vlog posameznega programa/področja.
DOLOČITEV UPRAVIČENIH IZVAJALCEV LPŠ:
Prijavitelji po 4. členu Odloka postanejo upravičeni Izvajalci LPŠ, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
· imajo sedež v občini Črenšovci,
· so na dan objave JR za sofinanciranje LPŠ najmanj eno (1) leto registrirani v skladu z veljavnimi predpisi, ena od registriranih dejavnosti pa je izvajanje športnih programov,
· izvajajo programe/področja skladno z odlokom in LPŠ, se pravočasno prijavijo na JR in izpolnjujejo pogoje JR,
· imajo zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter izobražen/usposobljen kader za delo v športu,
· imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni viri prihodkov in stroškov izvedbe programov,
· imajo urejeno evidenco članstva (športna društva, zveze) ter evidenco o udeležencih programov.
Prijavitelji, ki ne izpolnjujejo navedenih pogojev, se v nadaljevanju postopka izločijo iz vrednotenja.
ŠPORTNI PROGRAMI
Športni programi so najbolj prepoznaven del športa in praviloma predstavljajo organizirano in strokovno vodeno športno vadbo, ki je prilagojena različnim skupinam ljudi, njihovim sposobnostim, znanju, motivaciji, starosti (otroci, mladina, invalidi, odrasli, starejši).
Uporabljene kratice (oznake) v nadaljevanju predstavljajo naslednje športne programe:
ŠV-VIZ: športna vzgoja otrok in mladine: programi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja,
ŠV-PRO: športna vzgoja otrok in mladine: prostočasni programi,
ŠV-PRI: športna vzgoja otrok in mladine: pripravljalni programi,
ŠV-PP: športna vzgoja otrok in mladine: programi otrok s posebnimi potrebami,
ŠŠTU: obštudijski športni programi,
ŠV-USM: športna vzgoja otrok in mladine: programi usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,
KŠ: programi kakovostnega športa,
VŠ: programi vrhunskega šport,
ŠI: programi športa invalidov,
RE: programi športne rekreacije,
ŠSTA: programi športa starejših.
SPLOŠNI POGOJI ZA VREDNOTENJE VSEH ŠPORTNIH PROGRAMOV
Pri vrednotenju vseh športnih programov se upoštevajo naslednji splošni pogoji:
· VKLJUČENOST UDELEŽENCEV:
isti udeleženec se pri istem izvajalcu vrednoti le v enem (1) športnem programu,
· VELIKOST VADBENE SKUPINE (koeficient popolnosti skupine):
različne športne panoge in starostne skupine za izvedbo optimalne vadbe zahtevajo različno število vključenih! Z merili je določena potrebna (priporočena) velikost skupine! Program se ne prizna, če je vanj vključeno manj kot 50,00 % potrebnega števila vključenih. Če je vključeno manjše število udeležencev (50,00 - 99,00 %), se število točk proporcionalno zmanjša, večje število vključenih pa ne vpliva na dodatno vrednotenje programa.
PREGLEDNICA A-1
PROSTOČASNI IN REKREATIVNI PROGRAMI
ŠTEVILO VKLJUČENIH V VADBENI SKUPINI
ŠV-PRO do 6 let
ŠV-PRO od 6 do 19 let
ŠŠTU, RE
ŠV-PP, ŠI, ŠSTA
velikost skupine
10
15
PREGLEDNICA A-2
PRIPRAVLJALNI PROGRAMI
ŠV-PRI U-6, U-7
ŠV-PRI U-8, U-9
ŠV-PRI U-10, U-11
KŠP/IŠP/MI: velikost skupine
8
PREGLEDNICA A-3
TEKMOVALNI PROGRAMI
ŠV-USM U-12/13; U-14/15
ŠV-USM U-16/17; U-17/18
KŠ: ČLANI/CE
IŠP/MI: velikost skupine
6
4
KŠP: velikost skupine
12
IŠP: individualne športne panoge, kjer se upošteva se rezultat posameznika
MI: miselne igre, kjer se upošteva se rezultat posameznika
KŠP: kolektivne športne panoge, kjer se upošteva se rezultat ekipe
· KOMPETENTNOST STROKOVNEGA KADRA (korekcija strokovni kader):
različni športni programi zahtevajo različno angažiranost izobraženega/usposobljenega kadra:
stopnja 1: vodja skupine nima ustrezne strokovne izobrazbe/usposobljenosti v športu.
stopnja 2: vodja programa je strokovno izobražen/usposobljen in vodi prostočasen in rekreativne programe.
stopnja 3: vodja programa je strokovno izobražen/usposobljen in vodi pripravljalne in tekmovalne programe.
PREGLEDNICA B
KOMPETENTNOST STROKOVEGA KADRA
STROKOVNI KADER
stopnja 1
stopnja 2
stopnja 3
korekcijski faktor strokovni kader
0,000
0,500
1,000
· POMEN ZA LOKALNO OKOLJE: ŠTEVILO PRIZNANIH ŠPORTNIH PROGRAMOV (vadbenih skupin):
Z LPŠ se lahko določi maksimalno število priznanih vadbenih skupin na izvajalca v vsakem razpisanem programu.
· PRIZNANI LETNI OBSEG ŠPORTNIH PROGRAMOV (število ur vadbe; 1 ura = 60 minut):
vsakemu izvajalcu se za vsak prijavljeni športni program (vadbeno skupino) prizna tolikšen letni obseg vadbe, kot ga sam predvidi ob prijavi na JR, vendar največ toliko, kot je določeno z merili (preglednice št. 1 do 6).
MERILA ZA VREDNOTENJE ŠPORTNIH PROGRAMOV
ŠPORTNI PROGRAMI V ZAVODIH S PODROČJA VIZ
V zavodih VIZ se praviloma izvajajo promocijski športni programi in šolska športna tekmovanja.
Promocijske športne programe predstavljajo: Mali sonček (MS), Ciciban planinec (CP), Zlati sonček (ZS), Krpan (KR), Naučimo se plavati (NSP), Mladi planinec (MP).
Šolska športna tekmovanja (ŠŠT) predstavljajo udeležbo šolskih športnih ekip na tekmovanjih, ki so razpisana v reviji Šport mladih (Informator) od osnovnega do državnega nivoja.
S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:
ŠPORTNI PROGRAM:
MERILO:
ŠV-VIZ: promocijski program: MS, CP, ZS, KR, NSP, MP
materialni stroški/udeleženec
ŠV-VIZ: šolska športna tekmovanja: ŠŠT
materialni stroški/skupina
PREGLEDNICA ŠT. 1
ŠV-VIZ
ŠPORTNI PROGRAMI VIZ
MS, ZS, KRP, CP, MP
NAUČIMO SE PLAVATI
ŠŠT:MEDOBČINSKI NIVO
ŠŠT: REGIONALNI, DRŽAVNI NIVO
število vključenih
1
TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/UDELEŽENEC
0
TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/SKUPINA
PROSTOČASNI ŠPORTNI PROGRAMI OTROK IN MLADINE (PP), OBŠTUDIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI
Programi ŠV-PRO, ŠV-PRI, ŠV-PP in ŠŠTU praviloma potekajo najmanj 30 tednov v letu (oz. 60 ur). Predstavljajo širok spekter športnih aktivnosti, katerih cilj je izboljšanje gibalnih sposobnosti. V ponudbi izvajalcev ob enakih pogojih LPŠ daje prednost programom športnih društev.
ŠV-PRO predstavljajo programi, katerih glavni cilj je ljubiteljsko ukvarjanje s športom, koristno preživljanje prostega časa. Programe ŠV-PRO praviloma izvajajo (in prijavljajo) društva s pretežno rekreativno naravnanostjo.
Programi ŠV-PP so namenjeni otrokom in mladini z motnjami v razvoju oziroma s prirojenimi in/ali pridobljenimi okvarami in se izvajajo z namenom ustrezno poskrbeti za uspešno socialno integracijo v vsakdanje življenje.
Programi ŠŠTU predstavljajo pomembno dopolnilo intelektualnemu delu in pripomorejo k nevtralizaciji negativnih učinkov sedečega načina življenja. Celoletni programi se praviloma izvajajo v kraju študija.
ŠV-PRO: celoletni prostočasni programi
strokovni kader/skupina
ŠV-PP: celoletni prostočasni programi
ŠŠTU: celoletni prostočasni programi
PREGLEDNICA ŠT. 2-1
ŠV-PRO, ŠV-PP, ŠŠTU
CELOLETNI PROSTOČASNI PROGRAMI
ŠV-PRO 6 do 19 let
ŠV-PP
ŠŠTU
število ur vadbe/tedensko
1,5
2
število tednov
30
TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA
45
60
ŠV-PRI predstavljajo programi, katerih osnovni cilj je spoznavanje specifičnih športnih panog (prednostno izbrani športi) in doseganje vrhunskih športnih dosežkov. Vključeni v starostne skupine od 6 do 11 let po ZŠpo-1 praviloma (še) niso registrirani športniki in rezultati doseženi na tekmovanjih se ne upoštevajo. Programe ŠV-PRI praviloma izvajajo društva, ki imajo izdelano piramido tekmovalnih selekcij, kjer vrh predstavlja članska tekmovalna ekipa.
ŠV-PRI: celoletni pripravljalni programi
PREGLEDNICA ŠT. 2-2
ŠV-PRI
CELOLETNI PRIPRAVLJALNI PROGRAMI
3
40
120
160
ŠPORTNI PROGRAMI OTROK IN MLADINE USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT
Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport zajema športne programe, kjer je osnovni cilj doseganje vrhunskih športnih rezultatov, zato vključujejo načrtno skrb za mlade športnike.
V programe ŠV-USM so lahko vključeni le mladi športniki, ki so registrirani v skladu z ZŠpo-1. Tekmovalni programi predstavljajo načrtovane športne aktivnosti, katerih cilj je nastopanje mladih športnikov v/na uradno priznanih tekmovalnih sistemih NPŠZ do naslova državnega prvaka. Športni dosežek je ključen za vrednotenje tako vadbenih skupin kot posameznikov. Priznani letni obseg vadbe (najmanj 40 tednov v letu) je odvisen starostne skupine.
Mladi športniki lahko s kvalitetnimi rezultati v skladu s »Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS« dosežejo status športnika mladinskega (MLR) ali perspektivnega razreda (PR). S tem se jim prizna dodatni program športne vadbe, ki se sofinancira pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini.
ŠV-USM: celoletni programi tekmovalnih skupin
strokovni kader in materialni stroški/skupina
ŠV-USM: dodatni programi kategoriziranih športnikov MLR, PR
PREGLEDNICA ŠT. 3-1
ŠV-USM (II. RAVEN)
CELOLETNI TEKMOVALNI PROGRAMI
ŠV-USM U-12/13
ŠV-USM U-14/15
ŠV-USM U-16/17
ŠV-USM U-18/19
4,5
5
5,5
180
200
220
240
PREGLEDNICA ŠT. 3-2
ŠV KATEGORIZIRANI
PROGRAMI KATEGORIZIRANIH ŠPORTNIKOV
KATEGORIZIRANI MLR
KATEGORIZIRANI PR
80
ŠPORTNI PROGRAMI KAKOVOSTNEGA ŠPORTA
Kakovostni šport je pomembna vez med programi ŠV-USM in VŠ, ker vključuje večje število športnikov, kar omogoča vzpostavitev konkurenčnega okolja znotraj športnih panog na nacionalni ravni. V programe KŠ se uvrščajo športniki v članskih kategorijah, ki so registrirani v skladu z ZŠpo-1, a hkrati ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskih športnikov in tekmujejo v uradno potrjenih tekmovalnih sistemih NPŠZ do naslova državnega prvaka.
Športniki lahko s kvalitetnim delom in rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov dosežejo status športnika državnega razreda (DR). S tem se jim prizna dodatni program športne vadbe, ki se sofinancira pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini.
KŠ: celoletni tekmovalni programi odraslih
KŠ: dodatni programi kategoriziranih športnikov DR
PREGLEDNICA ŠT. 4-1
KŠ
ČLANSKE EKIPE
PREGLEDNICA ŠT. 4-2
KATEGORIZIRANI DR
ŠPORTNI PROGRAMI VRHUNSKEGA ŠPORTA
Vrhunski šport predstavlja eno najvišjih oblik človekove ustvarjalnosti na področju športa. Z vidika javnega interesa zajema programe priprav in tekmovanj športnikov, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS pridobili naziv športnika olimpijskega (OR), svetovnega (SR), mednarodnega razreda (MR). Športnikom s statusom OR, SR in/ali MR se priznajo dodatni programi športne vadbe, ki se sofinancirajo pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini. Programi vrhunskih športnikov invalidov se obravnavajo enako kot ostali programi VŠ.
VŠ: dodatni programi kategoriziranih športnikov MR, SR, OR
PREGLEDNICA ŠT. 5
VŠ
KATEGORIZIRANI MR
KATEGORIZIRANI SR
KATEGORIZIRANI OR
ŠPORTNI PROGRAMI INVALIDOV, REKREACIJE IN STAREJŠIH
Celoletni programi ŠI, RE in ŠSTA praviloma potekajo najmanj 30 tednov v letu (oz. 60 ur).
Šport invalidov predstavlja pomembne psihosocialne (rehabilitacija, vključenost v družbo) in športne (rekreacija, tekmovanja, paraolimpijski športi) učinke v življenju invalidov. Osnovni cilj je invalidom omogočiti enakovredno sodelovanje pri prostočasnih športnih aktivnostih, zato se s programi spodbuja povezovanje med športnimi in invalidskimi društvi.
Športna rekreacija je smiselno nadaljevanje ŠV-PRO in KŠ in je skupek raznovrstnih športnih dejavnosti odraslih vseh starosti (nad 20 let) in družin s ciljem aktivne in koristne izrabe prostega časa (druženje, zabava), ohranjanja zdravja in dobrega počutja ter udeležbe na rekreativnih tekmovanjih. Z vidika javnega interesa so pomembni učinki redne športne vadbe, ki dokazujejo njen pozitivni vpliv na zdravje posameznika in posledično na javno zdravje. Programi RE predstavljajo najširšo in najpestrejšo izbiro organizirane športne vadbe netekmovalnega značaja (celoletni ciljni programi, pilotski programi, področni centri gibanja za zdravje). Izvajalcem, ki izvajajo rekreativne programe z namenom udejstvovanja na organiziranih rekreacijskih tekmovanjih, se lahko prizna večji letni obseg vadbe.
Šport starejših je športno rekreativna dejavnost odraslih praviloma nad doseženim 65. letom. Za posameznika redna športna vadba predstavlja kakovostno ohranjanje telesnega, duševnega in socialnega zdravja ter ohranjanja ustvarjalne življenjske energije. Programi ŠSTA ponujajo različne oblike (celoletna gibalna vadba).
ŠI: celoletni športnorekreativni programi
RE: celoletni športnorekreativni programi
ŠSTA: celoletni športnorekreativni programi
PREGLEDNICA ŠT. 6
ŠI
RE
ŠSTA
CELOLETNI ŠPORTNOREKREATIVNI PROGRAMI
ŠPORT INVALIDOV
ŠPORTNA REKREACIJA
REKREACIJA TEKMOVALNO
ŠPORT STAREJŠIH
90
ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI
Učinkovita in dostopna mreža kakovostnih športnih objektov in površin za šport je pomemben dejavnik športnega udejstvovanja. S sredstvi občinskega proračuna se lahko sofinancirajo športni objekti in površine v lasti občine.
MERILA ZA IZBIRO PROJEKTOV IZGRADNJE IN/ALI OBNOVE ŠPORTNIH OBJEKTOV
Višina sredstev za investicije v javne športne objekte in površine za šport v naravi se določi v proračunu občine. Za izvedbo sofinanciranja investicij v javno športno infrastrukturo se praviloma razpiše poseben (od drugih področij športa ločen) javni razpis, kjer se določijo merila za izbiro projekta in izvajalca.
MERILA ZA VREDNOTENJE OBRATOVALNIH STROŠKOV ŠPORTNIH OBJEKTOV IN POVRŠIN
Na obstoječih športnih objektih in površinah za šport v naravi, kjer se izvajajo športni programi v javnem interesu, nastajajo stroški, ki jih občina lahko sofinancira, če upravljavec v postopku JR dokaže, da je objekt neobhoden za uresničevanje javnega interesa in so zaradi izvajanja programov nastali upravičeni stroški: obratovanje, vzdrževanje.
Z LPŠ in JR se imenuje športne objekte, ki lahko sodelujejo na JR in določi višina sredstev za sofinanciranje.
Pri vrednotenju obratovalnih stroškov se upošteva merilo: 10 € = 1 točka!
ŠPORTNI OBJEKTI
OBJEKTI: sofinanciranje obratovalnih in vzdrževalnih stroškov
materialni stroški/športni objekt
PREGLEDNICA ŠT. 7
OBJEKT
ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT
OBRATOVANJE
stroški obratovanja/vzdrževanja
TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/OBJEKT
RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU:
Razvojne dejavnosti predstavljajo medsebojno prepletene strokovne naloge, ki nepogrešljivo podpirajo vsa ostala področja športa. Razvojne dejavnosti po ZŠpo-1 delimo na: usposabljane in izpopolnjevanje strokovnih delavcev, statusne pravice športnikov, založništvo, znanstvenoraziskovalno dejavnost ter informacijsko-komunikacijsko tehnologijo v športu.
USPOSABLJANJE IN/ALI IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV V ŠPORTU
Strokovno izobraženi/usposobljeni kadri so ključ razvoja in uspešnosti. Programi izobraževanja (univerzitetni) so v domeni izobraževalnega sistema, programe usposabljanja/izpopolnjevanja pa izvajajo NPŠZ po veljavnih programih usposabljanja/izpopolnjevanja, ki so verificirani pri strokovnem svetu RS za šport in/ali pri strokovnih organih NPŠZ.
(ločeno za programe usposabljanja in izpopolnjevanja).
MERILA ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV USPOSABLJANJA IN IZPOPOLNJEVANJA V ŠPORTU
Pri sofinanciranju udeležbe v projektih usposabljanja in/ali izpopolnjevanja se izvajalcu se letno prizna največ toliko udeležencev, kolikor ima priznanih vadbenih skupin, kjer se sofinancira strokovni kader.
RAZVOJNE DEJAVNOSTI:
usposabljanje, izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
PREGLEDNICA ŠT. 8
RAZVOJ
RAZVOJNE DEJAVNOSTI
IZPOPOLNJEVANJE
USPOSABLJANJE I. STOPNJA
USPOSABLJANJE II. STOPNJA
TOČKE/MS/UDELEŽENEC
20
STATUSNE PRAVICE ŠPORTNIKOV, TRENERJEV IN STROKOVNA PODPORA PROGRAMOM
Skrb za izobraževanje nadarjenih in kategoriziranih športnikov se na nivoju lokalne skupnosti kaže kot sofinanciranje štipendij za nadarjene in kategorizirane, spremljanje pripravljenosti in strokovna podpora in svetovanje.
Z LPŠ in JR se določi višina sredstev za sofinanciranje in število priznanih projektov na izvajalca.
MERILA ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV STATUSNIH PRAVIC ŠPORTNIKOV
Sofinanciranje nadarjenih in kategoriziranih športnikov se izvede na podlagi naslednjih meril:
PREGLEDNICA ŠT. 9
STATUSNE PRAVICE ŠPORTNIKOV
POMEN ŠPORTNE PANOGE: članstvo v društvu
0 - 30 članov
31 - 99 članov
100 + članov
TOČKE ZA IZBIRO
ŠPORTNA USPEŠNOST: naziv mladega športnika
registriran
naziv MLR
naziv PR
RAZŠIRJENOST PANOGE: štev. registriranih v NPŠZ
0 - 500 reg.
501 - 2999 reg.
3000 + reg.
USPEŠNOST PANOGE: število tekmovalnih ekip
1 - 2 ekipi
3 - 4 ekipe
5 + ekip
ZALOŽNIŠTVO V ŠPORTU
Založništvo v športu predstavlja izdajanje in/ali nakup strokovne literature in/ali drugih periodičnih in/ali občasnih športnih publikacij ter propagandnega gradiva na temo športnih dejavnosti. Z LPŠ in JR se določi višina sredstev za sofinanciranje in število priznanih projektov na izvajalca. V kolikor z LPŠ in JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi spodnjih meril zbral največje število točk.
MERILA ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV ZALOŽNIŠTVA V ŠPORTU
Sofinanciranje projektov založništva v športu se izvede na podlagi naslednjih meril:
PREGLEDNICA ŠT. 10
DEFICITARNOST: število izdanih publikacij letno
5 + publikacij
1 - 4 publikacij
ni publikacij
REFERENCE IZDAJATELJA (AVTORJA)
ni poznan
poznan v RS
svetovno znan
VRSTA/POMEN PUBLIKACIJE
propagandno
zbornik
strokovna
ZNANSTVENO RAZISKOVALNA DEJAVNOST V ŠPORTU
Nosilci znanstveno-raziskovalne dejavnosti so javne raziskovalne institucije v sodelovanju s civilno športno sfero in/ali gospodarstvom, cilj dejavnosti pa je ustrezen prenos znanstvenih spoznanj v športno prakso. Lokalna skupnost se odloči za sofinanciranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v primeru, ko gre za ciljne raziskovalne projekte, ki so povezani z lokalnim okoljem. V kolikor z LPŠ in JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi spodnjih meril zbral največje število točk.
MERILA ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV ZNANSTVENORAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
Sofinanciranje projektov znanstveno-raziskovalne dejavnosti v športu se izvede na podlagi naslednjih meril:
PREGLEDNICA ŠT. 11
ZNANSTVENORAZISKOVALNA DEJAVNOST
IZVEDLJIVOST PROJEKTA
začetna faza
faza izvedbe
zaključna faza
RAZVOJNA KAKOVOST PROJEKTA: za občino
nima vpliva na razvoj športa
delno vpliva na razvoj športa
pospešuje razvoj športa
POTENCIALNI VPLIV PROJEKTA NA OBČINO
pomemben za vlagatelja
pomemben za športna društva
pomemben za celotno občino
REFERENCE PRIJAVITELJA/IZVAJALCA: izkušnje
nima referenc
do 5 let izkušenj
5 + let izkušenj
INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA V ŠPORTU
Informacijsko-komunikacijska tehnologija na področju športa predstavlja neposredno podporo za učinkovitejše in prijaznejše udejstvovanje v športu (obseg e-informacij o ponudbi v športu) ter sprotno analiziranje in spremljanje ravni učinkovitosti programov. V kolikor z LPŠ in JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi spodnjih meril zbral največje število točk.
MERILA ZA SOFINANCIRANJE INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE
Sofinanciranje projektov informacijsko-komunikacijske tehnologije v športu se izvede na podlagi naslednjih meril:
PREGLEDNICA ŠT. 12
IKT
DEFICITARNOST PODROČJA
vzdrževanje obstoječe IKT
nadomestitev obstoječe IKT
nakup nove IKT
DOSTOPNOST IKT ZA UPORABNIKE
dostopna zaposlenim
dostopna društvom
dostopna vsem
UPORABNOST IKT
uporabna za vlagatelja
uporabna v društvih
uporabna v celotni občini
ORGANIZIRANOST V ŠPORTU:
Športna društva so interesna in prostovoljna združenja občanov, ki v dobršni meri s prostovoljnim delom uveljavljajo svoje interese in so temelj slovenskega modela športa. Športna društva predstavljajo osnovo za obstoj in razvoj vseh pojavnih oblik športa. Delovanje občinski zavodov za šport ni predmet sofinanciranja po JR, saj so lokalne skupnosti njihove ustanoviteljice in so iz tega naslova dolžne poskrbeti za njihovo nemoteno delovanje.
DELOVANJE ŠPORTNIH DRUŠTEV IN NJIHOVIH ZVEZ
Delovanje športnih društev in njihovih zvez je pomemben segment športa, zato je v javnem interesu, da se z LPŠ zagotavljajo sredstva za njihovo osnovno delovanje.
MERILA ZA VREDNOTENJE PODROČJA DELOVANJA ŠPORTNIH DRUŠTEV IN ZVEZ
Pri vrednotenju področja delovanja športnih društev in njihovih zvez se upoštevajo naslednja merila:
· DELOVANJE NA LOKALNI RAVNI: tradicija neprekinjenega delovanja po podatkih AJPES (1 leto = 5 točk),
· ORGANIZIRANOST NA LOKALNI RAVNI: število aktivnih članov po podatkih izvajalca (1 član = 1 točka),
· ŠTEVILO ŠPORTNIKOV: število registriranih športnikov (1 športnik = 2 točki),
(opomba: pri vsakem merilu se lahko število točk omeji: ne več kot 100; lahko pa se uporabi še druge kriterije: članstvo v OŠZ, društvo v javnem interesu, ure prostovoljnega dela v društvu…)
delovanje športnih društev in zvez na lokalni ravni
materialni stroški/LETO in/ali ČLAN in/ali ŠPORTNIK
PREGLEDNICA ŠT. 13
DELOVANJE ŠPORTNIH DRUŠTEV
ORGANIZIRANOST V ŠPORTU
TRADICIJA V LETIH
ČLANI S PLAČANO ČLANARINO
REGISTRIRANI ŠPORTNIKI
točke/leto ali točke/član ali točke/športnik
TOČKE/MS/DRUŠTVO (ne več kot)
100
Občinska športna zveza (OŠZ) je reprezentativni predstavnik civilne športne družbe na lokalni ravni. Sofinanciranje delovanja OŠZ na lokalni ravni se vrednoti v okviru JR; za vsakega člana (društvo/klub) ji pripada 50 točk.
ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA
Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja. Kjer potekajo, imajo velik vpliv na razvoj turizma, gospodarstva in pomen za razvoj in negovanje športne kulture.
VELIKE MEDNARODNE ŠPORTNE PRIREDITVE:
Merila ne urejajo načina in višine vrednotenja/sofinanciranja področja velikih mednarodnih športnih prireditev (olimpijske igre, svetovna, evropska prvenstva, sredozemske igre, univerzijade…).
DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE:
Med druge športne prireditve prištevamo tekmovanja na državnem nivoju, množične športne prireditve in druge športne prireditve lokalnega pomena, ki upoštevajo trajnostne kriterije in so usmerjene k povečanju števila športno dejavnega prebivalstva. Udeležba na uradnih potrjenih tekmovanjih NPŠZ (državna prvenstva, ligaška, pokalna tekmovanja) ni predmet vrednotenja in sofinanciranja po teh merilih.
MERILA ZA VREDNOTENJE ŠPORTNIH PRIREDITEV IN PROMOCIJE
Z merili se vrednotijo samo športne prireditve, ki se odvijajo v občini Črenšovci, ki niso sofinancirane iz drugih proračunskih virov, in katerih prijavitelj je tudi organizator prireditve. Večdnevna prireditev se šteje kot ena (1).
Z LPŠ in JR se določi višina sredstev za sofinanciranje in število letno priznanih športnih prireditev na izvajalca.
ŠPORTNE PRIREDITVE
športne prireditve občinskega, regionalnega in/ali državnega pomena
materialni stroški/prireditev
PREGLEDNICA ŠT. 14
MNOŽIČNOST PRIREDITVE: število udeležencev
do 50
51 - 100
101 +
TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/PRIREDITEV
Izhodiščno merilo vrednotenja je predvideno število udeležencev, ki se korigira s korekcijskimi faktorji glede na:
doseženo raven športne prireditve, ustreznost vsebine in pomen prireditve za lokalno okolje.
PREGLEDNICA ŠT. 15
KOREKCIJA: PRIREDITVE
RAVEN ŠPORTNE PRIREDITVE
lokalno, občinsko
regionalno
državno
KOREKCIJSKI FAKTOR
1,500
USTREZNOST VSEBINE: osnovni namen
za odrasle
za vse kategorije
samo za mlade
POMEN ZA LOKALNO OKOLJE; tradicija
0 - 5 let
6 - 10 let
11 +
0,750
JAVNO OBVEŠČANJE
Javno obveščanje v športu predstavlja produkcijo in predvajanje oddaj s pretežno športno vsebino. V kolikor z LPŠ in JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi spodnjih meril zbral največje število točk.
MERILA ZA VREDNOTENJE JAVNEGA OBVEŠČANA
JAVNO OBVEŠČANJE V ŠPORTU:
objava športnih vsebin v medijih
materialni stroški/medij
PREGLEDNICA ŠT. 16
JAVNO OBVEŠČANJE V ŠPORTU
DOSEG MEDIJA
lokalno
TOČKE MS/IZVAJALEC:
POGOSTOST POJAVLJANJA
mesečno
tedensko
dnevno
DOSTOPNOST VSEBINE
časopis
internet
TV, radio
ŠPORTNA DEDIŠČINA
Športna dediščina oziroma muzejska dejavnost predstavlja zbiranje, varovanje, dokumentiranje in predstavljanje premične dediščine slovenskega športa. V kolikor z LPŠ in JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi spodnjih meril zbral največje število točk.
MERILA ZA VREDNOTENJE ŠPORTNE DEDIŠČINE
ŠPORTNA DEDIŠČINA OZ. MUZEJSKA DEJAVNOST:
zbiranje, varovanje, dokumentiranje športne dediščine
materialni stroški/projekt
PREGLEDNICA ŠT. 17
IZVEDLJIVOST PROJEKTA: enote zbranega gradiva
do 20
21 - 50
51+
POMEN PROJEKTA
društveni
lokalni
nacionalni
IZVIRNOST PROJEKTA
že uporabljeni pristopi
inovativen pristop
izvirna ideja
DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST ŠPORTA
V družbeno in okoljsko odgovornost športa sodi Nacionalna kampanja za spodbujanje športnega obnašanja! Gre za skupni projekt MIZŠ, FŠO in lokalnih skupnosti. Lokalna skupnost lahko pristopi k projektu, ki je izbran na nacionalni ravni, sicer pa družbena in okoljska odgovornost športa ni predmet sofinanciranja po LPŠ! V kolikor z LPŠ in JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi spodnjih meril zbral največje število točk.
MERILA ZA VREDNOTENJE DRUŽBENE IN OKOLJSKE ODGOVORNOSTI ŠPORTA
DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST ŠPORTA:
projekt športnega obnašanja
PREGLEDNICA ŠT. 18
DRUŽBENA ODGOVORNOST ŠPORTA
IZVEDLJIVOST PROJEKTA: zajemanje populacije
omejen dostop: posamezniki
omejen krog populacije
širok krog populacije
KONČNE DOLOČBE
Čistopis (izvleček) pogojev in meril za izbiro, vrednotenje in sofinanciranje LPŠ je za programe/področja športa, ki so sofinancirani v danem koledarskem letu, sestavni del razpisne dokumentacije!
Merila za izbor, vrednotenje in sofinanciranje LPŠ se v času od dneva objave JR za sofinanciranje LPŠ do končne odločitve o višini sofinanciranja programov in področij športa ne smejo spreminjati.
Merila za izbiro, vrednotenje in sofinanciranje LPŠ se lahko spremenijo in/ali dopolnijo. Spremembe in dopolnitve se opredelijo z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema.