Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2

Na podlagi 29. in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, ZLS-UPB2 ter št. 27/08, 76/08 in 79/09) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 21. redni seji, dne 3.9.2010, sprejel

  S T A T U T

OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

 (1) Občina Cerklje na Gorenjskem (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Adergas, Ambrož pod Krvavcem, Apno, Cerkljanska Dobrava, Cerklje na Gorenjskem, Češnjevek, Dvorje, Glinje, Grad, Lahovče,  Poženik, Praprotna Polica, Pšata, Pšenična Polica, Ravne, Sidraž, Spodnji Brnik,  Stiška vas, Sveti Lenart, Šenturška Gora, Šmartno, Štefanja Gora, Trata pri  Velesovem, Vašca, Velesovo, Viševca, Vopovlje, Vrhovlje, Zalog pri Cerkljah, Zgornji Brnik.

 

(2) Sedež občine je v  Cerkljah na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, 4207  Cerklje na Gorenjskem.

 

(3) Občina je pravna oseba javnega prava .

 

(4) Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni, če država zato zagotovi tudi ustrezna finančna sredstva.

 

(5) Občino predstavlja in zastopa župan.

 

(6) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim  odlokom.

 

2. člen

 (1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.

 

(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.

 

(3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.

 

(4) Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki  zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.

 

3. člen

 (1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.

 

(2) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

 

(3) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe občinske uprave za opravljanje skupnih zadev, javne zavode, javne sklade in javna podjetja.

 

(4) Občina se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov z drugimi občinami povezuje v združenja občin.

 

4. člen

 (1) Občina ima svoj grb in zastavo, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.

 

(2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Velikost, napis, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom.

 

(3) Občina ima svoj občinski praznik.

5. člen

Praznik občine je 23. september, to je dan, ko je leta 1919 umrl Ignacij Borštnik, eden največjih slovenskih igralcev, režiserjev in dramaturgov, rojen v Cerkljah.

 

6. člen

Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina ob občinskem prazniku zaslužnim občanom, organizacijam in drugim, občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.

 

II. NALOGE OBČINE

7. člen

Občina skladno s predpisi samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa:

 

1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:

·        sprejema statut in druge predpise občine,

·        sprejema proračun in zaključni račun občine,

·        načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,

·        sprejema program razvoja občine.

 

2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:

·        ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,

·        pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,

·        sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,

·        sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.

 

3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:

·        spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,

·        sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v   občini,

·        pospešuje gospodarski razvoj,

·        sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,

·        z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz.  gospodarskih subjektov.

 

4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:

·        v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,

·        sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,

·        spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,

·        spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,

·        gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za  gradnjo stanovanj,

·        v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj.

 

5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:

·        zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,

·        nadzira delovanje lokalnih javnih služb,

·        gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo.

 

6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:

·        ustanovi vzgojno-izobraževalni zavod (javna osnovna šola in javni vrtec) ter zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za delovanje teh zavodov,

·        v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,

·        sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,

·        z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,

·        ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.

 

7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:

·        spremlja stanje na tem področju,

·        pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,

·        sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.

 

8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:

·        omogoča dostopnost kulturnih programov,

·        skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,

·        določa občinski program športa,

·        zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,

·        z dotacijami spodbuja te dejavnosti,

·        sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.

 

9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:

·        izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,

·        spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,

·        sprejema splošne akte, s katerimi  pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,

·        sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih    nepravilnostih,

·        z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.

 

10. Upravlja, gradi in  vzdržuje:

·        občinske ceste, ulice in javne poti,

·        površine  za pešce in kolesarje,

·        igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,

·        javne parkirne prostore, trge in druge javne površine ter

·        zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.

 

11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:

·        organizira reševalno pomoč v požarih,

·        organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,

·        zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,

·        zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,

·        sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,

·        opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.

 

12. Ureja javni red v občini tako, da:

·        sprejema programe varnosti,

·        določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,

·        ureja lokalni promet in določa  prometno ureditev,

·        organizira občinsko redarstvo in inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov ter drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,

·        opravlja  druge naloge v okviru  teh pristojnosti.

 

13. Občina lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.

8.  člen

V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:

·        ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,

·        določanje namembnosti prostora,

·        gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,

·        evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,

·        zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,

·        urejanje drugih  lokalnih zadev javnega pomena.

 

9. člen

 (1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.

 

(2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom.

   III. ORGANI OBČINE

1. SKUPNE DOLOČBE

10. člen

(1) Organi občine so:

  • občinski svet,
  • župan in
  • nadzorni odbor občine. 

 

(2) Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.

 

(3) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.

 

(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in  tem statutom.

 

(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.

 

11. člen

 (1) Občina ima občinsko upravo, ki  v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, organizacijske, pospeševalne in razvojne naloge iz občinske pristojnosti.

 

(2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.

 

(3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.

 

(4) Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.

 

(5) Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote oz. organi občinske uprave.

 

(6) Občinsko upravo vodi direktor, usmerja in nadzoruje pa jo župan.

 

12. člen

 (1) Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine na svojih sejah sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.

 

(2) Odločitev organ občine sprejme na seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

 

13. člen

(1) Delo organov občine je javno.

 

(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa  z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.

 

 (3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti  ter način zagotovitev varstva osebnih podatkov, tajnih podatkov, podatkov, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost ter drugih podatkov, ki niso javni skladno z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, določajo zakonski in podzakonski akti, ta statut in poslovnik občinskega sveta. 

2. OBČINSKI SVET

14. člen

 (1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

 

(2) Občinski svet šteje 16 članov.

 

(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov občinskega sveta se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novo izvoljenega sveta. Do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta traja tudi mandatna doba članov občinskega sveta, ki so bili izvoljeni na predčasnih volitvah oziroma na volitvah, ki so bile iz kakršnegakoli razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.

 

(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.  

 

(5) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev.

 

(6) Ko članom občinskega sveta  preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh odborih in komisijah občinskega sveta in občinskih organih, v katere so bili imenovani kot člani občinskega sveta.

 

15. člen

 (1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.

 

(2) Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu.

 

(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom.

 

16. člen

 (1) Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine.

 

(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:

·        sprejema statut občine

·        sprejema odloke in druge občinske akte

·        sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,

·        sprejema občinski proračun in zaključni račun,

·        sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog župana,

·        v sodelovanju z  občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,

·        nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,

·        potrjuje mandate članov občinskega sveta in ugotovi izvolitev župana

     ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,

·        imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,

·        imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,

·        imenuje in razrešuje člane svetov zavodov, ki so v pristojnosti občine,

·        določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ni določen podžupan, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo,

·        odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če z zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače,

·        odloča o najemu dolgoročnega posojila in dajanju poroštva,

·        razpisuje referendum,

·        s svojim aktom, v skladu z zakonom, določi merila za izplačilo sejnin članom občinskega sveta, članom delovnih teles občinskega sveta in članom drugih občinskih organov, 

·        imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,

·        določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,

·        ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,

·        odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.

 

17. člen

 (1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

 

(2) Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

 

(3) Funkcija člana občinskega sveta in podžupana tudi ni združljiva z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.

 

(4) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v  tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.

 

18. člen

 (1) Župan predstavlja občinski svet, sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.

 

(2) Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.

 

(3) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta.

 

(4) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.

 

(5) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami.

 

(6) Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.

19. člen

Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.

20. člen

(1) Občinski svet dela in odloča na sejah. 

 

(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.

 

(3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

 

(4) Župan  mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.

 

(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.

 

(6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.

 

(7) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu (podžupanom), članom občinskega sveta, predsedniku  nadzornega   odbora  občine  in  direktorju občinske uprave.  O  sklicu  seje občinskega sveta se obvesti javna občila.

 

(8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave, so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. 

21. člen

 (1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino.

 

(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.

 

(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.

 

(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.

 

22. člen

(1) Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat:

  • če izgubi volilno pravico,
  • če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
  • če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
  • če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, 
  • če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
  • če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski, oziroma državni upravi, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta.

(2) Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka. Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko član občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče.

(3) Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu. Član občinskega sveta je odstopno izjavo dolžan osebno oddati v tajništvu občine ali jo poslati priporočeno po pošti. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave.

(4) Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno sodišče. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal, predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen.

(5) Postopki za nadomestitev člana občinskega sveta se lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.

(6) Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon.

 

2.1 ODBORI  IN  KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA

 

23. člen

 (1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta.

 

(2) Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije in odbore kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Člane odborov in komisij imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov.

 

(3) Predlog kandidatov za člane delovnih teles pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

 

(4) Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.

 

(5) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.

 

(5) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

24. člen

 (1) Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sestavljajo predsednik in dva člana. Tako predsednika kot oba člana komisije imenuje občinski svet izmed svojih članov.

 

(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja opravlja zlasti naslednje naloge:

  • občinskemu svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles občinskega sveta, občinskih organov, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij,
  • občinskemu svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta,
  • pripravlja predloge za odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev javnih podjetij,
  • obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet,
  • izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi občinskih funkcionarjev.

 

25. člen

 (1) Stalna delovna telesa občinskega sveta so:

  • odbor za negospodarstvo
  • odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe
  • statutarno pravna komisija
  • komisija za nagrade in priznanja

 

(2) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.

 

(3) Odbori in komisije štejejo 3 do 5 članov. Podrobneje se število članov posameznega delovnega telesa določi s poslovnikom občinskega sveta.

 

26. člen

Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov  ter opravi imenovanje.

27. člen

 (1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta oziroma s sklepom o imenovanju, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

 

(2) Komisije in odbori občinskega sveta  lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

 

28. člen

 (1) Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa ali delovno telo v celoti na predlog župana ali najmanj četrtine članov občinskega sveta.

 

(2) Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

 

3. ŽUPAN

29. člen

 (1) Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.

 

(2) Mandatna doba župana traja štiri leta.

 

(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.

 

(4) Do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta traja tudi mandatna doba župana, ki je bil izvoljen na predčasnih volitvah oziroma na volitvah, ki so bile iz kakršnegakoli razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.

 

(5) Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi mora obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.

 

(6) Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

 

30. člen

(1) Župan predstavlja in zastopa občino.

 

(2) Poleg tega župan predvsem:

  • predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
  • izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
  • skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
  • odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa drugače,
  • skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
  • predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije,
  • določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o sklenitvi delovnega razmerja  zaposlenih v občinski upravi ter o njihovih pravicah in obveznostih z izdajo posamičnih aktov.  Za te naloge lahko pooblasti direktorja občinske uprave;
  • imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in predstojnika organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,
  • usmerja in nadzoruje  delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
  • opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.

 

(3) Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.

 

31. člen

 (1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

 

(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

 

(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine,  in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

 

(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.

 

(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

 

32. člen

Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:

  • skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
  • imenuje poveljnika Civilne zaščite občine ter sektorske in krajevne poveljnike in štabe Civilne zaščite,
  • sprejme načrte zaščite in reševanja,
  • določi vrsto in obseg sil za zaščito, reševanje in pomoč,
  • določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči ter organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
  • vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
  • ugotavlja in pristojnim organom predlaga razglasitev stopnje požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
  • sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
  • v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
  • predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.

 

 

33. člen

V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

 

34. člen

 (1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina enega podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan.

 

(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.

 

(3) Podžupan  nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge,  za katere ga župan pooblasti.

 

(4) Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.

 

(5) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O tem obvesti občinski svet.

35. člen

(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.

 

(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.

 

36. člen

 (1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.

 

(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. Z aktom o ustanovitvi delovnega telesa, ki ga izda župan,  se določi sestava delovnega telesa in njegove naloge.

 

37. člen

(1) Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. Županu predčasno preneha mandat:

·        če izgubi volilno pravico,

·        če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

·        če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,

·        če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana, 

·        če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana - če je župan imenovan:

o       na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave,

o       za načelnika upravne enote, ali vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti, na katere območju je občina,

o       na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave,

mu po zakonu preneha mandat župana z dnem imenovanja. O imenovanju na funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo župana, mora župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo.

·        če v času izvolitve opravlja funkcijo ali delo iz prejšnje alineje, mu po zakonu preneha mandat župana, če v enem mesecu po potrditvi mandata ne odstopi s funkcije ali ne preneha z delovnim razmerjem v občinski oziroma državni upravi. O svoji odločitvi, ali bo opravljal funkcijo župana, ali še naprej funkcijo ali delo v občinski oziroma državni upravi, je župan dolžan pisno obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo najkasneje v sedmih dneh po prejemu poročila o izidu volitev v občini.

(2) Županu predčasno preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka. Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na podlagi pisne izjave župana oziroma na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko župan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče.

 

(3) Če župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je o svojem odstopu pisno obvestil občinski svet in občinsko volilno komisijo.

 

(4) V primeru, da županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve. Postopki za izvolitev novega župana se lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.

38. člen

 (1) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.

 

(2) Podžupanu preneha mandat tudi v naslednjih primerih:

  • če ga župan razreši,
  • če odstopi s funkcije podžupana – mandat mu preneha z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu. Odstopno izjavo je dolžan posredovati na enak način, kot je predvideno v primeru odstopa člana občinskega sveta;
  • z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat.

 

(3) Prenehanje mandata podžupana v primerih iz drugega odstavka tega člena ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.

4. NADZORNI ODBOR

39. člen

 (1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.

 

(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:

  • opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
  • nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
  • nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

 

(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja  občinskih organov, občinske  uprave,  odborov vaških skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih uporabnikov proračunskih sredstev in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev.

40. člen

(1) Nadzorni odbor ima 5 članov.

 

(2) Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.

 

(3) Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

 

(4) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani odborov vaških skupnosti, javni uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev.

 

(5) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.

 

(6) Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev članov nadzornega odbora opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.

41. člen

 (1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.

 

(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.

 

(3) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

 

(4) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja pečat občine.

 

42. člen

 (1) Nadzorni odbor sprejme  letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna občine. V program nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore, predvsem finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev. S programom seznani občinski svet in župana. V primeru spremembe ali dopolnitve letnega programa nadzora je nadzorni odbor dolžan o tem obvestiti občinski svet in župana pred pričetkom izvajanja nadzora.

 

(2) Poleg zadev iz letnega programa nadzora mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.

43. člen

 (1) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev, po potrebi pa tudi druge  pridobljene dokumentacije.

 

(2) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračunskih sredstev, to je nadzorovano osebo.

 

(3) V postopku nadzora so odgovorni v nadzorovani osebi dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.

 

44. člen

 (1) Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti, kakor določa zakon, ki ureja splošni upravi postopek.

 

(2) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.

 

(3) O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh preostalih članov.

 

45. člen

 (1) Ugotovitve, ocene in mnenja ter osnutek in predlog poročila nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora, zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in  navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).

 

(2) Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Odgovorni v nadzorovani osebi dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.

 

(3) Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora osnutek poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine. Osnutek poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema osnutka poročila posredovati nadzornem odboru odgovore na posamezne navedbe (odzivno poročilo). Nadzorni odbor mora o navedbah v odzivnem poročilu  odločiti v petnajstih dneh in pripraviti dokončno poročilo, v katerem navede tudi odgovore nadzorovane osebe iz odzivnega poročila. Morebitna priporočila in predlogi ukrepov nadzornega odbora so namenjeni kakovostnejšemu poslovanju nadzorovane osebe, zato mora biti v dokončnem poročilu naveden rok, v katerem mora odgovorna oseba nadzorovane osebe poročati nadzornemu odboru o njihovem izvajanju.

 

(4) Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu.

 

(5) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.

 

(6) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju nadzorovane osebe, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.

 

(7) V primeru, da   nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

46. člen

Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu v preteklem letu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in predlagati morebitne rešitve za izboljšanje poslovanja.

47. člen

 (1) Delo nadzornega odbora je javno.

 

(2) Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati osebne podatke, tajne podatke, podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost ter druge podatke, ki niso javni skladno z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.

 

(3) Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah lahko obvesti javnost, ko je poročilo o nadzoru dokončno. Nadzorni odbor iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, v primeru, da se javno objavi, izloči podatke, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.

 

(4) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.

 

(5) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora.

 

48. člen

(1) Župan in občinska uprava zagotavljata prostorske in druge materialne pogoje ter strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora.

 

(2) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.

 

(3) Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora in finančnega načrta nadzornega odbora.

49. člen

Nadzorni odbor podrobneje uredi svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov vseh svojih članov.

5. OBČINSKA UPRAVA

50. člen

 (1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.

 

(2) Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

 

(3) Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Direktor občinske uprave je uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev. 

 

51. člen

 (1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava.

 

(2) Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.

52. člen

 (1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.

 

(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

 

(3) O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni z zakonom drugače določeno.

 

(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ali odlok o ustanovitvi ne določa drugače.

 

53. člen

 (1) V posamičnih upravnih zadevah iz pristojnosti občinske uprave lahko po pooblastilu župana odloča tudi direktor občinske uprave. Župan lahko pooblasti tudi druge uradne osebe občinske uprave, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.

 

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.

54. člen

Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona, ki ureja splošni upravni postopek in zagotavlja upravno poslovanje v skladu s predpisi.

 

55. člen

 (1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.  Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

 

(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen  z  zakonom.

 

56. člen

 (1) O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve zaposlenega v občinski upravi o stvari tudi odloči, če je zaposleni pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.

 

(2) O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.

6. OBČINSKO PRAVOBRANILSTVO

57. člen

 (1) Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine.

 

(2) Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo  zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine.

 

(3) Občinsko pravobranilstvo se  ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet  določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.

 

(4) Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi  skupni organ občinskega pravobranilstva.

 

7. DRUGI ORGANI OBČINE

58. člen

Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi  župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.

 

59. člen

 (1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.

 

(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.

 

IV.  OŽJI DELI OBČINE

60. člen

 (1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij  so v občini, kot ožji deli občine, ustanovljene vaške skupnosti, ki zajemajo naselja:

 

VAŠKA SKUPNOST

ZAJEMA NASELJA

Število članov vaškega odbora

Adergas

Adergas in Trata

5

Ambrož pod Krvavcem

Ambrož pod Krvavcem

3

Apno

Apno

3

Cerklje na Gorenjskem

Cerklje na Gorenjskem

9

Češnjevek

Češnjevek

3

Dvorje

Dvorje

5

Grad

Grad

5

Lahovče

Lahovče

5

Poženik

Poženik

3

Praprotna Polica

Praprotna Polica

3

Pšata

Pšata

3

Pšenična Polica

Pšenična Polica

3

Ravne

Ravne

3

Sidraž

Sidraž

3

Spodnji Brnik

Spodnji Brnik

5

Stiška vas

Stiška vas

3

Sveti Lenart

Sveti Lenart

3

Šenturška Gora

Šenturška Gora

3

Šmartno

Šmartno

3

Štefanja Gora

Štefanja Gora

3

Vašca

Vašca

3

Velesovo

Velesovo

5

Vopovlje

Vopovlje

3

Zalog

Zalog, Cerkljanska Dobrava in Glinje

7

Zgornji Brnik

Zgornji Brnik

5

 

(2) Naselji Viševca in Vrhovlje delujeta pod okriljem delovanja občinske uprave občine Cerklje.

 

(3) Vaške skupnosti so ustanovljene z namenom lažje identifikacije in zadovoljevanja skupnih potreb in interesov krajanov na posameznem območju občine.

 

(4) Vaške skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s spremembo statuta po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila, ukinila ali spremenila območja vaških skupnosti.

 

(5) Vaške skupnosti niso pravne osebe.

61. člen

Vaška skupnost se financira:

  • iz občinskega proračuna
  • s prispevki pravnih in fizičnih oseb
  • s prostovoljnimi prispevki
  • z drugimi prihodki

62. člen

(1) Vsaka vaška skupnost ima svoj vaški odbor. Število članov vaškega odbora je razvidno iz tabele v prejšnjem členu.

 

(2) Član vaškega odbora ne more biti župan, podžupan in javni uslužbenec v občinski upravi.

 

(3) Člane vaškega odbora imenujejo in razrešujejo na svojih zborih občani vaške skupnosti.

 

(4) Zbor občanov vaške skupnosti, na katerem mora biti prisotnih najmanj pet odstotkov volivcev na območju posamezne vaške skupnosti, skliče župan. V primeru, da na zboru občanov tudi po preteku pol ure od uradne ure sklica zbora, še ni prisotnih pet odstotkov volivcev posamezne vaške skupnosti, je zbor nesklepčen. Župan zbora občanov v posamezni vaški skupnosti, kjer ni bilo sklepčnosti, ni dolžan ponovno sklicati. Zbor občanov posamezne vaške skupnosti se lahko skliče na pobudo petih volivcev, ki imajo stalno prebivališče na območju vaške skupnosti. O obravnavanih zadevah in sprejetih sklepih na zboru občanov posamezne vaške skupnosti se vodi zapisnik. 

 

(5) Vaški odbor izmed izvoljenih članov imenuje predsednika vaškega odbora. 

 

(6) Mandatna doba članov vaškega odbora traja 4 leta in je vezana na mandat občinskega sveta.

 

(7) Župan je v šestih mesecih po konstituiranju oziroma po nastopu mandata občinskega sveta dolžan sklicati zbore občanov vaške skupnosti iz četrtega odstavka tega člena.

 

(8) Funkcija člana vaškega odbora je častna.

63. člen

 (1) Vaški odbor obravnava zadeve:

  • pravico do uporabe nepremičnin – prostorov, ki jih vaška skupnost potrebuje za svoje poslovanje in izvajanje dejavnosti,
  • skrb za vzdrževanje vaških, prometnih in drugih javnih površin,
  • pravico do mnenja o namenih za uporabo sredstev za gradnjo in vzdrževanje komunalne infrastrukture v posamezni vaški skupnosti,
  • upravljanje s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo,
  • sodelovanje pri izdelavi in izvajanju načrtov zaščite in reševanja,
  • priprava in sodelovanje pri projektih razvoja vasi in podeželja,
  • pospeševanje kulturne, športne in druge dejavnosti in organiziranje kulturnih in športnih prireditev ter sodelovanje pri prireditvah, ki jih organizira občina ali društva,
  • pravico ustanavljanja zadrug na območju vaške skupnosti.
  • izvajanje drugih nalog skladno s statutom, odloki in sklepi občinskega sveta.

 

(2) Občina je dolžna pridobiti mnenje odbora vaške skupnosti za odtujitev vaških domov.

 

(3) Strokovno in administrativno delo za potrebe delovanja vaškega odbora zagotavlja predsednik vaškega odbora  v sodelovanju z občinsko upravo.

 

(4) Predsednik skliče vaški odbor po potrebi, dolžan pa ga je sklicati, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov odbora.

 

 (5) Župan ali drug predstavnik občine, ki ga pooblasti župan, ima pravico biti navzoč na seji vaškega odbora in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.

 

64. člen

Občinski svet lahko na podlagi predloga župana, nadzornega odbora občine ali zbora občanov posamezne vaške skupnosti, razpusti vaški odbor in skliče zbor občanov posamezne vaške skupnosti, na katerem se predlaga izvolitev novega vaškega odbora v naslednjih primerih:

  • če se vaški odbor ne sestane v šestih mesecih po izvolitvi na zboru občanov,
  • če se vaški odbor po najmanj trikratnem sklicu v šestih mesecih, ne sestane na sklepčni seji,
  • če ne izvršuje nalog ali jih izvršuje v nasprotju s predpisi,
  • če se ugotovi, da se sredstva dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko ali če se nezakonito razpolaga z zbranimi sredstvi občanov in drugih institucij.

 

V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI

65. člen

Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

1. ZBOR OBČANOV

66. člen

 (1) Občani na zboru občanov:

·        obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,

·        obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,

·        obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,

·        predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij in imenih naselij,

·        opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,

·        imenujejo in razrešujejo člane vaških odborov,

·        dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,

·        oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor,

·        obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.

 

(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

67. člen

 (1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več vaških skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek.

 

(2) Zbor občanov lahko skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali vaškega odbora.

 

(3) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v vaški skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti.

 

(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

 

68. člen

 (1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.

 

(2) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajni način.

 

69. člen

 (1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.

 

(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican.

 

(3) Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki sodelujejo na zboru.

 

(4) Na zboru občanov se ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter se vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov se seznani občinski svet ter se ga na krajevno običajni način objavi.

 

 

2. REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE

70. člen

 (1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, povezanih z vsebino splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.

 

(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana  ali člana občinskega sveta.

 

(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini,  če tako določa zakon ali statut občine.

71. člen

 (1) Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.

 

(2) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

72. člen

 (1) Referendum se  opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.

 

(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.

 

(3) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.

 

(4) Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.

 

73. člen

 (1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.

 

(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali odbor vaške skupnosti. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci  na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.

 

(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.

 

(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo za razpis referenduma ni  oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, župan pobudo s sklepom zavrže. Zoper sklep župana je dopusten upravni spor. Župan o tem nemudoma obvesti občinski svet.

 

74. člen

 (1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.

 

(2) Župan s sklepom določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.

 

(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice, ki overi tudi podpise volivcev na seznamu.

 

(4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.

75. člen

 (1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu oziroma od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če zahteva presojo ustavnega sodišča glede zahteve.

 

(2) Če občinski svet meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo ali zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče. Zahtevo lahko občinski svet vloži od dne vložitve zahteve in najkasneje do izteka roka za razpis referenduma.

(3) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali na drug dela prost dan.

 

(4) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa  in dan glasovanja.

 

(5) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.

 

(6) Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v uradnem glasilu občine, v javnih občilih in na krajevno običajni način.

 

76. člen

 (1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.

 

(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

 

77. člen

 (1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.

 

(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, posamezno vprašanje drugače urejeno.

 

(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.

 

 

3. SVETOVALNI REFERENDUM

78. člen

 (1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.

 

(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.

 

(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.

 

(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.

 

4. DRUGI REFERENDUMI

79. člen

 (1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če  tako določa zakon.

 

(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa uvedbo samoprispevka, ni drugače določeno.

 

(3) Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina volivcev, ki so se udeležili referenduma v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel, pod pogojem, da se je večina vseh volivcev s tega območja udeležila referenduma.

 

5. LJUDSKA INICIATIVA

80. člen

 (1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

 

(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in glede postopka se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.

 

(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.

 

(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.

 

81. člen

Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.

 

 

VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

82. člen

 (1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi z odlokom, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.

 

(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:

  • neposredno v okviru občinske uprave,
  • z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
  • z dajanjem koncesij.

 

(3) Občina z odlokom podrobneje uredi način opravljanja posamezne ali več javnih služb.

 

83. člen

 (1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:

  • osnovnošolsko izobraževanje,
  • predšolska vzgoja in varstvo otrok,
  • osnovno zdravstvo in lekarna,
  • osebna pomoč družini in
  • knjižničarstvo.

 

(2) Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, muzejske dejavnosti, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.

84. člen

 (1) Na področju gospodarskih javnih služb zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:

·        oskrba s pitno vodo,

·        odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,

·        ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostanka komunalnih odpadkov,

·        urejanje in vzdrževanje kategoriziranih občinskih cest,

·        urejanje in vzdrževanje zelenih in rekreacijskih površin ter drugih javnih površin,

·        gasilska služba,

·        urejanje pokopališč, pokopališka in pogrebna dejavnost,

·        dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina,

·        javna razsvetljava, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin,

·        urejanje in upravljanje javnih parkirišč, tržnic in sejmov,

·        plakatiranje in oglaševanje ter okraševanje naselij.

·        druge dejavnosti, določene z zakonom.

 

(2) Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih, ekoloških ali drugih funkcij občine.

 

(3) Občina z odlokom podrobneje določi, katere gospodarske javne službe se izvajajo kot obvezne in katere kot izbirne ter način izvajanja posamezne gospodarske javne službe.

 

85. člen

Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.

86. člen

 (1) Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe.

 

(2) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.

 

(3) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

 

VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

87. člen

 (1) Premoženje občine je finančno in stvarno.

 

(2) Finančno premoženje so denarna sredstva, terjatve, dolžniški vrednostni papirji ter delnice in deleži v kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe.

 

(3) Stvarno premoženje so premičnine in nepremičnine.

 

(4) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

 

88. člen

 (1) Občinski svet na predlog župana sprejme:

·        letni načrt prodaje občinskega finančnega premoženja in

·        letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine.

 

(2) Sprejeti letni načrt izvršuje župan.

 

(3) V letnem načrtu pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine se lahko določi, da letni načrt pridobivanja in/ali razpolaganja pod določeno vrednostjo nepremičnega premoženja sprejme župan.

 

(4) Za odločanje o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja občine je pristojen župan.

 

(5) Stvarnega premoženja ni dovoljeno odtujiti neodplačno, razen v primerih, ko je to dovoljeno z zakonom.

 

(6) Stvarno premoženje se lahko pridobi neodplačno, razen če bi taka pridobitev povzročila večja stroške ali če bi bilo lastništvo povezano s pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti za občino glede na koristi brezplačne pridobitve.

89. člen

 (1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

 

(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.

 

90. člen

 (1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.

 

(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem  leta, za katerega se sprejema.

 

(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.

 

(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.

 

91. člen

 (1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.

 

(2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.

 

(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.

 

(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi.

92. člen

 (1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.

 

(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugimi splošnim aktom občine.

 

(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom.

 

(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske uprave.

 

(5) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom.

 

93. člen

 (1) Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans proračuna pa z odlokom o spremembi proračuna.

 

(2)Odlok o proračunu občine določa pooblastila za izvrševanje proračuna.

 

(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.

 

(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine.

94. člen

 

(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. Neposredni uporabniki proračuna v obdobju začasnega financiranja ne smejo povečevati števila zaposlenih glede na stanje na dan 31. december preteklega leta.

 

(2) Odločitev o začasnem financiranju občine sprejme župan in o tem obvesti občinski svet ter nadzorni odbor. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v uradnem glasilu občine.

 

(3) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša, če je to potrebno za financiranje funkcij občine.

95. člen

Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi pogoji, določeni z zakonom ali drugim aktom, in sicer le za namene in v višini, določeni s proračunom.

 

96. člen

 (1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.

 

(2) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati občinskemu svetu, v določenih primerih pa tudi prej, če tako določa zakon.

97. člen

(1) Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga posreduje občinskemu svetu najkasneje do konca meseca aprila tekočega leta, praviloma skupaj s predhodnim mnenjem nadzornega odbora občine.

 

(2) O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu.

98. člen

 (1) Občina se za izvrševanje občinskega proračuna v tekočem proračunskem letu lahko zadolži v višini in pod pogoji, določenimi z zakonom in odlokom o proračunu občine. Zadolži se lahko za investicije, predvidene v občinskem proračunu.

 

(2) Občina lahko izdaja poroštva za obveznosti iz naslova zadolževanja posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, v obsegu in pod pogoji, določenimi z zakonom in odlokom o proračunu občine. Poroštvo lahko izda občina le v primeru, da imajo te pravne osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz ne proračunskih virov. Poroštvene pogodbe in pogodbe o zavarovanju poroštva v imenu občine sklepa župan. Obe pogodbi se morata skleniti istočasno.

99. člen

 (1) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva le s soglasjem občine pod pogoji, ki jih določi občinski svet in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz ne proračunskih virov.

 

(2) Obseg zadolževanja in obseg izdanih poroštev iz prvega odstavka tega člena se določi z odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun.

100. člen

 (1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave.

 

(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.

101. člen

Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

 

VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

1. Splošni akti občine

102. člen

 (1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.

 

(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine.

 

(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.

 

(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.

 

103. člen

 (1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

 

(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.

 

104. člen

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

105. člen

 (1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.

 

(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

 

106. člen

Z odredbo uredi občina  določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

 

107. člen

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.

                                 

108. člen

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

109. člen

 (1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine. Praviloma so objavljeni v Uradnem vestniku Občine Cerklje na Gorenjskem, to je v uradnem delu lokalnega časopisa »Novice izpod Krvavca« in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, razen če ni v njih glede objave in pričetka veljavnosti drugače določeno.

 

(2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski  svet.

 

2. Posamični akti občine

110. člen

 (1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

 

(2) S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

111. člen

 (1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske  uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

 

(2) O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.

 

(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

IX. VARSTVO OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ

 

112. člen

Občina lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.

113. člen

Občina lahko začne pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

 

114. člen

(1) Občina lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi v primeru, če osebe javnega ali zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

 

(2) Občina ima v postopku, v katerem se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov in organizacij pred državnimi organi položaj stranke, če so s temi akti neposredno prizadete njene pravice in koristi, določene z ustavo in zakoni. Občina ima pravico biti obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Pristojni državni organ, ki vodi tak postopek, mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.

 

115. člen

Občina lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

116. člen

Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki posegajo v pravice, obveznosti in pravne koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski  svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.

 

X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA

117. člen

 (1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.

 

(2) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.

 

(3) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

 

(4) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.

 

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

118. člen

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/99, 1/01, 3/02, 4/03 in 2/07).

 

119. člen

Občinski svet in nadzorni odbor najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega statuta uskladita določbe poslovnikov z določbami tega statuta.

120. člen

Statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Cerklje na Gorenjskem.

 

Številka: 032-10/2006-183

Datum: 3.9.2010

Občina Cerklje na Gorenjskem

ŽUPAN

Franc Čebulj, l.r.

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor