Sestavni del odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o UN sta:
- prostorski načrt z naslovom Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta Podrožnik v Mozirju, območje A, št. projekta 451, izdelal Artwood d.o.o., v avgustu 2009 in dopolnjen v juliju 2010.
- prostorski načrt z naslovom Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta Podrožnik v Mozirju, območji B in C, št. projekta 09023, izdelal Biro Žveplan d.o.o., v avgustu 2009 in dopolnjen v juliju 2010.
- besedilo projekta št. 02/04 Constructa
Inženiring d.o.o. 2. Grafični del 1. Širši prikaz M1: 50000 2. Načini urejanja – Izris iz DP M1: 5000 3. Raba prostora – Izris iz DP M1: 5000 4.1 Izris iz katastrskega načrta / Mozirje – Parcelno stanje M1: 1000 4.2 Izris iz katastrskega načrta / Mozirje – Parcelno stanje M1: 2880 4.3 Izris iz katastrskega načrta / Brezje – Parcelno stanje M1: 2880 4.4 Izris iz katastrskega načrta / Ljubija – Parcelno stanje M1: 2880
4.5 Načrt parcel DKN območja centralnih
dejavnosti M1: 500 5. Obstoječe stanje M1: 1000 6. Lastniško stanje M1: 1000 7. Inventarizacija objektov M1: 1000
7.1 Situacija obstoječega stanja območja
centralnih dejavnosti z mejo ureditve
in inventarizacijo M1: 500 8. Arhitektonska ureditvena situacija M1: 1000
8.1 Arhitektonska zazidalna situacija
območja centralnih dejavnosti M1: 500 9. Situacija zazelenitve M1: 1000 10.1 Načrt gradbenih parcel M1: 1000 10.2 Načrt gradbenih parcel – kotirana situacija M1: 1000
10.3 Geodetska zazidalna situacija
območja centralnih dejavnosti M1: 500 11. Komunalna infrastruktura M1: 1000
11.1 Situacija komunalne in energetske
ureditve območja cent. dej. M1: 500
11.2 Podolžni profil cest M1: 100
11.3 Normalni profil cest M1: 50 12. Prečni prerez z veduto na Sv. Rok
13. Načrt gradbenih parcel – popravek iz februarja 2003 M1 : 1000
14. Ureditvena situacija z načrtom gradbenih parcel
po IP Constructa inženiring d.o.o Celje M1: 1000
7.2. Situacija obstoječega stanja z mejo območja obdelave
M – 1: 500
8.2. Zazidalna situacija s funkcionalno oblikovalskimi pogoji
10.4. Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel in objektov
11.4. Zbirni načrt komunalnih vodov in priključkov
Obseg ureditvenega območja, ki je predmet sprememb in dopolnitev URN Podrožnik v Mozirju poteka po parcelah številka: vzhod vzhod 14/14, 56/7, jug 58/5, sever 41/5, 41/13, 41/10, zahod 876/1 vse k. o. Ljubija.Ureditveno območje obsega parcele številka: 41/4, 41/15, 56/6, 58/4, 55, vse k. o. Ljubija.
Območje centralnih dejavnosti zajema parcele in dele parcel v K.O. Mozirje 106/1, 106/7, 105/6, 105/13, 105/12, 105/11, 128/2, 97,93/9, 93/3, 93/2, 96/1, 96/2, 88/1, 87/2, 87/4, 87/5, 87/6, 86/5, 668/6, 668/7, 668/8, 668/1, 697/2, 75/4, 80/3, 98/1, 98/2, 75/1 in 73/1, meri 4,8 ha.
Območja znotraj meja sprememb in dopolnitev se opredelijo po namenu in funkciji.
Prednost pri opredeljevanju funkcije objektov po namenu imajo vse dejavnosti turističnega pomena. Urbanistična zasnova in arhitektonsko oblikovanje temeljita na prostorskih omejitvah. Oštevilčenje objektov je povzeto po arhitekturno zazidalni situaciji sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta (list št. 5), proj. št. 02/04 Constructa inženiring d.o.o. ter 8.1 sprememb in dopolnitev odloka in je sestavni del grafičnega dela tega odloka ureditvenega načrta.
1. Zasnova prometne ureditve s predvidenim krožiščem celotno območje razdeli na štiri manjše kareje:
1.1. Jugovzhodni del, ki je omejen s cesto R1-225, cesto 1 in 4, je namenjen za trgovski center (16) z bencinsko črpalko (15a) s pripadajočimi parkirnimi in manipulacijskimi površinami, vključuje pa tudi obstoječe objekte št. 23, 24 in 17.
V kareju so predvideni objekti in površine z naslednjim namenom oziroma funkcijo:
– za obstoječe objekte je dovoljena nadomestna gradnja, adaptacija, gradnja prizidkov do maksimalne gradbene linije, ki je prikazana v grafičnih prilogah in sprememba namembnosti po predhodni prostorski preveritvi ter upoštevanju veljavnih predpisov za posege v prostor in varstvo okolja;
– lokacija trgovskega centra na skrajnem jugovzhodnem delu ureditvenega območja ob cesti R1-225, z dovoznim priključkom na cesto 1 in cesto 2, servisno cesto in manipulacijskimi površinami na vzhodni strani ter parkiriščem s 101 parkirnimi mesti za osebna vozila in invalide na zahodni strani;
– lokacija bencinskega servisa v sklopu trgovskega centra s priključkom na cesti 1 in 2 na severozahodnem delu kareja;
– ureditev parkirišč;
– ureditev peš dostopov po hodnikih za pešce z regionalne ceste in cest 1 ter 2;
– ozelenitev zelenic;
– zasaditev drevoreda ob cesti R1-225 (Radmirje-Mozirje-Soteska) in južnem robu ceste 2;
– zasaditev dreves ob zahodni fasadi trgovskega centra;
– zasaditev zelenega tampona ob jugovzhodni fasadi objekta.
1.2. Jugozahodni del je omejen s cesto RT-928 Mozirje –Golte, cesto 1 in cesto 4. Namenjen je izgradnji poslovno-upravnega centra (18) s parkirišči in poslovno-storitveno-trgovsko-gostinsko-stanovanjskega objekta (19a) s pripadajočimi površinami.
Načrtovani so naslednji objekti in površine:
– poslovno-upravni objekt na centralni lokaciji severozahodno od načrtovanega novega krožišča z dovozom s cest 1 in 4, z delno pokrito ploščadjo in 130 parkirnimi mesti za osebna vozila in invalide;
– lokacija za poslovno-storitveni-trgovski-gostinski-stanovanjski objekt s predvidenim napajanjem s ceste 4, ureditvijo 15 parkirnih mest in ploščadjo na severni ter zahodni strani;
– ureditev zelenic južno od poslovno-upravnega objekta z ambientalno funkcijo na atraktivni lokaciji ob novem križišču ob vhodu v načrtovani upravno-trgovski center Mozirja, z možnostjo postavitve fontane ali skulpture v sklopu zunanje ureditve, kot poudarek oblikovanja vhoda v center;
– ureditev ostalih zelenih površin v mejah gradbenih parcel;
– zasaditev drevoreda v zelenem pasu ob cesti Mozirje-Golte, ob cesti 1 in cesti 4;
– ureditev peš dostopov in hodnika za pešce ob cestah 1 in 4;
1.3. Severozahodni del, ki meji na jugu na cesto 4, na vzhodu na cesto 1 in na severu ter zahodu na parcelne meje predvidenih enodružinskih stanovanjskih hiš, je namenjen za gradnjo poslovno-storitveno-trgovsko-gostinsko-stanovanjskega objekta (19b) s parkirnimi in zelenimi ter rekreacijskimi površinami.
V kareju so predvideni naslednji posegi v prostor:
– lokacija za poslovno-storitveno-trgovsko-gostinsko-stanovanjski objekt;
– izvedba priključka na cesto 4;
– ureditev parkirišča za 38 osebnih vozil in invalide;
– izvedba peš dostopov s ceste 1;
– zasaditev drevoreda ob cesti 4 in 1 ter severnem robu parkirišča;
– zasaditev neformalnih skupin avtohtonega drevja na brežini severno od objekta v funkciji zelenega tampona ob stanovanjski soseski;
– ureditev zelenih površin z možnostjo postavitve objektov za rekreacijo.
1.4. Severovzhodni kare je omejen s cestama 1 in 2 na zahodu in jugu, mejo gradbenih parcel predvidenih stanovanjskih objektov na severu in gozdnimi površinami na vzhodu. Namenjen je izgradnji poslovno-storitveno-trgovsko-gostinskega objekta (15b) s funkcionalnim zemljiščem.
Predvideni so objekti in površine z naslednjo funkcijo:
– severno od trgovskega centra in ceste 2 je predviden poslovno-storitveno-trgovsko-gostinski objekt;
– ureditev dovoznega priključka na nivoju etaže s ceste 1 in dveh dovoznih priključkov na koti pritličja s ceste 2;
– ureditev 24 parkirnih mest na spodnji in 36 parkirnih mest na zgornji etaži s servisnimi dovozi in manipulacijskimi površinami;
– zatravitev zelenih površin in zasaditev pokrovnega grmičevja;
– zasaditev drevoredov ob cesti 1, cesti 2 in ob parkirišču;
2. V nadaljevanju navajamo pogoje za urbanistično oblikovanje območja in arhitektonsko oblikovanje objektov.
2.1. Poslovno-upravni objekt (18)
– gradbeno linijo določajo odmik od krožišča – minimalni 30 m, ceste RT-928 Mozirje-Golte – minimalno 8 m in ceste 1- minimalno 5 m;
– tlorisni gabarit: osrednji del 17,20 m x 20 m, vzhodni krak 30,25 m x 13 m, zahodni krak 40,25 m x 13 m;
– etažnost: K+P+2+IP;
– streha: dvokapnica s smerjo slemena v vzdolžni smeri, naklon 40o, kritina v strukturi in barvi opeke;
– oblikovanje: zaradi izpostavljene lokacije mora biti južna fasada skrbno oblikovana, tako da bo poudarjen vhod v novi center in stari del Mozirja;
– fasada bo členjena s poudarjeno kolonado;
– klasična ali montažna gradnja;
– napajanje s ceste 1 in ceste 4;
– zunanje površine je nameniti ureditvi parkirišč, ploščadi ob objektih in zelenic.
2.2. Trgovski center (16)
– postavitev trgovine v smeri sever-jug, severno od ceste R1-225 v minimalnem odmiku 15 m;
– tlorisni gabarit 51 m x 17 m + 25 m x 33 m;
– etažnost P, P+1;
– streha: ravna;
– oblikovanje: skrbno oblikovanje fasad z modernimi materiali, z arhitekturnimi elementi, ki bodo vizualno razbili velike površine in poudarili dominantno lokacijo; pri izbiri barv je treba upoštevati temnejše nevtralne barve, tako da se bo objekt barvno vključil v okolje;
– napajanje s cest 1 – za obiskovalce in ceste 2 – gospodarsko napajanje objekta;
– zunanje površine je nameniti ureditvi dostopnih poti in ploščadi za obiskovalce ter urediti parkirišče za 101 osebno vozilo in invalide ter zelenic in drevoredov ob prometnicah in manipulacijskim površinam za gospodarsko napajanje objekta.
2.3. Bencinski servis (15a)
– postavitev bencinskega servisa v sklopu trgovskega centra ob križišču cest 1 in 2 z minimalnim odmikom vogala objekta od ceste 1, 2 m in nadstrešnice od ceste 2, 5 m;
– tlorisni gabariti: bencinski servis 10,50 m x 5,50 m, nadstrešnica 15 m x 10 m;
– etažnost: P;
– streha: ravna s poudarjenim vencem;
– oblikovanje: v skladu s celostno podobo investitorja;
– napajanje s ceste 1 in ceste 2;
– zunanje površine bodo urejene kot dovozne, manipulacijske površine in zelenice;
– ob cesti 2 je predvidena zasaditev drevoreda.
2.4. Poslovno-storitveni-trgovski-gostinski objekt (15b)
– lokacija objekta v vzdolžni smeri vzhod-zahod severno od ceste 2;
– gradbeno linijo objekta določata minimalni odmik 10 m od ceste 2 in 8 m odmik od ceste 1; gradbena linija je vzporedna z osjo ceste 2;
– tlorisni gabarit 60 m x 30 m;
– etažnost P+1 (IP);
– streha: zaradi večjih dimenzij objekta je mogoča izvedba ravne strešne konstrukcije kot nadaljevanje oblikovalske zasnove trgovskega centra ali razgibane dvokapnice z naklonom 25o–40o in kritino v opečni strukturi in barvi;
– oblikovanje: skrbno oblikovanje vizualno izpostavljene južne in zahodne fasade z arhitektonskimi elementi, ki bodo razbili velike površine fasad; pri izbiri barv fasad je zaradi velikih površin in vključevanja v okolje treba izbrati nevtralne pastelne tone;
– napajanje objekta na nivoju pritličja s ceste 2 in na nivoju etaže s ceste 1;
– zunanje površine bodo urejene kot dovozne parkirne površine v dveh nivojih s 24 in 36 parkirnimi mesti, med seboj povezanimi s servisno interno cesto ali ločenimi z opornim zidom; ostale površine bodo urejene kot zelenice; ob cesti 1 in 2 je predvidena zasaditev drevoreda, severno od parkirišča na zgornjem nivoju pa zasaditev drevoreda kot zeleni tampon med načrtovanim objektom in predvideno stanovanjsko zazidavo.
2.5. Poslovno-storitveni-trgovski-gostinski-stanovanjski objekt (19a)
– gradbeno linijo objekta vzporednega z osjo ceste 4 določata 10 m odmik od ceste 1 in 15 m odmik od ceste 4;
– tlorisni gabarit 30 m x 20 m;
– etažnost P+1+IP;
– streha: dvokapnica s smerjo slemena vzhod-zahod, 25o–40o naklonom in kritino z opečno barvo ter strukturo;
– oblikovanje: fasade primerno členjene in oblikovane z modernimi ali klasičnimi materiali ob upoštevanju arhitektonskih elementov tipologije krajevne arhitekture;
– napajanje objekta s ceste 4;
– zunanje površine je nameniti za ureditev dovoza, dostopov, parkirnih površin za 38 oseb vozil in zelenic; ob cestah 1 in 4 ter ob severnem robu parkinga je predviden drevored in zelenica, severno in zahodno od objekta pa bo kot zeleni tampon gosto zasajena zelenica z neformalni skupinami avtohtonega drevja.
2.6. Poslovno-storitveni-trgovski-gostinski-stanovanjski objekt (19a)
– gradbena linija objekta je v oddaljenosti 10 m vzporedna s cesto 4;
– tlorisni gabarit 20 m x 15 m;
– etažnost: P+1+IP;
– streha: dvokapnica s smerjo slemena vzhod-zahod, 25o–40o naklonom in kritino v strukturi in barvi opeke;
– zunanje površine je urediti za dostope in dovoze ter parkirišče za 15 parkirnih mest; ob cesti RT-928 in cesti 4 je zasaditi drevored, ostale površine pa urediti kot zelenice.
Gradbene parcele predvidenih objektov št. 36 in 64 se po potrebi združita z gradbeno parcelo objekta 19a in povzameta enako namembnost. Predvidene objekte št. 35, 37, 38, 39, 40, 41 in 43 je možno nadomestit z objekti namenjenimi rekreaciji (bazeni in podobno) ob predhodni prostorski preveritvi in spremembi in dopolnitvi zunanje ureditve celotnega območja namenjenega bivalnim enotam, ki jo izdela ustrezna strokovna služba pooblaščena za prostorsko in krajinsko načrtovanje.
Severno nad obstoječim bencinskim servisom, med območjem ZKZ in nakupovalnim centrom, je območje trikotne oblike, tako imenovana obrtna cona z mešano stanovanjsko in poslovno namembnostjo. To območje je razdeljeno na dva dela. V jugovzhodnem delu je precej obstoječih objektov (od št. 6 do št. 22), h katerim smo predvideli 6 možnih dopolnilnih stanovanjskih ali poslovnih objektov ter en poslovni objekt.
7.a člen
1. Določitev območja
Območje A vključuje parcele številka 105/6, 105/32 in 105/34, vse v katastrski občini Mozirje.
2. Prostorsko urejanje območja
V območju A je predvidena gradnja štirih večstanovanjskih objektov - blokov, oznake A, B, C in D (v nadaljevanju objekti A, B, C in D), s skupno 63 stanovanji. Objekta A in B, brez kleti, bosta štirietažna, objekta C in D s petimi etažami sta na nivoju kletnih etaž razširjena v garažo.
Območje bo priključeno na dve ločeni, oziroma nepovezani cesti; zahodni del, bo z juga priključen na Šmihelsko (regionalno) cesto, vzhodni del pa z vzhoda na že zgrajeni odsek lokalne oziroma občinske ceste, tudi del ceste z oznako z rimsko številko IV (v nadaljevanju: cesta IV) po ureditvenem načrtu iz odloka iz prve alineje 2. člena tega odloka.
Predvideni posegi v konfiguracijo terena se naj v čim večji meri uravnavajo po omejitvah in danostih načrtovanih objektov ter zunanje ureditve oziroma utrjenih površin.
3. Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov
Objekt A - kletno pritličje, 2 nadstropji in mansarda - bo meril v tlorisu 63,5m x 10,7m. Objekt B - pritličje, 2 nadstropji in mansarda - bo meril v tlorisu 16,7m x 17,9m. Objekt C - razširjena klet, pritličje, 2 nadstropji in mansarda - bo meril v tlorisu 38,1m x 13,4m ter razširjena kletna etaža - garaža 38,0m x 12,3m. Objekt D - razširjena klet, pritličje, 2 nadstropji in mansarda - bo meril v tlorisu 19,0m (+ 4,0m) x 13,4m ter razširjena kletna etaža - garaža 19,0m x 6,5m. Dane so zunanje mere konstrukcije.
Objekti ne presegajo višine upravne zgradbe, upošteva se geologija, hidrologija območja ter pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju oblikovne značilnosti bližjega območja naselbinskega spomenika ter že zgrajenih sosednjih objektov.
Izhodiščna višinska kota + / - 0.00m, tudi kota tal pritličja objekta B, je + 342,00m nadmorske višine ali nižja. Objekti A, B, C in D ne presegajo višine upravne zgradbe.
Strehe se oblikujejo kot kombinacija strehe blagega naklona, ki se na robu zalomi v streho naklona do 45 stopinj.
Zaledje - brežine severno za objektoma A in C bodo zavarovane z višjimi opornimi zidovi. Oporni zid a za objektom A bo okvirne dolžine 64,0m in višine do 6,3m, zid za objektom C pa dolžine 52,0m in višine do 7,00m. Na zidova se postavi ustrezno varovalno ograjo. Oporna zidova se bosta prilagajala konfiguraciji zemljišča. Pri oblikovanju je potrebno upoštevati krajinske značilnosti prostora.
4. Priključevanje na javno cestno omrežje, servisiranje, intervencija, mirujoči promet in peščeve površine
Znotraj območja so večje utrjene - dovozne in parkirne površine. Cesta z vzhoda, del ceste IV, je s klančinami speljana v garažo in na nivo pritličja objekta C (streha garaže) ter na nivo kletne etaže (garaže) objekta D.
Na zahodni strani, ob objektih A in B je predvidenih 51 parkirnih mest, od tega 4 za invalide ter 16 parkirnih mest (boksov) v kletni etaži (vhodni; kletno pritličje) objekta A. Na vzhodni strani, ob objektih C in D je predvidenih 17 parkirnih mest, od tega 3 za invalide, v garažah v kletni etaži in pod ploščadjo ob objektu, 23 v objektu C in 10 v objektu D. Vzhodno od objekta C je predvideno še samostojno parkirišče z 10 parkirnimi mesti. Skupno je načrtovanih 127 parkirnih mest, od tega 49 pokritih, oziroma v objektih.
Osrednja pešpot vodi (od vzhoda proti zahodu) po sredini območja. Na pešpoti je predviden mostič dolžine okrog 13m. Pešpot se lahko podaljša proti zahodu izven območja.
Na treh lokacijah so predvideni prostori za smetnjake.
Glavni vhodi (dostopi) v objekt A so s parkirne ploščadi pred kletno etažo, v objekt B v pritličju z dostopom neposredno s pešpoti, v objekt C s parkirne ploščadi nad kletno etažo (garažo) in v objekt D s ploščadi nad kletno etažo (garažo).
5. Zelene površine
Zelene - zatravljene površine z ambientalno funkcijo bodo zasajene z drevesi in grmovnicami. Osrednji del, pas med objekti in pripadajočimi zunanjimi ureditvami širine najmanj 15,0m bo zatravljena površina z grabnom, oziroma površinskim odvodnikom odpadnih padavinskih voda iz zaledja. Dno grape se obloži s kamenjem. Oporni zidovi se ozelenijo s popenjalkami.
7.b člen
1. Določitev območij
Območje z oznako B (v nadaljevanju: območje B), vključuje parcele številka 140/1, 140/2 in 140/3. Območje z oznako C (v nadaljevanju: območje C), vključuje parcelo številka 343/2.
Pravica gradnje stanovanjske hiše s številko 63 je prenesena na obstoječi objekt na zemljiški parceli 104/1, oziroma je dana možnost njegove širitve do dopustnih mer po pogojih iz 7. člena odloka o UN.
Zaradi prestavitve zračnega voda elektrike srednje napetosti v zemljo in zaključitve ceste z oznako z rimsko številko VI (v nadaljevanju skrajšano: cesta VI) v območju B, z obračališčem na južni strani območja, se omogoča novogradnja stanovanjskega objekta s številko 63a.
V območju C sta predvidena dva nova stanovanjska objekta z identifikacijsko oznako M1 in M2. Objekta bosta priključena s skupnim priključkom na javno občinsko pot ob zahodnem robu območja.
7.c člen
Na ureditvenem območju, ki je predmet tega odloka so predvideni:
– gradnja podaljška obstoječega TC Hofer,
– gradnja novega trgovskega objekta,
– gradnja bencinskega servisa
z ureditvijo manipulativnih in parkirnih površin.
Tipologija zazidave
1. Podaljšek TC Hofer:
predviden podaljšek trgovskega objekta (prodajni in skladiščni prostori), tlorisnega gabarita 11,5 x 26,5 m, etažnosti P, ravna streha, višinsko prilagojena obstoječemu objektu, zaključena z atiko, naklon strešin v območju 0°–45°
2. Trgovski objekt (oznaka 2a)
Predviden trgovski objekt (prodajni in skladiščni prostori), tlorisnega gabarita 18,00 x 45,00 m, etažnosti P, streha ravna, zaključena z atiko, naklon strešin v območju 0°–45°;
3. Bencinski servis (oznaka 2b)
Predviden manjši bencinski servis, velikost nadstreška 14,5 x 8,00 m, ±1,00 m, etažnost P, streha ravna.
Oblikovanje zunanje podobe objektov
Možna je klasična ali montažna gradnja predvidenih objektov, zunanji izgled objektov mora biti poenoten. Pri vseh objektih so možne rekonstrukcije, dozidave. Dozidava ne sme presegati 50% tlorisne velikosti objekta in maksimalne višine objekta.
Lega objektov na zemljišču
Lega stavb je določena v karti »Načrt parcelacije – tehnični elementi za zakoličenje novih gradbenih parcel in objektov«, kjer je s koordinatami v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu natančno določena lega posameznih objektov in velikost ter lega posameznih parcel.
V območju URN-ja so določene linije tlorisnih gabaritov. Možna so odstopanja, vendar le ob upoštevanju 4-metrskega odmika od sosednjih parcelnih mej, ali manj s soglasjem mejaša.
Ureditev okolice objektov
Okolica objektov obsega parkirne in manipulativne površine ter zelene površine. Ureditev okolice se prilagodi že ustvarjenim danostim.
Ozelenitev mora biti skladna z obstoječo krajino, izbor nove vegetacije se poenoti z obstoječo vegetacijo, ki se na območju že nahaja.
Vsi posegi, nastali zaradi gradbenih del, se sanirajo.
Pri urejanju okolice mora investitor:
– ob izkopu gradbene jame odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati ter v največji možni meri ponovno uporabiti,
– med gradnjo zavarovati obstoječo vegetacijo pred poškodbami.
Posebna merila in pogoji za oblikovanje objektov in tolerance
– lega posameznih stavb 1/1 je določena z gradbeno linijo, ki so razvidne iz karte »8.2 Zazidalna situacija s funkcionalno oblikovalskimi pogoji«,
– tolerance tlorisnih dimenzij stavb so ±1,00 m, objekti in dozidava so lahko manjši od prikazanih,
– najmanjši odmiki objektov od parcelnih mej so 4,0 m, odmik je lahko manjši, v tem primeru je potrebno soglasje lastnika sosednjega zemljišča – mejaša,
– višinski gabariti predvidenih objektov in dozidav so opredeljeni s številom etaž. Natančneje bodo za nove objekte določeni v projektu gradbenih del (PGD) posameznih objektov pod pogojem, da ne presegajo višine obstoječega objekta – TC Hofer; toleranca pri višinskem gabaritu je ±1,00 m,
– dovoljena je postavitev solarnih celic na streho, v tem primeru se višina objekta poveča za višino solarnih celic.
Odstopanja od tehničnih ali ureditvenih elementov URN so možna, če so iz geoloških, hidroloških, geomehanskih, topografskih ali katastrskih razmer ugotovljene bolj ekonomične in tehnično bolj utemeljene rešitve. Z odstopanji morajo soglašati organi oziroma organizacije, v katerih delovno področje odstopanje spada.
(Usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)
Obstoječi objekti po tem odloku so vsi objekti, ki se nahajajo v ureditvenem območju in so v izvedeni fazi v času trajanja in sprejetja URN.
V času trajanja URN so na vseh obstoječih objektih dovoljena investicijsko-vzdrževalna dela. Dovoljene so:
– rekonstrukcije, dozidave in nadzidave v okviru gabaritov in pod pogoji, ki veljajo za novogradnje v ureditvenem območju URN,
Spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje v ureditvenem območju URN.
Dopustne so tudi rušitve vseh obstoječih objektov. Po odstranitvi objekta se lahko na njihovem mestu postavi nov objekt pod pogoji, ki veljajo za novogradnje v ureditvenem območju URN, skladno z veljavno zakonodajo.
Za vse stanovanjske objekte, obrtnostanovanjske, obrtne in poslovne v območju celotnega ureditvenega načrta so določene okvirne linije tlorisnih gabaritov. Možna so odstopanja, vendar le ob upoštevanju 4-meterskega odmika od sosednjih parcelnih mej (brez soglasja sosedov), zagotavljanja minimalnega 8-meterskega razmaka med objekti ter obveznega odmika (min. 8 m) od ceste in komunalnih vodov.
Elementi za zakoličbo objektov centralnih dejavnosti so opredeljeni v geodetsko zazidalni situaciji (10.3). Pri odstopanjih tlorisnih gabaritov je potrebno upoštevati obvezen odmik od ceste (min. 10 m), komunalnih in energetskih vodov, parcelnih mej in zagotovitve osončenja vseh objektov.
Višinski gabariti posameznih objektov celotnega območja ureditvenega načrta so določeni s številom etaž. Natančneje bodo za nove objekte določeni v projektu gradbenih del (PGD) posameznih objektov pod pogojem, da stanovanjski objekti ne presegajo višinskih gabaritov sosednjih stanovanjskih objektov, objekti centralnih dejavnosti pa višinskega gabarita objekta označenega v grafičnih prilogah s št. 18 osnovnega odloka o ureditvenem načrtu Podrožnik (Uradni list RS, št. 61/02).
Poleg klasične gradnje je možna tudi montažna gradnja, če je zunanji izgled le-te prilagojen klasični tako, da ni izrazitega neskladja med obema vrstama gradnje.
Pri vseh objektih so možne rekonstrukcije, delne ali celotne podkletitve, dozidave in nadzidave. Dozidava ne sme presegati 50% tlorisne velikosti in maksimalne višine obstoječega objekta.
Možne so spremembe naklonov strešin v območju centralnih dejavnosti in območju ZKZ od 0o–45o oziroma so nakloni prilagojeni sosednjim objektom.
Na celotnem ureditvenem območju je dovoljeno le izjemoma ob upoštevanju splošnih urbanistično-arhitektonskih pogojev in kjer to omogoča velikost gradbene parcele postavljati samostojno stoječe objekte brez gradbenega dovoljenja kot to določa Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja, o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04). Dovoljeno je postavljati tiste vrste enostavnih objektov brez gradbenega dovoljena iz skupin pomožnih objektov, začasnih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme, katerih namen je v skladu z namensko rabo prostora, ki jo določa ureditveni načrt in ki glede oblikovanja upoštevajo oblikovne značilnosti območja, znotraj katerega bodo postavljeni.. Na celotnem območju ureditvenega načrta je možna sprememba dejavnosti vendar le v primeru, da ne bo obremenjevala okolja in da v območju predvidene stanovanjske izgradnje sodi v program turistične in rekreacijske dejavnosti in intelektualnih storitev, v preostalem delu ureditvenega načrta pa v program upravno-trgovsko-turistično-storitvene dejavnosti.
Dovoljene so tolerance pri zakoličbi gradbenih parcel ob soglasju sosedov.
Vse spremembe višinskih in tlorisnih gabaritov, spremembe pri zakoličbi gradbenih parcel in spremembe namembnosti ne smejo ovirati kasnejših izvajanj in realizacije ureditvenega načrta in morajo biti v skladu s predpisi, navodili in pravilniki, ki se nanašajo na varstvo okolja.
Za določitev pogojev temeljenja vseh predvidenih objektov je obvezna predhodna izdelava geotehničnega poročila.
V območju ZKZ so pri dozidavah nakloni strešin prilagojeni sosednjim objektom. Možne so spremembe naklonov strešin od 0o–45o.
Zelene površine imajo na območju ureditvenega načrta higiensko, oblikovalsko, ambientalno in rekreacijsko funkcijo. Možna so odstopanja pri zunanjih ureditvah vezana na namembnost objektov, priključevanja na javno gospodarsko infrastrukturo in povezavo na zelene površine centralnih dejavnosti.
Na območju centralnih dejavnosti so razvrščene glede na funkcijo na:
a) zelene površine s higiensko funkcijo:
– zasaditev drevoreda ob cesti R1-225 Radmirje-Mozirje-Soteska;
– ozelenitev ob parkirišču ob trgovskem objektu z zasaditvijo dreves;
– drevored ob severnem robu parkirišča pri objektu 4 in 5;
– drevored na severni strani bencinskega servisa ob cesti 2.
b) zelene površine z oblikovalsko funkcijo:
– drevored ob robu ceste 1;
– zeleni pas z drevoredom ob cestah 2 in 4;
– zasaditev drevoreda ob cesti RT-928 in R1-225.
c) zelene površine z ambientalno funkcijo:
– neformalna zasaditev dreves in grmovnic južno od poslovno-upravnega objekta ob krožišču;
– ureditev zelenice z neformalnimi skupinami dreves severozahodno od objekta 5.
d) zelene površine z rekreacijsko funkcijo:
– ureditev zelenih površin z možnostjo postavitve rekreacijskih objektov ob objektih 15b, 19a in 19b.
Poleg obstoječe ceste Ljubija – Lepa Njiva, katera navezuje vzhodni del Podrožnika na Mozirsko obvoznico in ceste na Rožnik, ki navezuje zahodni del istega območja na cesto proti Žekovcu, je ves osrednji del Podrožnika prometno priključen na obstoječe javne ceste po idejnem projektu Constructa Inženiring d.o.o., Celje, št. proj. 2518/03, za križišče regionalnih cest R1- 225 in R 37 – 928 ter LC 267- 140 v krožno križišče s petimi kraki pa projektna dokumentacija št. proj. 2587/03, Vodnogospodarski biro Maribor d.d.
Potek odseka ceste IV na območju A določa podrobni načrt iz prve alineje 2. člena tega odloka, potek oziroma zaključitev odseka ceste VI na območju B pa določa načrt iz druge alineje 2. člena tega odloka.
V ureditvenem območju, ki je predmet tega odloka je priključitev na telekomunikacijsko omrežje v pristojnosti investitorja: je dovoljena in ni nujna.
Zaradi etapnosti izvajanja gradnje in možnih odstopanj pri določitvi posameznih gradbenih parcel se pred izvajanjem gradnje oziroma sočasno z njo realizira javno gospodarsko infrastrukturo. Možna so odstopanja od idejne zasnove javne gospodarske infrastrukture v breme povzročitelja spremembe v kolikor odstopanje pomeni primernejšo in ekonomsko ugodnejšo rešitev v soglasju z upravljalci le-te.
Na podlagi idejne zasnove in idejnih projektov se za posamezno fazo realizacije pred operativno izvedbo izdela PGD in PZI. Sestavni del idejne zasnove je idejni projekt za komunalno infrastrukturo – I. faza št. proj. 2518/03, Vodnogospodarski biro Maribor d.d. in idejni projekt za električno napeljavo št. proj 32198/ IP, BP Biro.
Potek vodov komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez na območju A določa podrobni načrt iz prve alineje 2. člena tega odloka, na območju B in C pa podrobni načrt iz druge alineje 2. člena tega odloka.
Območje A:
Padavinske vode in vode iz utrjenih površinm se bodo odvajale po ceveh ND315, 400 in 600 v zadrževalnik dimenzij 20m x 15m x 1,5m, volumna 450,00m3, oziroma v zadrževalnik ustrezne, računsko dokazane velikosti, da se stanje izven območja A ne bo poslabšalo. Zadrževalnik je umeščen pod povoznimi in pohodnimi površinami med objektoma A in B z vtokom v jašek J2.
Komunalne odpadne vode za objekte A, B, C, D, bodo speljane v kanala ND250 oziroma ND200 in ND250, ki se priključujeta na predvideno kanalizacijo ob Šmihelski cesti, v jašek RJ8 in RJ9.
Kolikor kanalizacija vzdolž Šmihelske ceste ne bo zgrajena, se zgradi čistilna naprava na lokaciji med objektom D in Šmihelsko cesto. Očiščene vode iz čistilne naprave bodo odtekale v obstoječi kanal ob Šmihelski cesti, dimenzij 800mm oziroma v jašek v območju A.
Prav tako pa se odvede v isti jašek padavinske vode iz zadrževalnika.
Vse vode, ki se stekajo v zahodni potok, se glede na predvideno stanje v obeh primerih ustrezno zadržujejo znotraj območja A tako, da maksimalni odtok iz tega območja ne bo večji od dosedanjega.
Območje B:
Strešne vode iz obstoječega objekta št. 63 so speljane v obstoječo ponikovalnico, ki se nahaja v pogozdenem delu parcele.
Strešne vode iz prizidka k prej navedenemu objektu se bodo speljale v vodnjak iz katerega se bodo uporabile za zalivanje vrta in zelenice. Višek vode bo speljan v predviden javni meteorni kanal za to območje. Komunalne odpadne vode za naveden objekt se zbirajo v greznici na izpraznjevanje. Prizidek ne bo imel novih iztokov odpadnih komunalnih vod.
Po izgradnji javnega voda odpadnih komunalnih vod na tem območju se bo izvedla prevezava fekalne kanalizacije na javni fekalni kanal.
Prav tako ima obstoječ objekt že vodovodni priključek. Ko bo zgrajena vsa komunalna infrastruktura ob cesti št. 8, se bo objekt priključil na novozgrajeno vodovodno omrežje preko novega zunanjega vodomernega jaška.
Za objekt 63a pa se bo zgradila kanalizacija za odpadne komunalne vode in meteorna kanalizacija v sklopu infrastrukture za objekte št.: 56-61. Pred priključkom meteorne kanalizacije na javno kanalizacijsko omrežje, bo potrebno meteorno vodo zadrževati v zadrževalniku meteornih voda minimalne velikosti 3,00 m3.
Območje C:
Strešne meteorne vode in meteorne vode iz utrjenih povoznih površin bo potrebno speljati v zadrževalnike meteornih voda (na osnovi geološkega poročila podjetja Geosvet, Samo Marinc s.p.) z varnostnim iztokom v javni meteorni kanal, ki se bo zgradil v sklopu rekonstrukcije regionalne ceste Mozirje-Golte in bo odvajal meteorne vode v obstoječi Šajspah.
Dimenzioniranje kanalizacije za padavinsko vodo je izvršeno po Pradtl-Colebrooku ob upoštevanju intenzitete naliva q = 217,00 l/s/ha in času t = 15-minutnem nalivu ter upoštevanju pripadajoče prispevne površine v približni izmeri 250 m2.
Za vsak objekt bo potrebno izvesti zadrževalnik meteornih voda minimalne velikosti 3,00 m3.
Odvod komunalnih odpadnih voda za objekte vrtnarije in obravnavanih objektov M1 in M2 se bo po izvedbi rekonstrukcije regionalne ceste izvedlo na javno fekalno kanalizacijo, ki je predvidena ob uvozu za vrtnarijo in pokopališče. V primeru izgradnje stanovanjskih objektov M1 in M2 pred rekonstrukcijo ceste, bosta morala investitorja zgraditi malo čistilno napravo.
14. a člen
Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. Pred izvedbo je potrebno na terenu natančno določiti lego posameznih vodov.
Odvodnjavanje padavinskih in komunalnih odpadnih voda
Komunalne odpadne vode
Se odvodnjavajo v obstoječo kanalizacijo, če tehnične zahteve to dopuščajo.
Padavinske odpadne vode
Meteorne vode se odvodnjavajo z odvodnikom v jarek, preko cevnega zadrževalnika iz armirano betonskih cevi. S soglasjem upravljavca je dovoljena tudi drugačna, boljša tehnična rešitev.
Zaradi omogočene etapne realizacije ureditvenega načrta se odvodnjavanje rešuje vzporedno z izvedbo posamezne faze komunalne infrastrukture.
Energetska infrastruktura
Za potrebe izvedbe priključitve objekta z dvema odjemnima mestoma z priključno močjo 55 kW (3x80A), bo potrebna zamenjava obstoječega 630 kVA transformatorja z novim 1000 kVA transformatorjem v obstoječi transformatorski postaji TP 20/0,4 kV PODROŽNIK 1 ter dograditi obstoječe NN omrežje. Iz obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4 kV PODROŽNIK 1 se nato zgradi nova kabelska kanalizacija s cevmi ustrezne kapacitete s posameznimi tipskimi kabelskimi jaški na trasi, v katero se bo uvlekel nov izvod za predvidena objekta. Trasa kabelske predvidene elektro kabelske kanalizacije bo potekala paralelno z obstoječimi kablovodi z ustreznim odmikom. Nad predvideno elektro kabelsko kanalizacijo se na celotni trasi, na globini 0,6 m, položi valjanec FeZn 25 x 4 mm. Kapaciteta kabelske kanalizacije je razvidna iz priložene situacije in bo omogočala uvleko dodatnih kablov za izvedbo novih izvodov iz obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4 kV PODROŽNIK 1 brez dodatnih gradbenih posegov. V transformatorski postaji se poleg zamenjave transformatorja zamenja tudi NN polje v katerem se dogradi varovanje novega priključnega kablovoda. Po polaganju kabla je potrebno uvodne odprtine zapreti z ustreznim polnilom (purpen), da preprečimo dostop vlage in insektov. Kabli se v NN polju in kabelskih jaških označijo s predpisano tablico iz katere je razvidno, od kod kabel prihaja, oziroma kam gre. Za označevanje novo položenih kablov poskrbi izvajalec del.
Pred nadaljnjim načrtovanjem je potrebno pridobiti mnenje geomehanika in zaključke geomehanskega poročila dosledno upoštevati.
Izgradnja krožišča na jugu območja ureditvenega načrta zahteva prestavitev TK zemeljskega kabla v rob cestnega telesa.
Predvidena izgradnja krožišča na jugu območja ureditvenega načrta zahteva prestavitev KRS zemeljskega kabla v rob cestnega telesa.
Ogrevanje
Predvidena je izgradnja omrežja daljinskega ogrevanja ali plinifikacija. Do izgradnje le tega bo predvidoma ogrevanje objektov z zemeljskim plinom ali lahkim kurilnim oljem. Oba energetska vira bosta skladiščena v podzemnih individualnih hišnih plinskih ali oljnih rezervoarjih. Po izgradnji omrežja daljinskega ogrevanja ali plinifikacije je obvezna priključitev na zgrajeno omrežje.
Severni del območja centralnih dejavnosti, kjer je predvidena zasaditev zelenega tampona, se navezuje na predvideno gradnjo bivalnih enot, za katero velja II. stopnja varstva pred hrupom z dovoljeno dnevno mejo 55 dBA in nočno 45 dBA.
Odvod padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin mora biti v največji možni meri zmanjšan, kar pomeni zagotovitev ustreznih zatravljenih površin in možnost izgradnje suhih zadrževalnikov v zunanjih ureditvah posameznih sklopov realizacije ureditvenega načrta.
Zaledne vode se rešujejo v sklopu komunalne infrastrukture z vodnogospodarskimi ureditvami. Zaradi omogočene etapne realizacije ureditvenega načrta se vodnogospodarska ureditev rešuje vzporedno z izvedbo posamezne faze komunalne infrastrukture. Pred operativno izvedbo vodnogospodarskih ureditev se na podlagi idejnih projektov izdela PGD in PZI.
Pri izgradnji in izvedbi vseh objektov in gradbeno inženirskih objektov je potrebno upoštevati pogoje upravljalca ter vse veljavne predpise.
Za območje centralnih dejavnosti se zaledne vode odvajajo preko predvidenih odvodnikov in razbremenilnika po idejnem proj. št. 2518/03, Vodnogospodarski biro d.d. Maribor.
Komunalni odpadki se bodo zbirali v zabojnikih in za odpadke namenjenih posodah. Odvažali se bodo na komunalno deponijo. V primeru pojava agresivnih, nevarnih in posebnih odpadkov se bodo le ti zbirali ločeno od komunalnih odpadkov in odvažali v za to namenjen prostor na komunalni deponiji ali v reciklažo.
Lastniki obravnavanih objektov bodo morali skleniti pogodbo o odvozu odpadkov z izvajalcem javne službe. Odpadke pa bo potrebno odlagati v zabojnike za odpadke.
Odpadki se zbirajo na gradbenih parcelah objektov. Pri obratovanju objektov v ureditvenem območju URN bodo nastajali komunalni odpadki, ki se bodo zbirali v za to namenjenih posodah in jih bo odvažalo javno podjetje na mestno deponijo.
Dostop za komunalna vozila je zagotovljen po vseh javnih dovoznih cestah. Investitorji objektov morajo na gradbeni parceli predvideti odjemno mesto tako, da bo mogoč dostop s komunalnimi vozili.
Na območju URN ni predviden otok ZLF.
V postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja je za predvidene objekte oziroma posege v prostor potrebno izdelati poročilo o vplivih na okolje, ki ga izdela pooblaščena strokovna organizacija v kolikor spadajo med objekte in vrste posegov za katere je potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje ali oceno vplivov na okolje za poslovne objekte in stanovanjske objekte katerih gradnja je dovoljena na osnovi toleranc in se predvideva poslabšanje pogojev bivanja.
Negativni vplivi na okolje, ki bi presegali zakonsko dovoljene ravni, ne smejo posegati na območje izven mej gradbenih parcel.
Objekte z zaporednimi številkami 40, 49 in 52 je mogoče prestaviti v skladu s tolerancami iz prvega odstavka 26. člena odloka o UN. Gradnja objektov z zaporednima številkama 42 in 44 pa ni mogoča zaradi hidroloških, topografskih in katastrskih razmer.
Objekt št. 49b nadomešča objekta z zaporednimi št. 44 in 49; do izgradnje nove ceste (oznaka V) se lahko novi objekt priključuje preko obstoječe dovozne ceste (na Rožnik), oziroma priključka na parcelo št. 119.
Pri projektiranju večstanovanjskih objektov ter zunanjih ureditev so dopustna smiselna in strokovno utemeljena odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev s katerimi se bistveno ne spreminjajo zasnovane rešitve in se ne posega izven meje območja A iz načrta iz prve alineje 2. člena tega odloka.
Pri projektiranju opornih zidov, mostu, energetskih in komunalnih vodov in naprav in omrežja zvez so dopustna smiselna in strokovno utemeljena odstopanja od tehničnih rešitev s katerimi se bistveno ne spreminjajo zasnovane rešitve in se ne posega izven meje območja A iz načrta iz z načrtom iz prve alineje 2. člena tega odloka.
Pri poteku energetskih in komunalnih vodov in omrežja zvez izven območij A, B in C iz načrtov iz prve in druge alineje 2. člena tega odloka so dopustna smiselna in strokovno utemeljena odstopanja s katerimi se bistveno ne spreminjajo zasnovane rešitve, oziroma njihov potek in ob soglasju lastnikov zemljišč po katerih potekajo.
Predmetni URN podaja samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev in usmeritve tega URN. Zaradi tega so dopustna odstopanja od rešitve v lokacijskem načrtu (trase, zasnove), ki so strokovno in ekonomsko utemeljena in se z njimi strinjajo posamezni upravljavci. Dovoljenje so prestavitve, odstranitve obstoječih vodov in gradnja nadomestnih vodo.
Parcelacija površin se opravi na osnovi idejnega projekta Constructa Inženiring d.o.o. Celje, št. proj. 2518/03, izdelano junij 2003. Pri parcelaciji so možna odstopanja, če se s tem zagotovi boljša funkcionalnost in ekonomičnost izvedbe.
Pri načrtovanju ukrepov in rešitev varstva pred požarom in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami morajo biti pri graditvi objektov upoštevana določila Zakona o varstvu pred požarom in Pravilnika o požarni varnosti v stavbah. Upoštevati je potrebno tudi določila Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
V skladu s Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah mora biti v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelana zasnova požarne varnosti z izpolnjenim izkazom požarne varnosti, iz katere je razvidno, kateri so načrtovani ukrepi požarne varnosti. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, ali so ukrepi požarne varnosti načrtovani na podlagi Pravilnika o požarni varnosti.
Z ureditvami in grajenimi strukturami morajo biti upoštevani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi, s katerimi so zagotovljeni:
- pogoji za varen umik ljudi in premoženja;
- potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru;
- prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču);
- viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov).
Upoštevati pa se morajo tudi požarna tveganja, ki so povezana:
- s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov;
- z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
Do vseh objektov je potrebno omogočiti dovoz urgentnih vozil po cestah, ki morajo biti utrjene in zgrajene tako, da omogočajo vožnjo z gasilskimi vozili. Obvezna je izvedba hidrantnega omrežja z nadzemnimi hidranti in zagotovitev predpisanih odmikov med objekti.
1. Varstvo pred požarom
Za zaščito pred požarom morajo biti zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja,
– odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vir za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Za objekte, ki so določeni v Pravilniku o študiji požarne varnosti, se mora v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študija požarne varnosti. Za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta zasnova požarne varnosti.
Skladno z Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) objekt ne spada med objekte za katere je potrebna gradnja zaklonišča. Predvidi se ojačitev prve plošče.
2. Intervencijske poti in površine
Na območju je treba zagotoviti dovozne poti in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi predpisi. Intervencijske poti morajo biti izvedene tako, da gasilskim vozilom ni potrebna vzvratna vožnja (krožne poti in krožna obračališča).
Dovozne poti ter delovne površine za gasilska vozila morajo biti načrtovane za 10 ton osne obremenitve. Načrtovane in označene morajo biti skladno z zahtevami veljavnih predpisov. Dovozna pot v območje je zagotovljena z lokalne ceste.
3. Hidrantno omrežje
Za gašenje požara mora biti v območju načrtovano zunanje hidrantno omrežje v obročasti zanki z nadzemnimi talnimi hidranti tako, da je možno objekt gasiti iz najmanj dveh strani hkrati. Hidranti morajo biti ustrezno označeni in zavarovani. Zasnova notranje hidrantne mreže v kolikor je potrebna mora biti izvedena skladno z Študijo ali zasnovo požarne varnosti.
4. Varstvo pred potresom
Predvideni objekt mora biti načrtovan potresno varno in mora biti projektiran v skladu z veljavnimi predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Objekt mora biti načrtovan varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
Območje se nahaja v 7. coni potresne ogroženosti po MSC lestvici.
5. Možnost izlitja nevarnih snovi
Parkirne površine morajo biti opremljene s kanaletami in peskolovi, ki preprečujejo morebitno izlitje nevarnih snovi v podtalnico.
6. Požarna voda in hidrantna mreža
V primeru požara se bo za gašenje požara uporabljala voda iz javnega vodovodnega omrežja, na katero se bo navezalo interno hidrantno omrežje.
Če se v fazi projektiranja izkaže, da javno vodovodno omrežje ne zadošča za potrebe gašenja, si mora investitor na lastni gradbeni parceli zagotoviti ustrezno požarno varnost v skladu z veljavnimi požarnimi predpisi.
Odmiki
Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara iz objekta na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji, ki se izdela v sklopu izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja.
V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se zmanjša možnost za nastanek požara in preprečitev njegove širitve na sosednje zemljišče.
Zasnova umestitve objektov v območju A z ločenim priključevanjem na javno cestno omrežje omogoča gradnjo v etapah; ločeno gradnjo objektov A in B ter C in D z razširitvami in s pripadajočo prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo ter omrežjem zvez.
Izvedba vseh posegov v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, je možna le na podlagi vodnega soglasja, ki ga v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za takšen poseg v prostor izda Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje.
Proj. št. 02/04 Consturucta Inženiring d.o.o je sestavni del sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta Podrožnik in je prav tako na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Mozirje.
Načrta iz 2. člena tega odloka sta skupaj z Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o UN, na vpogled na Občini Mozirje in na Upravni enoti Mozirje.
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu Podrožnik v Mozirju (Uradni list RS, št. 24/03);
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu Podrožnik – dopolnitev projekta navezovalnih cest (Uradni list RS, št. 75/03).
Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvenem načrtu Podrožnik v Mozirju (Uradni list Republike Slovenije, št. 24/2003) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
Ta sprememba in dopolnitev odloka začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu Podrožnik – dopolnitev projekta navezovalnih cest (Uradni list Republike Slovenije, št. 75/2003) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu Podrožnik v Mozirju (Uradni list Republike Slovenije, št. 27/2005) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu Podrožnik v Mozirju (Uradni list Republike Slovenije, št. 76/2010) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
4.člen
17.člen