Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2

 

Na podlagi 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), Statuta Občine Zavrč (Uradni list RS, št. 64/99 in 98/04) in Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Zavrč (Uradni Vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/95) ter drugih veljavnih predpisov, izdanih na njihovi podlagi, je Občinski svet Občine Zavrč na seji dne 5. 5. 2006 sprejel

 

 

O D L O K

 

 

o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Zavrč

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

1. člen

 

 

Ta odlok določa pogoje in način odvajanja in čiščenja odpadnih voda, gospodarjenje z objekti in napravami, kateri služijo za odvajanje in čiščenje odplak nastalih v gospodinjstvih, industrijskih in pri drugih uporabnikih, odvajanje padavinske vode iz naselij, katera so priključena na javno kanalizacijsko omrežje in obveznosti, pravice in odgovornosti upravljalca in uporabnikov teh objektov in naprav, vire financiranja gospodarske javne službe ter način njihovega oblikovanja in elemente pomembne za opravljanje in razvoj službe.

 

 

2. člen

 

 

Gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka obsega:

 

 

1. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer obstajajo sistemi javne kanalizacije,

 

 

2. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer ni sistemov javne kanalizacije,

 

 

3. odvajanje padavinskih voda v javno meteorno ali javno kanalizacijo mešanega tipa,

 

 

4. odvajanje tehnoloških odpadnih voda v sisteme javne kanalizacije,

 

 

5. čiščenje komunalnih voda, tehnoloških odpadnih voda in njihovih mešanic,

 

 

6. čiščenje padavinskih odpadnih vod,

 

 

7. čiščenje peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih površinah,

 

 

8. prevzem blata iz komunalnih čistilnih naprav in njegova obdelava,

 

 

9. redno vzdrževanje objektov in naprav javne kanalizacije in čistilnih naprav odpadnih vod,

 

 

10. izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnično tehnoloških izboljšav,

 

 

11. izvajanje obratovalnega monitoringa za čistilne naprave.

 

 

3. člen

 

 

Gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine izvaja izbrani izvajalec (v nadaljevanju besedila upravljalec) na podlagi sklepa občinskega sveta.

 

 

4. člen

 

 

Za uporabnika javne kanalizacije se šteje vsaka fizična in pravna oseba, ki odvaja odpadne vode v javno kanalizacijo. Za uporabnika javne službe čiščenja odplak pa se šteje vsak posameznik in pravna oseba, ki je lastnik objekta v Občini Zavrč, iz katerega se odpadne vode po kanalizaciji odvajajo na čistilno napravo odpadnih vod.

 

 

Za naprave, s katerimi upravlja in razpolaga uporabnik in so njegova last, štejejo objekti in naprave navedene v šestem členu tega odloka, ne glede na dolžino in profil, do priključka na javno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami v zgradbah in na zemljiščih.

 

 

5. člen

 

 

Javna kanalizacija v lasti Občine Zavrč je celotno kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih voda ter je v upravljanju in vzdrževanju upravljalca.

 

 

II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV

 

 

IN UPRAVLJALCA

 

 

6. člen

 

 

1. Objekti in naprave uporabnika

 

 

Objekti in naprave uporabnika so:

 

 

– kanalizacijski priključek,

 

 

– interna kanalizacija,

 

 

– začasne naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda (lokalne čistilne naprave, greznice, gnojnične jame), za čas do priključitve na javno kanalizacijo,

 

 

– interna črpališča odpadnih vod,

 

 

– vodomeri na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo,

 

 

– merna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav.

 

 

Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na svoje stroške. Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode ter, da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda in virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).

 

 

7. člen

 

 

Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo se izvede le v revizijski jašek. Kanalizacijski priključek poteka od objekta ki se priključuje, do revizijskega jaška na javnem omrežju, v katerega se naveže in mora biti vedno dostopen upravljalcu zaradi nadzora. Izgradnjo kanalizacijskega priključka financira uporabnik in je njegova last.

 

 

8. člen

 

 

Interna kanalizacija je kanalizacija v zgradbi in na zemljišču uporabnika do prvega jaška na kanalizacijskem priključku, vključno z omrežjem več stanovanjskih objektov na njihovem funkcionalnem zemljišču.

 

 

9. člen

 

 

2. Objekti in naprave upravljalca, ki so v lasti Občine Zavrč

 

 

Objekti in naprave upravljalca so:

 

 

a) sekundarno omrežje in naprave

 

 

javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, kot so peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobnih, ki rabijo za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju ali za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu (v stanovanjskih, industrijskih, turističnih in manjših naseljih). Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi, ki je prav tako del sekundarnega omrežja in prav ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje.

 

 

b) primarno omrežje in naprave

 

 

javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanalski vodi in kanali ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so, črpališča, razbremenilniki, vzdrževalniki in druge naprave za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežjih na posameznih območjih naselja (v industrijskih območjih, turističnih in manjših naseljih), lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz enega ali več proizvodnih obratov, ki so na območju takšnega naselja. Primarno omrežje se zaključi v komunalni ali čistilni napravi, ki je sestavni del primarnega omrežja in naprav ali z navezavo na magistralno kanalizacijsko omrežje.

 

 

c) magistralno omrežje in naprave

 

 

javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: magistralno omrežje) so kanalski vodi ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča, razbremenilniki, zadrževalniki in druge naprave za odvajanje odpadnih voda na takšnih vodih, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežjih v dveh ali več naselij, lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz proizvodnih obratov, ki so v dveh ali več naseljih in ki se zaključijo v centralni komunalni ali skupni čistilni napravi.

 

 

10. člen

 

 

Upravljalec je dolžan pripravljati in izvajati program oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, voditi kataster kanalizacijskega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 9. člena tega odloka, register kanalskih priključkov ter ostale evidence zahtevane v veljavni zakonodaji.

 

 

III. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO

 

 

11. člen

 

 

Komunalne in tehnološke odpadne vode se praviloma odvaja do čistilnih naprav ločeno od padavinskih odpadnih vod. Le izjemoma se odvajajo skupaj v mešanem kanalizacijskem sistemu. Meteorne odpadne vode je po predhodnem čiščenju v peskolovilcih in po potrebi v koalescenčnih lovilcih mineralnih olj, potrebno ponikati ali odvesti po meteorni kanalizaciji in odvodnih jarkih do vodotokov, v skladu s soglasjem upravljalca vodotoka. Način odvodnje meteornih vod določita upravljalca v soglasjih.

 

 

12. člen

 

 

Na javno kanalizacijo se morajo priključiti vsi objekti, kjer je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.

 

 

Za ostale objekte investitor in upravljalec ocenita možnosti izvedbe priključka iz ekonomskega in okoljevarstvenega vidika in se na podlagi tega odločita o načinu odvajanja odpadne in padavinske vode.

 

 

Objekte, ki še niso priključeni, se mora priključiti na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka, če to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.

 

 

13. člen

 

 

Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo opustiti greznice in upravljalcu omogočiti nadzor nad kanalskim priključkom.

 

 

14. člen

 

 

Upravljalec izda smernice k lokacijskim načrtom in strateškim prostorskim aktom.

 

 

Upravljalec izda projektne pogoje na:

 

 

– idejne zasnove objektov

 

 

– idejne projekte

 

 

Upravljalec izdaja soglasja k:

 

 

– prostorskim izvedbenim aktom,

 

 

– na projekt za pridobitev gradbenega ali enotnega gradbenega dovoljenja,

 

 

– projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukcijo in odstranitev objektov,

 

 

– priključitvi zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov na javno kanalizacijo,

 

 

– izvedbi enostavnih objektov za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja in k morebitni priključitvi le teh na javno kanalizacijo.

 

 

Upravljalec sodeluje pri tehničnih pregledih novo zgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije.

 

 

15. člen

 

 

Naročnik, investitor ali uporabnik predloži k vlogi za pridobitev smernic, projektnih pogojev ter soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:

 

 

a) za smernice:

 

 

– strokovne podlage

 

 

b) za projektne poboje:

 

 

– lokacijsko informacijo

 

 

– tekstualni del, ki obsega opis nameravane graditve objekta ter dejanskega in pravnega stanja zemljišča, njegovo namembnost s predvideno prošnjo vode in karakteristiko onesnaževanja,

 

 

– katrografski del, ki bosega kopijo katrstrskega načrta in topgrafskega načrta z vrisanim objektom skicami tlorisa in tipičnih prerezov, če gre za stavbo, praviloma v merilu 1:500, če gre za gradbeni inženirski objekt pa v merilu 1:1000 oziroma drugem ustrezno večjem merilu

 

 

c) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrucijo in odstranitev objektov:

 

 

– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (s tekstualnim in grafičnim delom)s projektom zunanje ureditve, ki določa način odvodnje komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih vod,

 

 

– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, last uporabnika, oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje,

 

 

– izračun biokemijske obremenitve,

 

 

– opis tehnološkega postopka s podatki o odpadnih in nevarnih snoveh v proizvodnji.

 

 

d) soglasje za priključitev obstoječih zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov na javno kanalizacijo, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:

 

 

– pravnomočno gradbeno dovoljenje ali lokacijsko informacijo ozirmoa dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo leta izgradnje objekta),

 

 

– katastrski načrt (mapna kopija),

 

 

– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1: 1000 ali 1: 500,

 

 

– načrt strojne (vodovodne napeljave),

 

 

– za odvajanje komunalih odpadnih vod iz več stanovanjskih objektov, situacijo zunanje ureditve objektov z interno kanalizacijo (prikazan način odvodnje komunalnih odpadnih vod in ločen sistem odvodnje padavinskih vod), z vrisanimi objekti v merilu 1:1000 ali 1:500

 

 

– za odvajanje tehnoloških odpadnih vod analizo obratovalnega monitoringa odpadnih vod in situacij zunanje ureditve z interno kanalizacijo (prikazan način odvodnje komunalnih in tehnoloških odpadnih vod in ločen sistem odvonje padavinskih vod), z vrisanimi objekti v merilu 1:1000 ali 1:500

 

 

– soglasje lastnikov, upravljalcev oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,

 

 

e) za soglasje k izvedbi enostavnih objektov za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja in k morebitni priključitvi le teh na javno kanalizacijo:

 

 

– za enostavne objekte, ki bi v času izvedbe in po njej lahko vplivali na obratovanje in vzdrževanje obstoječih sistemov odvodnje odpadnih in padavinskih vod, minimalno tehnično dokumentacijo z mapno kopijo, situacijo z vrisano traso objekta v merilu 1: 1000 ali 1: 500,

 

 

– za enostavne objekte neposredno vezane na dejavnost odvajanja in čiščenja komunalni in padavinskih odpadnih voda, minimalno tehnčno dokumentacijo z mapno kopijo, situacijo z vrisanim objektom ali njegovo traso v merilu 1:1000 ali 1:500, geodetskim posnetkom, vzdolžnimi profili in popisi del

 

 

– soglasje lastnikov, upravljalcev oziroma uporabnikov parcel preko katerih bo potekal vod, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.

 

 

16. člen

 

 

Priključek na javno kanalizacijo se izvede praviloma za vsak objekt posebej. Če se zaradi racionalnosti izvedbe poveže več objektov z enim priključkom, je potrebno na priključku, kjer se cevovodi združijo izvesti revizijski jašek.

 

 

17. člen

 

 

Upravljalec je dolžan dovoliti priključitev na javno kanalizacijo, ko je uporabnik izpolnil vse pogoje, določene s soglasji in predložil vso potrebno dokumentacijo. Uporabnik mora pred izvedbo priključka lastniku-občini poravnati povračilo za priključek na kanalsko omrežje, ali pri ustreznem organu le te pridobiti potrdilo o oprostitvi plačila povračila. Uporabnik poravna enkraten znesek povračila ne glede na to ali se priključuje samo na javno fekalno kanalizacijo, javno meteorno kanalizacijo, na obojno hkrati, ali v izjemnih primerih na mešan sistem javne kanalizacije.

 

 

Če priključitev ni možna, mora upravljalec o tem obvestiti uporabnika.

 

 

18. člen

 

 

Vsa dela pri graditvi objektov javne kanalizacije in priključkov nadzira upravljalec.

 

 

Priključitev na javno kanalizacijo izvede pod nadzorom upravljalca le izvajalec, ki je za to usposobljen in ima pisno pooblastilo upravljalca za izvajanje tovrstnih del. Pisno pooblastilo se izda za dobo enega leta in ni prenosljivo.

 

 

Upravljalec po priključitvi vpiše uporabnika javne kanalizacije v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.

 

 

Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoče le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljalec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.

 

 

IV. PREVZEM JAVNIH OBJEKTOV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VOD V UPRAVLJANJE

 

 

19. člen

 

 

Investitor graditve objektov javne kanalizacije in čiščenja odplak mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljalcu.

 

 

Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije in čiščenja odplak v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

 

 

– kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo morajo imeti vso potrebno tehnično dokumentacijo, soglasja, pozitivno opravljen preizkus vodotesnosti, kataster, evidenco priključkov, uporabno dovoljenje, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska-razmerja, kar se preda upravljalcu pred tehničnim pregledom in uporabno dovoljenje,

 

 

– objekti čiščenja odplak, ki se predajajo, morajo imeti vso z zakonom predpisano dokumentacijo, soglasja, poslovnik o obratovanju, navodila za obratovanje, servisne in garancijske listine, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, kar se preda upravljalcu pred tehničnim pregledom in uporabno dovoljenje,

 

 

– izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki upravljalcu omogoča nemoteno upravljanje javnih prevzetih objektov in naprav, ali na drug način zagotovljeno pokrivanje stroškov obratovanja in vzdrževanja,

 

 

– postopek prevzema mora biti izveden dokumentirano z zapisniki o primopredaji: dokumentacije, evidence, listine o lastništvu s podatki o terjatvah in dolgovih s knjigovodskimi n blagajniškimi podatki in s podatki o stalih poslvnih ztadevah,

 

 

– prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljalca.

 

 

V. MERITVE KOLIČIN ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA IN MERITVE ONESNAŽENJA ODPADNIH VODA

 

 

20. člen

 

 

Količina odpadnih voda posameznega uporabnika se ugotovi:

 

 

– na osnovi odčitkov vgrajenega vodomera na kanalizacijskem omrežju uporabnika, vgrajenem na delu kanalizacije, kjer registrira vso odpadno vodo uporabnika, ki se steka v javno kanalizacijsko omrežje

 

 

– na osnovi porabljene vode odčitane iz vgrajenega vodomera na javnem vodovodnem omrežju in lastnem črpališču uporabnika, za primere, ko uporabnik nima vgrajenega vodomera na izpustu v javno kanalizacijsko omrežje. Količina se lahko ob soglasju upravljalca ugotovi na podlagi razlike med odčitano porabo glavnega števca in odčitano porabo podštevca. Voda uporabljena na cevovodih za podštevcem, po uporabi ne sme dodatno obremeniti okolja in ne sme odtekati javno kanalizacijo.

 

 

Količino odpadnih voda ugotavlja upravljalec kanalizacijskega omrežja.

 

 

21. člen

 

 

Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali imajo meritev količin odplak izvedeno pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje, morajo vgrajene vodomere vzdrževati sami. Vsi uporabniki z lastnimi viri vode, sklenejo z upravljalcem javne kanalizacije pogodbo o odvajanju odpadnih vod in načinu meritev odvedenih količin vode, h kateri mora dati svoje soglasje pristojna služba Občine Zavrč.

 

 

Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.

 

 

22. člen

 

 

Če upravljalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali, če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov. Če ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi poraba na osnovi dejansko izmerjenega odtoka odpadne vode. Obračun na podlagi standardov se izvede, če ni mogoče izvesti kontrole porabe vode na podlagi meritev.

 

 

23. člen

 

 

Količina in lastnost odpadne vode mora biti v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96), oziroma v skladu z Uredbami za posamezne vrste virov onesnaženja, čistilnih naprav ali za posamezno emitirano snov.

 

 

Če za določeno škodljivo snov ali za vrsto odpadne vode, pristojni minister ni sprejel standarda, se uporabljajo standardi in smernice, ki veljajo v Evropski uniji.

 

 

V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek.

 

 

24. člen

 

 

Na iztoku tehnološke odpadne vode iz vira onesnaženja, ki je zavezan izvajati obratovalni monitoring in na vtoku in iztoku iz komunalne ali skupne čistilne naprave je potrebno urediti stalno merilno mesto, ki je dovolj veliko in dostopno ter opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev.

 

 

Uporabnik mora upravljalcu v potrditev predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta.

 

 

Uporabnik mora v roku osmih dni po izgradnji merilnega mesta, pisno zaprositi upravljalca za nadzorni pregled merilnega mesta.

 

 

Uporabnik mora voditi obratni dnevnik merilnega mesta.

 

 

Uporabnik mora upravljalcu dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratnega dnevnika, odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode ter pregled delovanja merilnih naprav.

 

 

25. člen

 

 

Kadar upravljalec presodi, da uporabnik iz tehničnih razlogov ne more zgraditi merilnega mesta ali bi bila gradnja merilnega mesta nesorazmerno draga, lahko upravljalec predvidi druge načine za določitev količine in kvalitete odpadne vode.

 

 

26. člen

 

 

Meritve obratovalnega monitoringa in meritve določene v soglasju, ki so osnova za izračun kanalščine in čiščenja odplak izvaja za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda pooblaščeno podjetje ali upravljalec, ki določita način merjenja količine, stopnje onesnaženosti in pogostosti meritev odpadne vode. Vse stroške meritev odpadnih in padavinskih voda plača uporabnik javne kanalizacije.

 

 

Uporabnik lahko izvaja meritve sam le, če je pooblaščen izvajalec obratovalnega monitoringa.

 

 

Upravljalec lahko zmanjša pogostnost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da je kakovost odpadne vode na priključku v javno kanalizacijo ustrezna.

 

 

27. člen

 

 

O rezultatih meritev obratovalnega monitoringa odpadnih vod je uporabnik dolžan upravljalca sproti pisno obveščati. V ta namen mu mora redno dostavljajo poročila o meritvah kvalitete in količine odpadnih vod.

 

 

28. člen

 

 

Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.

 

 

Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme in malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.

 

 

29. člen

 

 

Uporabnik izvaja takšne ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in izboljšujejo kvaliteto odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo.

 

 

Če so potrebni dodatni postopki čiščenja, mora uporabnik predložiti upravljalcu tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu s 66. členom Zakona o varstvu okolja in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalski priključek.

 

 

30. člen

 

 

Za zbiranje odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov je uporabnik dolžan zgraditi gnojišče in gnojiščno jamo ali zbiralnik za gnojevko. Gnojišča morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne sme odtekati v javno kanalizacijo, v površinske vode ali v podtalnico.

 

 

VII. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NI SISTEMOV JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA

 

 

31. člen

 

 

Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odplak (vodotesne greznice, čistilne naprave, oboje zgrajeno v skladu s predpisi), na katere se ne navezuje padavinskih voda. Lastni objekti čiščenja odpadnih vod imajo na območjih, kjer je po občinskih planih predvidena gradnja kanalizacije, samo začasen značaj.

 

 

Dovoli se gradnja izključno vodotesnih greznic na praznjenje.

 

 

Za izgradnjo greznice si mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje, ki ga upravljalec izda v skladu s 14. in 15. členom tega odloka.

 

 

32. člen

 

 

Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje objektov čiščenja odplak. Praznjenje greznic se opravlja po potrebi in sicer tisti, ki ima za o ustrezno opremo.

 

 

Vsebino greznic se lahko odpelje izključno na fekalno napravo za prevzem in čiščenje grezničnih gošč.

 

 

VIII. PREKINITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA

 

 

33. člen

 

 

Upravljalec lahko po opozorilu na stroške uporabnika prekine odvajanje in čiščenje komunalne, tehnološke in padavinske odpadne vode v naslednjih primerih:

 

 

1. Če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije.

 

 

2. Če odpadna voda prekorači temperaturo, dovoljene količine maščob, kislin, trdih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih, korozivnih in drugih škodljivih snovi v koncentraciji nad dovoljeno maso, ki lahko same ali skupaj z drugimi snovmi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in čistilne naprave.

 

 

3. Če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev ali pa je v nasprotju z njim.

 

 

4. Če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka.

 

 

5. Če uporabnik ne poravnava računov za kanalščino.

 

 

Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo drenažne oziroma podtalne ali površinske vode, razen v primerih ko upravljalec v soglasju to dopusti.

 

 

Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.

 

 

Uporabnik je dolžan poravnati nastalo škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je le-ta nastala zaradi kvalitete uporabnikovih voda.

 

 

34. člen

 

 

Upravljalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode zaradi vzdrževalnih del na javnih objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odplak, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno. V času prekinitve je upravljalec dolžan zagotoviti nadomestno odvajanje odplak.

 

 

V primeru intervencije na javnih objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih vod, lahko upravljalec takoj prekine obratovanje, vendar mora o tem nemudoma obvestiti uporabnike.

 

 

35. člen

 

 

Prekinitev odvajanja odplak lahko nastane tudi v primeru višje sile, to je v primeru: poplav vodotokov, preplavitev ob intenzivnih nalivih, udorov ter izpada električne energije. Zaradi teh primerov ni utemeljeno zahtevati (od upravljalca) odškodnino za škodo, ki bi eventuelno nastala na objektih in napravah uporabnika. Uporabnik ima pravico zahtevati odškodnino za škodo le v drugih primerih prekinitve odvajanja odpadne vode, če je le-ta nastala po krivdi upravljalca.

 

 

IX. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPRAVLJALCA

 

 

IN UPORABNIKOV

 

 

36. člen

 

 

Zaščita vodonosnih območij in vodovodov je primarna pravica in dolžnost uporabnikov in upravljalca.

 

 

37. člen

 

 

1. Obveznosti upravljalca

 

 

Upravljalec ima pri odvajanju in čiščenju komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih voda naslednje obveznosti:

 

 

– da skrbi za brezhibno obratovanje kanalske mreže, čistilnih naprav in objektov, ki so v njegovem upravljanju in da pravočasno ukrepa, ko uporabnik ne upošteva določil iz tega odloka,

 

 

– pri uporabnikih redno kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za predčiščenje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le teh,

 

 

– da uporabnikom izdaja ustrezna soglasja za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, na podlagi potrjenih projektov,

 

 

– ravna skladno z določbami tega odloka ter z njimi seznanja uporabnike,

 

 

– da kontrolira skladnost gradnje kanalov, priključkov in čistilnih naprav z načrti, na katere je bilo dano soglasje,

 

 

– da pregleda in prevzame v upravljanje kanalsko omrežje pod pogoji, navedenimi v 19. členu tega odloka,

 

 

– vodi kataster objektov in naprav, ki služijo odvajanju in čiščenju odplak,

 

 

– da pri uporabnikih pregleda izvedene priključke, po položitvi pred zasipom,

 

 

– da pregleda interno kanalsko mrežo in ostale naprave pri uporabnikih ob gradnji in uporabnikom izda izjavo za pridobitev dovoljenja za uporabo,

 

 

– obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja in čiščenja odpadnih voda, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,

 

 

– skrbi za meritve in obračun odvedene in prečiščene vode uporabnikov,

 

 

– kontrolira vodotesnost kanalov in drugih objektov odvajanja in čiščenja odplak,

 

 

– kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje.

 

 

2. Obveznost uporabnikov

 

 

– da redno vzdržujejo greznice, interno kanalsko omrežje, priključke, črpališča, vodomere, merska mesta in čistilne naprave na svojem kanalizacijskem omrežju,

 

 

– da redno čistijo lovilce maščob in trdih predmetov in da vodijo dnevnik obratovanja teh naprav,

 

 

– odvajajo odpadno vodo, ki ne prekoračuje predpisanih mejnih vrednosti,

 

 

– redno kontrolirajo sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate posredujejo upravljalcu,

 

 

– omogočijo upravljalcu vzorčenje tehnoloških ali mešanic odpadnih vod v vsakem času tudi izven rednega obratovalnega časa,

 

 

– da pri upravljalcu pravočasno vlagajo vloge in ustrezno dokumentacijo za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje,

 

 

– da interno kanalsko mrežo in ustrezne naprave zgradijo le skladno z odobrenim načrtom in izdanim soglasjem upravljalca,

 

 

– da upravljalcu omogočijo pregled interne kanalizacije in čistilnih naprav,

 

 

– da pravočasno opozorijo upravljalca na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalski mreži ter da opozarjajo na neizpolnjevanje teh pogojev pri sebi in drugih uporabnikih kanalizacije,

 

 

– dolžni so prijaviti upravljalcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode,

 

 

– redno plačevati odvajanje in čiščenje odpadne vode na podlagi izdanih računov,

 

 

– dolžni so spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja in čiščenja odpadne vode,

 

 

– če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo uporabniki pisno obvestiti upravljalca o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov čiščenja,

 

 

– odpadno vodo, ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,

 

 

– čiščenje požiralnikov in peskolovov na cestnih površinah, pri katerih se meteorna voda odvaja po javni kanalizacijski mreži, je dolžan upravljalec cest, ulic in trgov čistiti najmanj enkrat letno, (ali pa to naročiti pri upravljalcu kanalskega omrežja).

 

 

– uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca in ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku.

 

 

38. člen

 

 

Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna ali druga dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje upravljalca.

 

 

Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in drugih prometnih javnih površin vzpostaviti na kanalizacijskem omrežju naprave v prvotno stanje.

 

 

Upravljalci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane.

 

 

X. VIRI FINANCIRANJA, OBRAČUNAVANJE KANALŠČINE IN ČIŠČENJA ODPLAK

 

 

39. člen

 

 

Viri financiranja javne službe so:

 

 

– kanalščina,

 

 

– sredstva čiščenja odpadnih voda,

 

 

– sredstva občinskega proračuna,

 

 

– prispevki občanov,

 

 

– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,

 

 

– priključne in druge predpisane takse,

 

 

– dotacije in subvencije,

 

 

– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda.

 

 

Kanalščino so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni vodni vir in ne glede na to ali se omrežje zaključi s čistilno napravo za odpadne vode.

 

 

Stroške čiščenja odpadnih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko kanalizacijskega omrežja odvajajo odpadne vode do javnih naprav za čiščenje odpadnih voda.

 

 

Stroške čiščenja odpadnih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko kanalizacijskega omrežja odvajajo odpadne vode do javnih naprav za čiščenje odpadnih voda in tisti, katerih odpadna voda se v čiščenje pripelje s cisternami.

 

 

40. člen

 

 

Kanalščina predstavlja ceno uporabe javnega kanalskega omrežja. Osnova za ceno posameznega uporabnika je ugotovljena količina odpadnih voda uporabnika, na način opisan v 20-tem členu tega odloka, ki se pomnoži z veljavno ceno odvajanja m3 odplak.

 

 

Za komunalne odpadke podjetij, ustanov in samostojnih podjetnikov ter tehnološke odplake, ki po sestavi niso bolj obremenjene od komunalnih odpadnih vod, se veljavna cena odvajanja odplak – kanalščina pomnoži s faktorjem 1,25 (Fk)

 

 

Formula za določitev cene kanalščine je:

 

 

ck=Q x Fk x ck1

 

 

ck – cena odvajanja odpadnih voda končnega uporabnika – kanalščina (SIT/mes)

 

 

Q – količina odpadne vode (m3/mes)

 

 

Fk – faktor onesnaženosti vode za izračun kanalščine (brez dimenzij)

 

 

ck1 – cena odvajanja 1 m3 komunalne odpadne vode, ki ima 5 ml usedljivih snovi na liter; biokemijsko potrebo po kisiku v 5 dneh (BPK59 300 mg O2/1 in kemijsko potrebo po kisiku z dikromatno metodo (KPKd) 500 mg/l. Ta cena se določa v skladu z veljavnimi predpisi.

 

 

Faktor onesnaženosti za izračun kanalščine (Fk) ima sledeče vrednosti:

 

 

Fk = 1 za komunalne odplake individualnih porabnikov

 

 

Fk =1,25 za komunalne odplake podjetij, ustanov in samostojnih podjetnikov

 

 

Fk =0,25 x F za industrijske odpadne vode, vendar Fk ne more biti manjši od 1,25 (F je na podlagi enačb iz 41. člena tega odloka izračunan faktor onesnaženja).

 

 

Kanalščina se uporabnikom obračunava mesečno. Cena m3 odvajanja odpadnih voda se določi v skladu z veljavno metodologijo.

 

 

41. člen

 

 

Uporabniki, ki so po javnem kanalizacijskem omrežju povezani s čistilno napravo, so zraven kanalščine dolžni plačevati tudi čiščenje odpadnih voda.

 

 

Cena čiščenja odplak končnega uporabnika je produkt ugotovljene količine odpadnih voda na način opisan v 20-tem členu tega odloka, faktorja onesnaženosti odpadnih voda posameznega uporabnika in osnovne veljavne cene za čiščenje 1 m3 komunalne odpadne vode. Formula za ugotovitev cene je:

 

 

 

 

 

c = Q x F x c(1)

 

 

cč – cena čiščenja odpadnih voda končnega uporabnika ČN (SIT/mes)

 

 

Q – količina odpadne vode (m3/mes)

 

 

F – faktor onesnaženosti vode (brez dimenzij)

 

 

cč(1) – cena čiščenja 1m3 komunalne odpadne vode, ki ima 5 ml usedljivih snovi na liter; biokemijsko potrebo po kisiku v 5 dneh (BPK(5)) 300 mg O(2)/l in kemijsko potrebo po kisiku z dikromatno metodo (KPK(d)) 500 mg/l. Ta cena se določa v skladu z veljavnimi predpisi.

 

 

Faktor onesnaženosti vode (F) ima sledeče vrednosti faktorja f

 

 

F = 1 pri 0 < f = 1 za komunalne odplake individualnih porabnikov

 

 

F = 1,25 pri 0 < f = 1 za komunalne odplake podjetij, ustanov in samostojnih podjetnikov

 

 

F = 2,5 pri 1 < f < 2,5

 

 

F = 5 pri 2,5 < f < 5

 

 

F = 8 pri 5 < f < 10

 

 

F = f pri f > 10

 

 

Za določitev vrednosti faktorja f iz prejšnjega odstavka, velja enačba:

 

 

f = f(1) + f(2)

 

 

f(1) = faktor komunalne onesnaženosti

 

 

f(2) = faktor dodatne onesnaženosti

 

 

f(1) = 0,15 x A/5 + 0,85/2 (BPK(5)/300 + KPK(d)/500)

 

 

Znaki v predhodnem obrazcu (formuli) pomenijo:

 

 

A – količina usedljivih snovi v ml/l (Imhoffov lij po 2 urah)

 

 

BPK(5) – biokemijska potreba po kisiku v 5 dneh mg/l

 

 

KPK(d) – kemijska potreba po kisiku z dikromatno metodo (mg/l)

 

 

 

 

 

 

 

c(i) = izmerjena koncentracija snovi i – onesnaževalca v reprezentativnem vzorcu odpadne vode (mg/l)

 

 

MVK(i) – v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96) predpisana mejna vrednost posameznega parametra v odpadni vodi, oziroma njegova mejna vrednost iz panožne Uredbe, če le-ta obstaja.

 

 

z – potreben faktor razredčenja (število delov razredčevalne vode glede na en del odpadne vode), da zaviranje biološke razgradnje mešane bakterijske združbe ne bi bilo večje od 10%.

 

 

Pri izračunu f2 se upoštevajo le tisti parametri, pri katerih je koncentracija snovi cl večja od predpisane mejne vrednosti – MVKi.

 

 

Za f(2) se v izračunu upošteva oziroma vzame tisti člen enačbe, ki ima večjo vrednost.

 

 

Vrednosti, ki se vstavljajo v formulo za ugotavljanje faktorja onesnaženosti, se določa na osnovi rezultatov opravljenih analiz v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96).

 

 

Analize in vzorčevanje izvede pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa ali upravljalec čistilne naprave odpadnih vod. Stroške analiz plača uporabnik naprave.

 

 

Čiščenje odpadnih vod se uporabnikom obračunava mesečno.

 

 

42. člen

 

 

Porabniki so dolžni plačevati kanalščino in stroške čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa upravljalca. Obračun odvajanja in čiščenja odpadnih vod, je narejen na istih računih kot obračun porabe pitne vode v primerih, ko je pri uporabniku izvajalec javnih služb vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih vod isti.

 

 

V primeru, da uporabnik ne poravna kanalščine v določenem roku po prejemu računa, ga je upravljalec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka določenega v opominu, lahko upravljalec ukine dobavo vode in plombira priključek na javno kanalizacijo.

 

 

V objektu z več uporabniki, se račun za odvedeno in očiščeno odpadno vodo izstavi upravniku (upravljalcu) objekta. Če ta ni določen, se račun izstavi ustreznemu organu ali zastopniku lastnikov stanovanj, ki sam opravi razdelitev na posamezne porabnike.

 

 

Uporabniki lahko sami določijo z medsebojnim sporazumom deleže po katerih bodo plačevali storitev odvajanja in čiščenja odplak in o tem pisno obvestijo upravljalca kanalizacijskega sistema.

 

 

43. člen

 

 

Z denarno kaznijo od 150.000,00 SIT do 200.000,00 SIT se kaznuje za prekršek upravljalec, če ravna v nasprotju s 14., 17., 18., 19., 33., 34., 37. in 42. členom.

 

 

Z denarno kaznijo do 60.000,00 SIT se kaznuje odgovorna oseba upravljalca, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

 

 

X. KAZENSKE DOLOČBE

 

 

44. člen

 

 

Z denarno kaznijo od 100.000,00 SIT do 150.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ravna v nasprotju s 6., 11., 12., 13., 18., 19., 21., 23., 24., 27., 28., 29., 30., 31., 32., 37. in 38. členom.

 

 

Z denarno kaznijo 60.000,00 SIT se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, če se po izgradnji novega kanalizacijskega omrežja v skladu z 12. členom ne priključi na javno kanalizacijsko omrežje.

 

 

XI. KONČNE IN PREDHODNE DOLOČBE

 

 

45. člen

 

 

Za natančnejše določbe o izvajanju javne gospodarske službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih, tehnoloških in padavinskih voda se uporabljajo določila pravilnikov upravljalca.

 

 

Upravljalec uskladi delo na obravnavani dokumentaciji z določbami tega odloka v treh mesecih od začetka veljavnosti tega odloka.

 

 

46. člen

 

 

Prepovedano je ravnanje (storitev, opustitev, dopustitev) uporabnikov ali upravljalcev, ki je škodljivo ali nevarno za življenje in delo ljudi ter njihovo okolje.

 

 

Za krivdo škodljivega in nevarnega ravnanja iz prvega odstavka tega člena sta uporabnik in izvajalec kazensko in odškodninsko odgovorna pred pristojnim sodiščem.

 

 

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo upravljalec, komunalni nadzornik in pristojne inšpekcijske službe.

 

 

47. člen

 

 

Upravljalec uskladi doslej veljavne pravilnike z določbami tega odloka v enem letu od začetka veljavnosti tega odloka.

 

 

48. člen

 

 

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

Šifra: 352-05-04/2005

 

 

 

 

Zavrč, dne 5. maja 2006

 

 

Župan

Občine Zavrč

Miran Vuk l.r.

 

 

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor