New Page 6

 

Na podlagi 138. in 140. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I), 29. in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98, 6/94 - odločba US RS, 45/9 - odločba US RS, 72/98 – odločba US RS) in Zakona o financiranju občin (Ur. list RS št. 80/94, 45/97 in 56/98) je občinski svet občine Mozirje na 5. seji dne 31. 3. 1999 sprejel naslednji

 

 

S T A T U T

 

 

Občine Mozirje

 

 

l. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE

 

 

1. člen

 

 

 Občina Mozirje je temeljna samoupravna lokalna skupnost, ki obsega območja naslednjih naselij:

 

 

1.  Brezje

 

 

2.  Dobrovlje pri Mozirju

 

 

3.  Dol - Suha

 

 

4.  Grušovlje

 

 

5.  Homec

 

 

6.  Lepa Njiva

 

 

7.  Ljubija

 

 

8.  Loke pri Mozirju

 

 

9.  Mozirje

 

 

10. Nizka

 

 

11. Poljane

 

 

12. Radegunda

 

 

13. Rečica ob Savinji

 

 

14. Spodnja Rečica

 

 

15. Spodnje Pobrežje

 

 

16. Šentjanž

 

 

17. Šmihel nad Mozirjem

 

 

18. Trnovec

 

 

19. Varpolje

 

 

20. Zgornje Pobrežje.

 

 

2. člen

 

 

 Občina varuje koristi svojih občanov. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.

 

 

3. člen

 

 

 Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.

 

 

Občina se lahko pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.

 

 

 Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

 

 

 Občina Mozirje sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev po načelih prostovoljnosti in solidarnosti.

 

 

4. člen

 

 

 Občani  se  lahko  obračajo  s  peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.

 

 

5. člen

 

 

 Občina je oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

 

 

 Sedež Občine Mozirje je v Mozirju, Savinjska cesta 7.

 

 

 Občina Mozirje ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.

 

 

 Za prispevek k razvoju občine lahko občina podeljuje zaslužnim občanom, organizacijam in drugim, občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.

 

 

 Občina ima svoj žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis Občina Mozirje, na spodnji polo­vici pa naziv organa občine in sicer: Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava. V sredini žiga je grb občine.

 

 

6. člen

 

 

 Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb na območju posa­meznih naselij, sta v občini Mozirje ustanovljeni krajevni skup­nosti Mozirje in Rečica ob Savinji.

 

 

 Krajevna skupnost Mozirje obsega naselja:

 

 

1.  Brezje

 

 

2.  Dobrovlje pri Mozirju

 

 

3.  Lepa Njiva

 

 

4.  Ljubija

 

 

5.  Loke pri Mozirju

 

 

6.  Mozirje

 

 

7.  Radegunda

 

 

8.  Šmihel nad Mozirjem.

 

 

 Krajevna skupnost Rečica ob Savinji obsega naselja:

 

 

1.  Dol - Suha

 

 

2.  Grušovlje

 

 

3.  Homec

 

 

4.  Nizka

 

 

5.  Poljane

 

 

6. Rečica ob Savinji

 

 

7. Spodnja Rečica

 

 

8. Spodnje Pobrežje

 

 

9. Šentjanž

 

 

10.  Trnovec

 

 

11 Varpolje

 

 

12. Zgornje Pobrežje.

 

 

 Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani naselja, dela naselja ali več posameznih naselij ustanovijo vaško skupnost.

 

 

 Odločitev  o  oblikovanju  vaške  skupnosti se sprejme na zboru krajanov iz prejšnjega odstavka ter po predhodnem mnenju občinskega sveta.

 

 

7. člen

 

 

 Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva, katerih porabo nadzoruje.

 

 

8. člen

 

 

 Občinski svet lahko predhodno dobi mnenje organov krajevne skup­nosti, kadar odloča o zadevah, ki zadevajo interese prebivalcev te skupnosti.

 

 

 V primeru razpolaganja s prostorom in nepremičninami je tako mnenje obvezno.

 

 

2. NALOGE OBČINE

 

 

9. člen

 

 

 Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:

 

 

 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:

 

 

- sprejema statut in druge splošne akte občine,

 

 

- sprejema proračun in zaključni račun občine,

 

 

- načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,

 

 

- predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.

 

 

 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:

 

 

- ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,

 

 

- pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,

 

 

- sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,

 

 

- sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.

 

 

 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:

 

 

- spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,

 

 

- sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,

 

 

- sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine, pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,

 

 

- z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov,

 

 

- v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in drobnega gospodarstva

 

 

 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:

 

 

- v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,

 

 

- sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,

 

 

- spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,

 

 

- spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,

 

 

- gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,

 

 

- v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,

 

 

- sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.

 

 

 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:

 

 

- ustanavlja lokalne javne službe,

 

 

- sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,

 

 

- zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,

 

 

- nadzira delovanje lokalnih javnih služb,

 

 

- gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,

 

 

- zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.

 

 

 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:

 

 

- ustanovi vzgojno izobraževalni zavod, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,

 

 

- v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,

 

 

- sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,

 

 

- z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,

 

 

- ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.

 

 

 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:

 

 

- spremlja stanje na tem področju,

 

 

- pristojnim organom in institucijam  predlaga določene ukrepe na tem področju,

 

 

- sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.

 

 

 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:

 

 

- omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,

 

 

- zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,

 

 

- z dotacijami spodbuja te dejavnosti,

 

 

- sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.

 

 

 

 

 

 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:

 

 

- izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,

 

 

- spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,

 

 

- sprejema splošne akte, s katerimi  pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,

 

 

- sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,

 

 

- z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.

 

 

 10. Upravlja, gradi in  vzdržuje:

 

 

- lokalne javne ceste in druge javne poti,

 

 

- površine  za pešce in kolesarje,

 

 

- igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,

 

 

- javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter

 

 

- ureja promet v občini.

 

 

            

 

 

 11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:

 

 

- organizira reševalno pomoč v požarih,

 

 

- organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,

 

 

- zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,

 

 

- zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,

 

 

- sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,

 

 

- opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.

 

 

 12. Izdeluje obrambne dokumente, v katerih:

 

 

   -  določa organizacijo in način dela v vojnem stanju, tako, da zagotovi  nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti,        

 

 

-  načrtuje potrebne organizacijske, materialno tehnične in kadrovske rešitve za izvajanje nalog in pristojnosti v vojni, ki jih vlada in ministrstvo preneseta na občino,

 

 

-  zagotavlja delovanje gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih ustanovitelj je občina, za opravljanje storitev in proizvodnje v vojni.

 

 

 13. Ureja javni red v občini tako, da:

 

 

- sprejema ustrezne splošne akte,

 

 

- določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,

 

 

- ureja lokalni promet in določa  prometno ureditev,

 

 

- organizira občinsko redarstvo,

 

 

- izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,

 

 

- opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,

 

 

- opravlja  druge naloge v okviru  teh pristojnosti.

 

 

10. člen

 

 

 V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:

 

 

- inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,

 

 

- ugotavljanje  javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,

 

 

- določanje namembnosti urbanega prostora,

 

 

- gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,

 

 

- evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,

 

 

- zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, mrliško ogledno službo in ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

 

 

11. člen

 

 

 Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva  statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.

 

 

 Za potrebe iz prvega odstavka tega člena, pridobiva občina od upravljavcev zbirk, podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.

 

 

12. člen

 

 

 Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:

 

 

- vodenje evidence volilne pravice,

 

 

- razgrinjanje volilnih imenikov,

 

 

- volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,

 

 

- občinsko upravno nadzorstvo,

 

 

- nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,

 

 

- izdelavo in usklajevanje načrtov zaščite in reševanja,

 

 

- varstvo naravne in kulturne dediščine, ki ni v pristojnosti države,

 

 

- izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,

 

 

- javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,

 

 

- organizacijo dimnikarske službe,

 

 

- oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,

 

 

- odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,

 

 

- graditev in vzdrževanje komunalnih in energetskih objektov,

 

 

- gradnjo in vzdrževanje objektov in prostorov za delovanje gasilstva,

 

 

- vzdrževanje gozdnih cest,

 

 

- pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,

 

 

- pospeševanje razvoja in določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,

 

 

- določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,

 

 

- urejanje javnega potniškega prometa,

 

 

- zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na  domu,

 

 

- druge zadeve v skladu z zakonom.

 

 

13. člen

 

 

 Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:

 

 

- davek od premoženja,

 

 

- davek na dediščine in darila,

 

 

- davek na dobitke od iger na srečo,

 

 

- davek na promet nepremičnin,

 

 

- določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,

 

 

- določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja v lasti občine,

 

 

- druge davke, takse, pristojbine, odškodnine in povračila.

 

 

3. ORGANI OBČINE

 

 

3.10. Skupne določbe

 

 

14. člen

 

 

 Organi  občine  so  občinski  svet, župan in  nadzorni odbor.

 

 

 Občina ima tudi poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poveljnike in štabe civilne zaščite sektorjev ter poverjenike.

 

 

 Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. Občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.

 

 

15. člen

 

 

 Organi občine in krajevnih skupnosti se volijo za štiri leta.

 

 

16. člen

 

 

 Delo občinskih organov je javno.

 

 

 Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občin­skih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.

 

 

 Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu občinskih odborov. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.

 

 

17. člen

 

 

 Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča več kot polovica njihovih članov.

 

 

 Občinski organi sprejemajo odločitve z večino navzočih članov, razen če z zakonom ali tem statutom ni drugače določeno.

 

 

 Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon.

 

 

3.20. Občinski svet

 

 

18. člen

 

 

 Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

 

 

Občinski svet ima naslednje pristojnosti:

 

 

- sprejema statut občine,

 

 

- sprejema odloke in druge občinske akte,

 

 

- sprejema poslovnik za svoje delo,

 

 

- sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,

 

 

- potrjuje začasne nujne ukrepe,

 

 

- sprejema občinski proračun in zaključni račun,

 

 

- na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,

 

 

- ustanavlja občinske odbore in komisije,

 

 

- imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora, člane komisij in odborov občinskega sveta,

 

 

- nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,

 

 

- imenuje in razrešuje predstavnika občine v sosvetu načelnika upravne enote,

 

 

- odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali z odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan,

 

 

- sprejema Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave,

 

 

- imenuje občinsko volilno komisijo,

 

 

- razpisuje referendum,

 

 

- daje pobudo za sklic zborov občanov,

 

 

- določa nadomestilo oziroma plačo funkcionarjev občine,

 

 

- ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,

 

 

- daje koncesije,

 

 

- določa cene za opravljanje komunalnih storitev,

 

 

- ustanavlja sklade,

 

 

- odloča o priznanjih občine v skladu z odlokom,

 

 

- daje soglasje k imenovanju direktorjev javnih podjetij in zavodov, katerih ustanovitelj je občina,

 

 

- določa organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

 

 

- sprejema program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

 

 

- določa organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni,

 

 

- imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada,

 

 

- odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.

 

 

19. člen

 

 

 Občinski svet daje mnenje k imenovanju predstojnikov republiških organov, teritorialno pristojnih za področje občine.

 

 

 Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.

 

 

20. člen

 

 

 Občinski svet ima 19 članov.

 

 

 Funkcija člana občinskega sveta  ni združljiva s funkcijo župana  članstvom v nadzornem odboru, z delom v občin­ski upravi in z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

 

 

 Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo, oziroma nad primernostjo in strokov­nostjo dela organov občine.

 

 

21. člen

 

 

 Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.

 

 

 Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebi­vališče.

 

 

 Občinski svet se voli po načelu, ki ga določa zakon.

 

 

 Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.

 

 

 Občinske volitve izvede občinska volilna komisija.

 

 

22. člen

 

 

 Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.

 

 

 Prvo sejo  novoizvoljenega občinskega sveta skliče dotedanji  župan, najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.

 

 

23. člen

 

 

 Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.  

 

 

24. člen

 

 

 Članu občinskega sveta preneha mandat:

 

 

- če izgubi volilno pravico,

 

 

- če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

 

 

- če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,

 

 

- če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,

 

 

- če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,

 

 

- če odstopi.

 

 

 Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.

 

 

 Za izvolitev in potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona .

 

 

25. člen

 

 

 Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje župan  na  lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo sveta, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta.

 

 

 Če župan ne skliče seje v roku enega meseca od podane zah­teve za sklic, jo lahko skliče predlagatelj.

 

 

 Župan mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mese­cih, praviloma pa vsak mesec.

 

 

Dnevni red predlaga župan na lastno pobudo ali na predlog  najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predla­gajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.

 

 

 Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predstavnikom občinskih odborov oziroma županu, ter za odgovore nanje.

 

 

26. člen

 

 

 Seje občinskega sveta so javne.

 

 

 Če to zahteva javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.

 

 

 Člani občinskih odborov imajo pravico prisos­tvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki občinskih odborov in komisij, so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti  seje  sveta  in  odgovarjati  na  vprašanja članov občinskega sveta.

 

 

3.21.  Komisije in odbori občinskega sveta

 

 

27. člen

 

 

 Komisije in odbori občinskega sveta (v nadaljevanju delovna telesa) v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

 

 

28. člen

 

 

 Občinski svet ima naslednja delovna telesa:

 

 

- komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,

 

 

- statutarno pravno komisijo,

 

 

- odbor za gospodarske javne službe in komunalno infrastrukturo,

 

 

- odbor za negospodarske dejavnosti, odbor za gospodarstvo in proračun.

 

 

Občinski svet lahko imenuje tudi druga delovna telesa.

 

 

 Delovna telesa  občinskega sveta imajo predsednika in praviloma 4 člane. Člani delovnega telesa so lahko člani občinskega sveta ali občani, razen članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki morajo biti člani občinskega sveta. Najmanj polovica članov delovnega telesa mora biti članov občinskega sveta.

 

 

29. člen

 

 

 O izvolitvi članov delovnega telesa se glasuje javno. Člane delovnega telesa predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ali najmanj trije člani sveta. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije v občini in občani.

 

 

 Na predlog najmanj četrtine svojih članov občinski svet razreši delovno telo občinskega sveta in izvoli novo delovno telo.

 

 

30. člen

 

 

 Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja obravnava vprašanja, ki se nanašajo na mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter druge kadrovske zadeve.

 

 

 Pri izpolnjevanju svojih nalog pripravlja predloge in mnenja ter jih posreduje občinskemu svetu.

 

 

31. člen

 

 

 Statutarno pravna komisija oblikuje vsebino statuta občine,  poslovnika občinskega sveta ter drugih odlokov in aktov iz pris­tojnosti občine.

 

 

 Spremlja izvajanje statuta in poslovnika, obravnava in  daje pobude za spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega  sveta, ter drugih odlokov in aktov. Obravnava sta­tute pravnih oseb, h katerim daje soglasje občinski svet.

 

 

32. člen

 

 

 Odbor občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja:

 

 

- predlaga svetu sprejem odločitev iz njegove pristojnosti;

 

 

- nadzoruje delovanje občinskih javnih služb;

 

 

- pripravlja pravilnike in druge akte.

 

 

 Odbor občinskega sveta lahko opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri občinski svet iz svoje pristojnosti.

 

 

 Občinski svet sprejme odločitev o poveritvi zadev v odločanje odboru občinskega sveta z dvotretjinsko večino navzočih članov.

 

 

3.30. Nadzorni odbor

 

 

33. člen

 

 

 Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.

 

 

 Pristojnosti nadzornega odbora:

 

 

- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;

 

 

- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna;

 

 

- nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

 

 

 Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.

 

 

34. člen

 

 

 Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzornega odbora so imenovani  z večino glasov vseh članov občinskega sveta. Kandidate  predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ali najmanj četrtina članov občinskega sveta.

 

 

 Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve, oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.

 

 

 Nadzorni odbor ima predsednika in štiri člane.

 

 

 Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev in člani svetov krajevnih skupnosti.

 

 

34.a člen

 

 

 Nadzorni odbor v skladu s statutom sprejme poslovnik o delu.

 

 

 V poslovniku podrobno opredeli svoje naloge v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi in Zakonom o financiranju občin.

 

 

3.40. Župan

 

 

35. člen

 

 

 Občina ima župana in enega podžupana.

 

 

 Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa na pre­dlog župana imenuje in razrešuje občinski svet z večino glasov vseh članov, izmed članov občinskega sveta.

 

 

36. člen

 

 

 Glede prenehanja mandata župana se primerno uporabljajo določbe 24. člena tega statuta.

 

 

37. člen

 

 

 Pravice in obveznosti župana:

 

 

- Župan predstavlja in zastopa občino.

 

 

- Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi, nima pa pravice glasovanja.

 

 

- Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.

 

 

- Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine.

 

 

 Občinski svet lahko odloči, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.

 

 

38. člen

 

 

 Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora naves­ti razloge za zadržanje.

 

 

 Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustav­nem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

 

 

 Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

 

 

 Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.

 

 

 Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zako­nom poverjena občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

 

 

39. člen

 

 

 Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsot­nosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz njegove pristojnosti.

 

 

 Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.

 

 

 V primeru trajnega zadržka župana (smrti, odstopa ali drugega prenehanja funkcije), podžupan začasno opravlja funkcijo župana do izvolitve novega župana.

 

 

40. člen

 

 

 Na področju zaščite in reševanje ter požarnega varstva je župan zadolžen, da:

 

 

- skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;

 

 

- imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine in sektorjev ter poverjenike za civilno zaščito;

 

 

- sprejme načrte zaščite in reševanja;

 

 

- določi društva, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči;

 

 

- vodi zaščito, reševanje in pomoč;

 

 

- določi ostale gospodarske družbe, zavode in druge organizacije na področju občine, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja;

 

 

- ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine;

 

 

- odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev ter izjemoma določi lastnike in uporabnike stanovanjskih hiš, ki morajo začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe;

 

 

- sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati;

 

 

- predlaga organizacijski enoti Ministrstvu za obrambo razporeditev delavcev oziroma državljanov na delovno dolžnost oziroma na dolžnost v civilni  zaščiti ter uresničevanje materialne dolžnosti;

 

 

- skrbi za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva ter sprejetih zaščitnih ukrepih.

 

 

41. člen

 

 

 Operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini izvajajo poveljnik in štab civilne zaščite občine, poveljniki in štabi civilne zaščite sektorjev ter poverjeniki za civilno zaščito. V ta namen pri­pravljajo ocene ogroženosti in načrte zaščite in reševanja.

 

 

 Poveljniki in poverjeniki za civilno zaščito iz prejšnjega od­stavka so za svoje delo odgovorni županu in nadrejenim poveljni­kom civilne zaščite. Pri vodenju zaščite, reševanja in pomoči imajo tudi posebna pooblastila.

 

 

4. DRUGE OBLIKE ODLOČANJA

 

 

4.10. Krajevna skupnost

 

 

42. člen

 

 

 Krajevna skupnost je pravna oseba.

 

 

 Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun le s sredstvi, ki so njena last, oziroma s katerimi razpolaga.

 

 

 Nepremičnine, infrastrukturni objekti in naprave so last občine.

 

 

 Občinski svet lahko v skladu z veljavno zakonodajo ali občinskimi odloki prenese upravljanje določenega premoženja iz prejšnjega odstavka na krajevno skupnost.

 

 

 Krajevna skupnost je lastnik oziroma razpolaga s sredstvi:

 

 

- pridobljenimi iz občinskega proračuna,

 

 

- ki jih združijo občani,

 

 

- ustvarjenimi z lastno dejavnostjo,

 

 

- iz drugih virov v skladu z veljavno zakonodajo ali akti občine,

 

 

- ki so prenesena v last s sklepom občinskega sveta.

 

 

 Krajevna skupnost se  sme zadolževati le po predhodnem soglasju občinskega sveta.

 

 

43. člen

 

 

 Krajevna skupnost ima statut v katerem se določijo naloge krajevne skupnosti, pravice in dolžnosti organov, postopek za njihovo izvoli­tev, organiziranost in delovanje vaških skupnosti ter druga vprašanja pomembna za delo krajevne skupnosti.

 

 

44. člen

 

 

 Krajevna skupnost ima svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Za volitve sveta krajevne skupnosti  se smiselno uporabljajo zakons­ke določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet.

 

 

 Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.

 

 

 Svet krajevne skupnosti šteje do devet članov.

 

 

 Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.

 

 

45. člen

 

 

 Svet krajevne skupnosti je najvišji organ odločanja v vseh zade­vah v okviru pravic in dolžnosti krajevne skupnosti. Svet kra­jevne skupnosti predvsem:

 

 

- obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti ter oblikuje svoja stališča,

 

 

- sprejema statut po predhodnem soglasju občinskega sveta in druge akte krajevne skupnosti;

 

 

- obravnava občinski proračun,

 

 

- odloča o uporabi sredstev krajevne skupnosti, ki so jih združili krajani in sredstev dobljenih iz občinskega proračuna,

 

 

- daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,

 

 

- obravnava in odloča o drugih vprašanjih, pomembnih za delo krajevne skupnosti.

 

 

46. člen

 

 

 Člani sveta krajevne skupnosti na prvi seji, ki jo skliče župan, izvolijo izmed svojih članov predsednika in podpredsednika sveta.

 

 

 Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja kra­jevno skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti.

 

 

 Izvajanje strokovnih opravil za potrebe krajevne skupnosti zago­tavlja občina.

 

 

 Predsednik sveta krajevne skupnosti skliče svet v primeru, ko meni, da je to potrebno, mora pa ga sklicati, če to zahteva najmanj četrtina članov sveta, najmanj trideset krajanov krajevne skupnosti in v primeru, če to zahtevata župan ali občinski svet.

 

 

 Predsednik sveta krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. 

 

 

47. člen

 

 

 Občinski svet lahko na predlog župana, četrtine članov sveta, ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:

 

 

- če se po najmanj trikratnem sklicu svet krajevne skupnosti ne sestane,

 

 

- če se ugotovi, da svet krajevne skupnosti očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov, ali če se sredstva, ki so krajevni skupnosti dodeljena iz proračuna uporabljajo nenamensko.

 

 

4.20. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI

 

 

48. člen

 

 

 Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

 

 

 1. ZBOR OBČANOV

 

 

49. člen

 

 

 Občani na zboru občanov:

 

 

- obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,

 

 

- obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi  občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,

 

 

- obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine, oziroma za spremembo njihovih območij,

 

 

- predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,

 

 

- opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,

 

 

- imenujejo in razrešujejo člane  vaških  odborov,

 

 

- dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,

 

 

- oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,

 

 

- obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.

 

 

 Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

 

 

50. člen

 

 

 Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za krajevno ali vaško skupnost ali  za posamezno naselje ali zaselek.

 

 

 Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali  sveta krajevne ali vaške  skupnosti.

 

 

 Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni ali vaški skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti.

 

 

 Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

 

 

51. člen

 

 

 Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.

 

 

 Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način.

 

 

52. člen

 

 

 Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.

 

 

 Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.

 

 

 Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.

 

 

 2. REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE

 

 

53. člen

 

 

 Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.

 

 

 Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana  ali člana občinskega sveta.

 

 

 Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.

 

 

54. člen

 

 

 Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta, najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.

 

 

 Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine, je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.

 

 

 Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

 

 

55. člen

 

 

 Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.

 

 

 Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.

 

 

 Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.

 

 

 Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt o katerem je bil izveden referendum sprejel, do konca njegovega mandata.

 

 

56. člen

 

 

 Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma in obrazložitev.

 

 

 Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci  na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.

 

 

 Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.

 

 

 Če  župan meni, da pobuda z zahtevo ni  oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.

 

 

 Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.

 

 

57. člen

 

 

 Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.

 

 

 Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.

 

 

 Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.

 

 

 Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.

 

 

58. člen

 

 

 Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma, oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.

 

 

 Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.

 

 

 Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo, oziroma njegove določbe o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa  in dan glasovanja.

 

 

 Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.

 

 

 Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.

 

 

59. člen

 

 

 Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.

 

 

 Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

 

 

60. člen

 

 

 Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.

 

 

 Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.

 

 

 Poročilo o izidu glasovanja na referendumu, pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.

 

 

 3. SVETOVALNI REFERENDUM

 

 

61. člen

 

 

 Občinski svet  lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.

 

 

 Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.

 

 

 Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.

 

 

 Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.

 

 

 4. DRUGI REFERENDUMI

 

 

62. člen

 

 

 Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če  tako določa zakon.

 

 

 Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.

 

 

 Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.

 

 

 5. LJUDSKA INICIATIVA

 

 

63. člen

 

 

 Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

 

 

 Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.

 

 

 Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih, od dne pravilno vložene zahteve.

 

 

 Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu, od dne pravilno vložene zahteve.

 

 

64. člen

 

 

 Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo, se zagotovijo v občinskem proračunu.

 

 

5. OBČINSKA UPRAVA

 

 

5.10. Organizacija in pristojnosti

 

 

65. člen

 

 

 Organizacija občinske uprave je določena s tem statutom, podrob­nejšo organizacijo občinske uprave pa na predlog župana določi občinski svet z odlokom o organizaciji in delovnem področju občinske uprave.

 

 

66. člen

 

 

 Občinsko upravo vodi župan.

 

 

 Naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.

 

 

67. člen

 

 

 V okviru občinske uprave se lahko ustanovijo oddelki za izvajanje določenih nalog uprave.

 

 

 Občinska uprava opravlja vse upravne in druge zadeve iz pristoj­nosti občinske uprave.

 

 

 Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem območju.

 

 

68. člen

 

 

 Občinska uprava lahko opravlja posamezna opravila tudi za druge občine,  državne organe in druge pravne in fizične osebe iz svojega delokroga.

 

 

 Opravljanje teh nalog se določi s pogodbo.

 

 

69. člen

 

 

 Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, vodje oddelkov, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.

 

 

 Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan na podlagi Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Župan odloča tudi o imenovanju, oziroma  sklenitvi  delov­nega  razmerja  zaposlenih v občinski upravi.

 

 

70. člen

 

 

 Za določitev plače oziroma izplačil na drugi podlagi, se upor­abljajo določbe Zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, l8/9l, 22/9l, 2/9l-I, 4/93), določbe Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. l8/94) in določbe Zakona o lokalni samoupravi.

 

 

 Za zaposlene v občinski upravi se  uporabljajo  predpisi  o  delovnih  razmerjih  in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi.

 

 

71. člen

 

 

 Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.

 

 

 Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.

 

 

72. člen

 

 

 Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

 

 

 O  upravnih  stvareh  iz  občinske  pristojnosti  odloča  na  prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.

 

 

73. člen

 

 

 Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem  upravnem  postopku  in  drugih  predpisov  o  upravnem postopku.

 

 

 Tajnik mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.

 

 

74. člen

 

 

 O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

 

 

 O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.

 

 

75. člen

 

 

 V primeru, da v skladu z veljavno zakonodajo nastopijo razlogi, da pri vodenju upravnih postopkov ne morejo sodelovati župan, tajnik ali druge uradne osebe občinske uprave, o njihovi izločitvi odloča:

 

 

- o izločitvi župana občinski svet,

 

 

- o izločitvi tajnika župan,

 

 

- o izločitvi uradne osebe tajnik.

 

 

5.20. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave

 

 

76. člen

 

 

 Ministrstvo, vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnos­ti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.

 

 

 V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva  tudi  nadzorstvo  nad  primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

 

 

 Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku, lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delov­nih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.

 

 

77. člen

 

 

 Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.

 

 

6. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

 

 

78. člen

 

 

 Občina Mozirje organizira javne službe na naslednjih področjih:

 

 

- oskrba s pitno vodo,

 

 

- odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,

 

 

- ravnanje s komunalnimi odpadki,

 

 

- odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,

 

 

- javna snaga in čiščenje javnih površin,

 

 

- urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,

 

 

- pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,

 

 

- varstva pred požari,

 

 

- druge zadeve.

 

 

79. člen

 

 

 Občina Mozirje skrbi tudi za:

 

 

- javno razsvetljavo,

 

 

- urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,

 

 

- urejanje občinskih cest,

 

 

- deratizacijo in dezinfekcijo.

 

 

80. člen

 

 

 Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave ali vlaga lastni kapital v dejavnost oseb zasebnega prava.

 

 

81. člen

 

 

 Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.

 

 

 Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.

 

 

82. člen

 

 

 Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb, ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami.

 

 

83. člen

 

 

 Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.

 

 

 V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

 

 

7. JAVNI ZAVODI

 

 

84. člen

 

 

 Občina Mozirje lahko v skladu z zakonom ustanovi javne zavode na področju družbenih dejavnosti.

 

 

 Javni zavod s področja družbenih dejavnosti ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim v skladu z zakonom določi način, vrsto in obliko organiziranja javnega zavoda.

 

 

8. OBČINSKI SKLADI

 

 

85. člen

 

 

 Občina Mozirje lahko na posameznih področjih dejavnosti ustanovi sklade.

 

 

 Sklad ustanovi občinski svet z odlokom, v katerem predpiše način zagotavljanja sredstev, dejavnost sklada, organe sklada, pristoj­nosti ustanovitelja sklada.

 

 

9. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

 

 

86. člen

 

 

 Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

 

 

 Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

 

 

 Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja je pristojen župan.

 

 

 Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede v po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.

 

 

87. člen

 

 

 Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

 

 

88. člen

 

 

 Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.

 

 

 Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.

 

 

 V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.

 

 

 V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine.

 

 

89. člen

 

 

 Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.

 

 

 Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

 

 

90. člen

 

 

 Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana.

 

 

91. člen

 

 

  Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za eno leto.

 

 

  Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna.

 

 

  Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občinski organ in ožji deli občine.

 

 

  Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi uporabnik, če se financira iz občinskega proračuna (v nadaljevanju uporabnik).

 

 

92. člen

 

 

 Proračun občine sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.

 

 

 Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana  z odlokom.

 

 

 V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.

 

 

93. člen

 

 

 V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki  se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti pa so zlasti:

 

 

- prihodki od dohodnine,

 

 

- davek na dediščine in darila,

 

 

- davek na dobitke od iger na srečo,

 

 

- davek od prometa nepremičnin,

 

 

- upravne takse,

 

 

- posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,

 

 

- davek od premoženja,

 

 

- finančne izravnave,

 

 

- nadomestitev za uporabo stavbnega zemljišča,

 

 

- krajevne turistične takse,

 

 

- komunalne takse,

 

 

- pristojbine,

 

 

- pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda,

 

 

- odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,

 

 

- prihodki uprave in

 

 

- prihodki določeni z drugimi predpisi.

 

 

 Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini določeni z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi.

 

 

94. člen

 

 

 V bilanci  prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo  prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to pa so zlasti prihodki od:

 

 

- obresti na depozite,

 

 

- najemnin za stanovanja in poslovne prostore,

 

 

- prodaje nepremičnega premoženja,

 

 

- prodaje premičnega premoženja,

 

 

- drugega premoženja,

 

 

- vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem,

 

 

- nakupov in prodaje  vrednostnih papirjev,

 

 

- komunalnih prispevkov,

 

 

- samoprispevka,

 

 

- občanov za sofinanciranje določenih nalog in obveznosti na lokalni ravni,

 

 

- opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb v režiji,

 

 

- koncesijske dajatve oziroma odškodnine,

 

 

- ožjih delov občine,

 

 

- dotacije, darila in pomoči,

 

 

- namenska sredstva iz državnega proračuna ali skladov in

 

 

- drugi prihodki.

 

 

95. člen

 

 

 V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih.

 

 

96. člen

 

 

 Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša.

 

 

 Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto.

 

 

 V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.

 

 

 O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena, obvesti proračunske porabnike župan s sklepom.

 

 

97. člen

 

 

 Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračunska sredstva.

 

 

 O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet.

 

 

 Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan  predlagati rebalans proračuna.

 

 

98. člen

 

 

 Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen.

 

 

99. člen

 

 

 Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika ali posredovanje uporabnika proračuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan.

 

 

 Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge uporabnike.

 

 

100. člen

 

 

 Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5 odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.

 

 

 O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.

 

 

 Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5 odstotkov prihodkov.

 

 

 Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.

 

 

 Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov  iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

 

 

101. člen

 

 

 Rezerva se uporablja:

 

 

 - za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč kot so: suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci,

 

 

 - za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno,

 

 

 - za kriterije proračunskega primanjkljaja.

 

 

 Sredstva za namene iz prve in tretje točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.

 

 

 O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča župan.

 

 

102. člen

 

 

 Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.

 

 

 V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni račun.

 

 

 Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta.

 

 

103. člen

 

 

 Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon.

 

 

104. člen

 

 

 Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine.

 

 

 O soglasju odloča župan. Župan odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon.

 

 

105. člen

 

 

 Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji.

 

 

106. člen

 

 

 Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

 

 

10. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

 

 

10.10. Splošni akti občine

 

 

107. člen

 

 

 Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občin­skega sveta.

 

 

 Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne akte.

 

 

 Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.

 

 

108. člen

 

 

 Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet  z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

 

 

109. člen

 

 

 S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta, uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta, ter postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.

 

 

110. člen

 

 

 Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristoj­nosti,  ustanavlja  organe občinske uprave in določa način njiho­vega dela ter ustanavlja javne službe.

 

 

 Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

 

 

111. člen

 

 

 Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

 

 

112. člen

 

 

 S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.

 

 

113. člen

 

 

 Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

 

 

114. člen

 

 

 S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.

 

 

 Občinski proračun se sprejema za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.

 

 

 Občinski  proračun  je sprejet,  če  zanj glasuje najmanj dve tretjini navzočih članov občinskega sveta.

 

 

10.20. Postopek za sprejem odlokov in drugih aktov

 

 

115. člen

 

 

 Besedilo odloka lahko predlaga župan, vsak član občinskega sveta, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.

 

 

 Predlog odloka pošlje predlagatelj županu. Župan se je do predloga dolžan pisno opredeliti in tako dopolnjen predlog posredovati občinskemu svetu v obravnavo.

 

 

116. člen

 

 

 Župan pošlje predlog odloka članom občin­skega sveta  najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.

 

 

117. člen

 

 

 Občinski svet razpravlja o predlogu odloka v dveh obravnavah.

 

 

 V prvi obravnavi predloga odloka občinski svet razpravlja o razlogih in ciljih odloka, ter o vsakem členu predloga odloka, lahko pa o vsakem členu tudi glasuje. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo o predlogu odloka v prvi obravnavi v celoti.

 

 

 V drugi obravnavi lahko predlagajo njegove spremembe in dopol­nitve člani občinskega sveta, župan in predlagatelj z amandmaji.

 

 

 Amandma mora biti  predložen  članom  sveta,  županu  in predla­gatelju najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.

 

 

 Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj četrtina članov občinskega sveta.

 

 

118. člen

 

 

 Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.

 

 

 Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.

 

 

 Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.

 

 

 O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.

 

 

119. člen

 

 

 O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.

 

 

120. člen

 

 

 Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti podpisani od župana, objavljeni pa v Uradnem listu Repub­like Slovenije ali Uradnem glasilu  Zgornjesavinjskih občin in pričnejo veljati l5. dan po objavi (če ni v njih drugače določeno).

 

 

 Občina Mozirje lahko izdaja svoje Uradno glasilo, lahko pa izdaja tudi skupno Uradno glasilo z drugimi občinami, za kar z njimi sklene posebno pogodbo.

 

 

10.30. Posamični akti občine

 

 

121. člen

 

 

 Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

 

 

 S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o uprav­nih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.

 

 

122. člen

 

 

 Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.

 

 

 O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.

 

 

 O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene  pristojnosti,  odloča  državni organ, ki ga določi zakon.

 

 

 O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

 

 

11. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI

 

 

123. člen

 

 

 Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerim se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.

 

 

124. člen

 

 

 Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

 

 

125. člen

 

 

 Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravico na škodo javnih koristi občine.

 

 

126. člen

 

 

 Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že določenimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

 

 

127. člen

 

 

 Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.

 

 

 Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh, in to:

 

 

- o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti,

 

 

- o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti,

 

 

- o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.

 

 

12. MEDOBČINSKO SODELOVANJE IN POVEZOVANJE

 

 

128. člen

 

 

 Občina se lahko poveže z drugimi občinami v širšo lokalno skup­nost zaradi uresničevanja skupnih koristi.

 

 

 Odločitev o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta.

 

 

 S statutarnim sklepom o vključitvi občine v širšo lokalno skup­nost se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla nanjo. S potrditvijo statuta širše lokalne skupnosti občinski svet do­končno določi  o prenosu občinske pristojnosti.

 

 

129. člen

 

 

 Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali v zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občinami in ugotovi njihova volja.

 

 

13.  SPREMEMBE STATUTA OBČINE

 

 

130. člen

 

 

 Statut občine Mozirje se spremeni ali dopolni, kadar to določa zakon ali  sprememba  ustave  ali na podlagi pobude članov občin­skega sveta, župana ali krajevnih skupnosti, da je potrebno posamezna vprašanja urediti s statutom občine ali statut spreme­niti.

 

 

131. člen

 

 

 Postopek spreminjanja ali dopolnjevanja statuta se izvede na način, ki je predpisan za sprejem statuta.

 

 

14. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

 

132. člen

 

 

 Občine pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodelujejo med seboj ter lahko v ta namen združujejo sredstva in organizirajo skupne strokovne službe ter organe in enote za opravljanje teh nalog.

 

 

133. člen

 

 

 Do sprejema novih splošnih aktov občine, se v občini uporabljajo splošni akti, ki so jih sprejeli organi prejšnje Občine Mozirje in Občinski svet Občine  Mozirje.

 

 

134. člen

 

 

 Do prenosa nalog iz 8. alinee 12. člena Statuta Občine Mozirje iz Republike na Občino Mozirje, občina teh nalog ne bo opravljala.

 

 

 V tem času mora upravni organ, ki izdaja lokacijska in gradbena dovoljenja na področju občine Mozirje po določbah Zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor in Zakonu o gradnji objektov, obvezno pridobiti soglasje Občine Mozirje.

 

 

135. člen

 

 

 Statut prične veljati na dan objave v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih občin.

 

 

136. člen

 

 

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha  veljati statut Občine Mozirje (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče št. 1/95 ).

 

 

 

Številka: 012-1-/99-13

Mozirje : 31.3.1999

ŽUPAN

OBČINE MOZIRJE

Jože KRAMER, l.r.