|
Na podlagi 36. člena
zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94,
14/95) in 25. člena statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 41/95) je
Občinski svet občine Tržič na 12. seji dne 7. 3. 1996 sprejel |
|
|
P O S L O V N I K |
|
|
Občinskega sveta občine Tržič |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(1.l) Občinski svet občine Tržič (v nadaljevanju: svet) s tem
poslovnikom določa konstituiranje sveta, organizacijo splošnih aktov in
način njihovega sprejemanja ter druga vprašanja, pomembna za delo sveta. |
|
|
2. člen |
|
|
(2.1) Svet ima svoj žig okrogle oblike s premerom 33 mm. Žig ima v
sredini grb Občine Tržič, ob krožnici zgoraj napis: OBČINA TRŽIČ, ter ob
krožnici spodaj napis: OBČINSKI SVET. |
|
|
(2.2) Pod napisom v spodnjem polkrogu je zaporedna številka žiga. |
|
|
3. člen |
|
|
(3.1) Svet in njegova telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE SVETA |
|
|
1. Sklic in potek prve seje sveta |
|
|
4. člen |
|
|
(4.1) Najkasneje v tridesetih dneh, potem ko občinska volilna komisija
ugotovi izid volitev, skliče prvo sejo sveta dotedanji predsednik sveta. |
|
|
(4.2) Če dotedanji predsednik sveta ne skliče prve seje v tem roku, je
to dolžan storiti predsednik občinske volilne komisije. |
|
|
5. člen |
|
|
(5.1) Do izvolitve predsednika sveta vodi seje sveta najstarejši član
sveta. |
|
|
6. člen |
|
|
(6.1) Pred sprejemom dnevnega reda predsedujoči predlaga izvolitev
stalne komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
2. Volitve predsednika in podpredsednika sveta |
|
|
7. člen |
|
|
(7.1) Kandidate za predsednika in podpredsednika sveta lahko predlaga
najmanj pet članov sveta. |
|
|
(7.2) Posamezen svetnik lahko podpre samo en predlog kandidata za
predsednika in podpredsednika sveta. |
|
|
(7.3) Soglasje predlaganih kandidatov zagotovijo predlagatelji. |
|
|
8. člen |
|
|
(8.1) Volitve predsednika in podpredsednika sveta so praviloma javne. |
|
|
(8.2) Za predsednika oziroma podpredsednika sveta je izvoljen tisti
kandidat, ki je dobil večino glasov vseh članov sveta. |
|
|
(8.3) Če dva kandidata ali več dobita enako število glasov, se
glasovanje o tem, kateri kandidat gre v drugi krog, ponovi. |
|
|
Če tudi po tem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov,
o kandidatu za drugi krog glasovanja, odloči žreb. |
|
|
(8.4) Če nihče izmed predlaganih kandidatov ne dobi zadostnega števila
glasov, se opravi drugi krog glasovanja med kandidatoma, ki sta dobila
največ glasov. |
|
|
9. člen |
|
|
(9.1) V drugem krogu glasovanja je izvoljen kandidat, ki je dobil večino
glasov vseh članov sveta. |
|
|
10. člen |
|
|
(10.1) Če nihče izmed predlaganih kandidatov tudi po drugem krogu
glasovanja ne dobi zadostnega števila glasov, se postopek predlaganja
kandidatov ponovi na naslednji seji sveta, ki mora biti sklicana
najkasneje v osmih dneh. |
|
|
(10.2) V takšnem primeru skliče naslednjo sejo predsedujoči na prvi
seji. |
|
|
11. člen |
|
|
(11.1) Predsedujoči po volitvah razglasi izvolitev predsednika in
podpredsednika sveta. |
|
|
3. Imenovanje tajnika |
|
|
12. člen |
|
|
(12.1) Občinski svet na svoji prvi seji lahko imenuje tajnika sveta. |
|
|
(12.2) Tajnik sveta vodi tajništvo sveta. |
|
|
(12.3) Administrativno-tehnična dela za tajništvo sveta opravlja
občinska uprava. |
|
|
4. Razrešitev predsednika, podpredsednika in tajnika sveta |
|
|
13. člen |
|
|
(13.1) Postopek razrešitve predsednika, podpredsednika in tajnika sveta
je smiselno enak, kot pri izvolitvi, oziroma imenovanju. |
|
|
(13.2) Predlog za razrešitev mora biti pisen z obrazložitvijo in
predložen predsedniku sveta. |
|
|
(13.3) Predsednik sveta je razrešen z izvolitvijo novega predsednika. |
|
|
14. člen |
|
|
(14.1) Predsednik, podpredsednik in tajnik sveta lahko odstopijo.
Funkcija predsednika, podpredsednika in tajnika preneha z dnem, ko to na
svoji seji ugotovi svet. |
|
|
III. NAČIN DELA SVETA |
|
|
1. Sklicevanje sej |
|
|
15. člen |
|
|
(15.1) Redne in izredne seje sveta sklicuje predsednik sveta, v njegovi
odsotnosti pa jo skliče podpredsednik sveta. |
|
|
(15.2) Predsednik sveta mora sklicati sejo tudi na zahtevo najmanj petih
članov sveta, župana ali na zahtevo nadzornega odbora, v roku enega
meseca. |
|
|
16. člen |
|
|
(16.1) Gradivo za seje, s sklicem, se pošlje članom sveta najkasneje
deset dni pred sejo. |
|
|
(16.2) V krajšem roku kot je določen v prvem odstavku ali tudi na sami
seji, se lahko predloži dodatno gradivo k že posredovanemu za posamezno
točko dnevnega reda. |
|
|
(16.3) Svet ne more odločati o zadevah, glede katerih svetnikom ni bilo
poslano oziroma izročeno gradivo, oziroma glede katerih gradivo, po
mnenju pristojnega delovnega telesa, še ni primerna podlaga za
odločanje. |
|
|
Svet tudi ne more odločati o zadevah glede katerih gradivo ni bilo
predloženo pristojnemu delovnemu telesu, ki zato ni moglo oblikovati
mnenja ali predloga svetu. |
|
|
17. člen |
|
|
(17.1) Gradivo s sklicem se pošlje tudi županu, podžupanu, tajniku
občinske uprave in vodjem občinskih uradov. |
|
|
Predsednikom in članom odborov in komisij se istočasno posreduje tisto
gradivo, ki se nanaša na dejavnost in pristojnost posameznega odbora ali
komisije in vabilo za sklic seje odbora ali komisije. |
|
|
Gradivo s sklicem se pošlje tudi predlagateljem gradiv in poročevalcem
za posamezne točke dnevnega reda. |
|
|
(17.2) Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim, katerih
navzočnost je zaradi nemotenega dela na seji potrebna. |
|
|
18. člen |
|
|
(18.1) Izredna seja se skliče takrat kadar ni pogojev za sklic redne
seje sveta. |
|
|
(18.2) Izredno sejo skliče predsednik sveta na svojo pobudo ali na
zahtevo župana, nadzornega odbora, delovnega telesa sveta in na zahtevo
petih članov sveta. |
|
|
(18.3) Če predsednik ne skliče izredne seje v petnajstih dneh v smislu
zahteve drugega odstavka, jo lahko skliče predlagatelj. |
|
|
2. Vodenje sej |
|
|
19. člen |
|
|
(19.1) Sejo sveta vodi predsednik sveta, v njegovi odsotnosti ali po
dogovoru, podpredsednik sveta. |
|
|
20. člen |
|
|
(20.1) Pred obravnavo dnevnega reda predsedujoči ugotovi sklepčnost. |
|
|
21. člen |
|
|
(21.1) Pri pripravi predloga dnevnega reda se predsednik sveta praviloma
posvetuje z županom, tajnikom občinske uprave in po potrebi s
predsedniki odborov ter komisij. |
|
|
(21.2) Svetniki obravnavajo dnevni red, ki jim je bil posredovan s
sklicem. Vsak svetnik ali župan lahko predlaga, da se določeno vprašanje
umakne z dnevnega reda. |
|
|
(21.3) Svetniki najprej glasujejo o spremembi dnevnega reda. Nato
obravnavajo dnevni red v celoti in glasujejo o njem. |
|
|
22. člen |
|
|
(22.1) Pri delu sveta lahko sodelujejo s pravico odločanja samo člani
sveta. |
|
|
(22.2) Med razpravo o kateremkoli vprašanju sme član sveta postaviti
proceduralno vprašanje, o katerem mora predsedujoči takoj odločiti v
skladu s tem poslovnikom. |
|
|
Vsako nasprotovanje proceduralni odločitvi, ki ni določena s tem
poslovnikom, je predsedujoči dolžan predložiti v glasovanje svetu, ki
odločitev predsedujočega lahko zavrne z večino glasov prisotnih članov
sveta. |
|
|
(22.3) Predsedujoči poda pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega
reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči o tem vprašanju svet
brez razprave. |
|
|
(22.4) Če je v razpravi podanih več proceduralnih predlogov, se o njih
odloči v naslednjem vrstnem redu: |
|
|
– predlog za sklenitev razprave o določeni točki dnevnega reda, |
|
|
– predlog za preložitev razprave o določeni točki dnevnega reda, |
|
|
– predlog za prekinitev seje, |
|
|
– predlog za preložitev seje. |
|
|
3. Razprava |
|
|
23. člen |
|
|
(23.1) Predsedujoči najprej da besedo predlagateljem, če želijo podati
uvodno obrazložitev. |
|
|
(23.2) Predsedujoči lahko da besedo tudi ostalim navzočim, če je tako
sklenil svet z večino glasov navzočih članov sveta. |
|
|
24. člen |
|
|
(24.1) Na začetku vsake točke dnevnega reda predsedujoči pozove
svetnike, da se prijavijo k razpravi. |
|
|
(24.2) Razpravljalec lahko razpravlja, ko mu predsedujoči da besedo. |
|
|
(24.3) Predsedujoči daje razpravljalcem besedo po vrstnem redu, kakor so
se prijavili k razpravi. |
|
|
25. člen |
|
|
(25.1) Predsedujoči dodeli besedo ne glede na vrstni red svetniku, kadar
želi podati repliko na predhodno razpravo. |
|
|
(25.2) Če svetnik ali predlagatelj gradiva zahteva besedo, da bi
opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna
in je povzročila nesporazum ali potrebo po posebnem pojasnilu, mu da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora govornik ali
predlagatelj gradiva omejiti le na pojasnilo, ki ne sme trajati več kot
tri minute. |
|
|
26. člen |
|
|
(26.1) Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu,
če se razpravljalec ne drži dnevnega reda, oziroma prekoračiti čas
razprave, ga predsedujoči opomni. |
|
|
(26.2) Če se razpravljalec tudi po drugem opozorilu ne drži dnevnega
reda oziroma prekorači čas razprave, ga predsedujoči opomni. |
|
|
(26.3) Če se razpravljalec tudi po drugem opozorilu ne drži dnevnega
reda oziroma ne dokonča razprave, mu predsednik lahko vzame besedo. |
|
|
(26.4) Odvzemu besede lahko svetnik ugovarja. O ugovoru odločijo
svetniki brez razprave. |
|
|
27. člen |
|
|
(27.1) Pri vsaki točki dnevnega reda lahko razpravljalci razpravljajo le
enkrat. |
|
|
(27.2) Razprava lahko traja največ pet minut, replika pa največ dve
minuti. |
|
|
(27.3) Predstavnik predlagatelja ima za uvodno obrazložitev na voljo
največ deset minut, razen če so nastopile nove okoliščine. V tem primeru
ima pravico predlagati, da bo uvodna obrazložitev trajala dlje, kar mora
odobriti predsedujoči. |
|
|
28. člen |
|
|
(28.1) Ko je lista razpravljalcev izčrpana, ali če se nihče ne prijavi k
besedi, predsedujoči zaključi razpravo. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
29. člen |
|
|
(29.1) Seja sveta je sklepčna, če je na njej prisotna večina članov
sveta, odločitev pa je sprejeta, če je zanjo glasovala večina navzočih
članov sveta, če ni z zakonom ali statutom občine drugače določeno. |
|
|
30. člen |
|
|
(30.1) Pred glasovanjem o vsaki točki dnevnega reda se ugotovi
prisotnost svetnikov. |
|
|
(30.2) Predsedujoči prekine sejo, če ugotovi, da je prišlo do
nesklepčnosti ter v drugih primerih, če to predlagajo svetniki. |
|
|
31. člen |
|
|
(31.1) Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa
zakon, statut ali kadar se za tajno glasovanje odloči občinski svet. |
|
|
32. člen |
|
|
(32.1) Glasuje se tako, da predsedujoči pozove svetnike, da se z dvigom
rok izjasnijo kdo je “ZA” in kdo je “PROTI”. Svetnik se lahko odloči le
za eno izmed naštetih možnosti. |
|
|
(32.2) Pred glasovanjem lahko svetnik obrazloži razloge za svoje
glasovanje. Čas za obrazložitev glasu je omejen na največ dve minuti. |
|
|
33. člen |
|
|
(33.1) Svet lahko takoj po opravljenem glasovanju na predlog svetnika
ali tajnika sveta ugotovi, da glasovanje ni veljavno, ker izid
glasovanja zaradi tehnične ali druge napake ni jasen. V tem primeru se
glasovanje ponovi. |
|
|
34. člen |
|
|
(34.1) Po končanem glasovanju predsedujoči ugotovi izid glasovanja in na
tej podlagi razglasi, ali je zadeva, o kateri se je glasovalo, sprejeta
ali zavrnjena. |
|
|
35. člen |
|
|
(35.1) Vsak član sveta ima v sejni dvorani svoje stalno mesto, ki ga
določi tajnik sveta na predlog predstavnikov strank, ki so zastopane v
svetu. |
|
|
5. Vzdrževanje reda na seji |
|
|
36. člen |
|
|
(36.1) Za red na seji skrbi predsedujoči. |
|
|
(36.2) Predsedujoči sme zaradi kršitve reda na seji izreči naslednje
ukrepe: |
|
|
– opomin, |
|
|
– odvzem besede, |
|
|
– odstranitev s seje. |
|
|
37. člen |
|
|
(37.1) Predsedujoči izreče opomin udeležencu seje, ki s svojim
obnašanjem, govorjenjem, seganjem v besedo govorniku, ali s podobnim
ravnanjem, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, krši red in določbe
tega poslovnika. |
|
|
38. člen |
|
|
(38.1) Predsedujoči odvzame besedo udeležencu seje, kateremu je
predhodno vsaj dvakrat izrekel opomin. Predsedujoči ima pravico, da v
takšnem primeru razpravljalcu pri točki dnevnega reda, pri kateri je
prišlo do kršitve, ne da več besede. |
|
|
39. člen |
|
|
(39.1) Predsedujoči izreče ukrep odstranitve s seje udeležencu seje, ki
noče upoštevati predsedujočega, ki mu je vzel besedo, ali kako drugače
ovira ali preprečuje delo na seji. |
|
|
(39.2) O odstranitvi svetnika odloča svet brez razprave. |
|
|
(39.3) Udeleženec seje, kateremu je bil izrečen ukrep odstranitve s
seje, mora takoj zapustiti dvorano, v kateri je seja in se ne sme več
vrniti na sejo, s katere je bil odstranjen. |
|
|
40. člen |
|
|
(40.1) Če predsedujoči ne uspe z ukrepi iz prejšnjih členov ohraniti
reda na seji, odredi prekinitev seje. |
|
|
41. člen |
|
|
(41.1) Predsedujoči lahko odredi odstranitev iz sejne dvorane tudi za
druge navzoče, ki motijo red. |
|
|
6. Zapisnik |
|
|
42. člen |
|
|
(42.1) O delu na seji sveta se piše zapisnik. |
|
|
(42.2) Potek seje se snema na magnetofonski trak, ki je pomoč pri
sestavi zapisnika. Magnetofonski trakovi se hranijo štiri leta.
Zapisniki pa se hranijo trajno. |
|
|
(42.3) Udeleženci sej sveta iz 22. člena imajo pravico poslušati tonski
zapis seje v uradnih prostorih sveta Občine Tržič. |
|
|
43. člen |
|
|
(43.1) Zapisnik obsega podatke o času in kraju seje, imena prisotnih in
odsotnih svetnikov ter ostalih navzočih na seji, kdo je vodil sejo,
dnevni red seje, vprašanja in pobude svetnikov, kdo je podal uvodno
obrazložitev, razpravljalce s kratkim povzetkom njihove razprave, izid
glasovanja in sprejete sklepe. |
|
|
(43.2) Za arhiv občinskega sveta je k zapisniku potrebno priložiti
original ali kopijo gradiva, ki je bilo obravnavano na seji. |
|
|
44. člen |
|
|
(44.1) Predsedujoči po obravnavi zapisnika ugotovi, ali je zapisnik
sprejet. |
|
|
(44.2) Sprejete pripombe na zapisnik so sestavni del obravnavanega
zapisnika in se priložijo k originalu. |
|
|
(44.3) Zapisnik seje sveta podpišeta predsedujoči in tajnik sveta.
Predsednik sveta prejme Zapisnik v pregled in podpis v roku 14 delovnih
dni. |
|
|
45. člen |
|
|
(45.1) Izvirniki odlokov in drugih aktov sveta ter vse gradivo, ki ga je
obravnaval svet se hrani v arhivu občinske uprave. |
|
|
(45.2) O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva izda natančnejša
navodila tajnik občinske uprave, v skladu s predpisi, ki urejajo
pisarniško poslovanje in arhiviranje. |
|
|
7. Izvrševanje sklepov |
|
|
46. člen |
|
|
(46.1) Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki
seji sveta župan pisno poroča, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali
zaposleni v občinski upravi o izvrševanju sklepov sveta. |
|
|
(46.2) V pisnem poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej
obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za
neizvršitev sklepov. |
|
|
(46.3) Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov
sklep, ki ga bo možno izvršiti |
|
|
IV. VRSTE AKTOV IN NAČIN NJIHOVEGA SPREJEMANJA |
|
|
47. člen |
|
|
(47.1) Svet sprejema statut, poslovnik, odloke, odredbe, pravilnike,
navodila, stališča, odločbe, sklepe, informacije, poročila in obvezne
razlage svojih predpisov. |
|
|
48. člen |
|
|
(48.1) Svet sprejema odloke v dveh fazah, in sicer na dveh obravnavah,
izjemoma le po prvi obravnavi. |
|
|
(48.2) Ostale splošne akte svet sprejema praviloma v eni fazi. |
|
|
49. člen |
|
|
(49.1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali
kadar gre za manj pomembne spremembe splošnih aktov, lahko svet sprejme
splošni akt po hitrem postopku. |
|
|
(49.2) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga
splošnega akta na isti seji. |
|
|
Po hitrem postopku se lahko sprejme odlok, če je potrebno posamezne
zadeve nemudoma urediti zaradi zaščite interesov občanov ali njihove
varnosti. |
|
|
(49.3) O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje
pri določanju dnevnega reda. |
|
|
50. člen |
|
|
(50.1) Splošni akti se morajo poslati v objavo v prvo naslednjo številko
Uradnega lista Republike Slovenije. |
|
|
(50.2) Župan skrbi za objavo splošnih aktov, ki jih je sprejel svet. |
|
|
51. člen |
|
|
(51.1) Splošni akt začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v samem
aktu drugače določeno. |
|
|
1. Predlog splošnega akta za prvo obravnavo |
|
|
52. člen |
|
|
(52.1) Postopek za izdajo splošnega akta se začne s predložitvijo
predloga splošnega akta za prvo obravnavo. |
|
|
53. člen |
|
|
(53.1) Predlog splošnega akta za prvo obravnavo vsebuje rešitve v obliki
pravnih določb in mora biti obrazložen. |
|
|
(53.2) Obrazložitev mora vsebovati: |
|
|
– zakonsko podlago, |
|
|
– razloge, zaradi katerih je splošni akt potreben, |
|
|
– finančna sredstva, ki bodo potrebna za izvajanje splošnega akta in
način zagotovitve teh sredstev, |
|
|
– katere nove naloge bodo naložene organom občine in drugim pristojnim
službam, |
|
|
– druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlagani
splošni akt. |
|
|
54. člen |
|
|
(54.1) Predlog splošnega akta obravnavajo pristojni odbori in komisije
sveta ter predložijo svetu pisno mnenje. |
|
|
(54.2) Če predloga splošnega akta za prvo obravnavo v obravnavo ni
predložil župan, lahko do njega zavzame stališče in s tem seznani svet. |
|
|
55. člen |
|
|
(55.1) Ko svet po končani obravnavi sprejme predlog splošnega akta po
prvi obravnavi, določi mnenja in predloge, ki naj jih predlagatelj
upošteva pri pripravi predloga splošnega akta za drugo obravnavo. |
|
|
2. Predlog splošnega akta za drugo obravnavo |
|
|
56. člen |
|
|
(56.1) Predlog splošnega akta za drugo obravnavo se predlaga v obliki
pravnih določb in mora biti obrazložen. |
|
|
(56.2) V obrazložitvi mora predlagatelj navesti: |
|
|
– kako so upoštevane pripombe in predlogi, ki so bili dani v prvi
obravnavi, |
|
|
– pripombe in predloge, ki jih ni sprejel in razloge za to, |
|
|
– v čem se posamezne določbe razlikujejo od določb predloga splošnega
akta v prvi obravnavi, |
|
|
– kako bo zagotovljeno izvajanje splošnega akta, |
|
|
– finančna sredstva, ki bodo potrebna za izvajanje splošnega akta in
način zagotovitve teh sredstev, |
|
|
– druge pomembne okoliščine v zvezi s splošnim aktom. |
|
|
57. člen |
|
|
(57.1) Pripombe, ki imajo namen spremeniti ali dopolniti predlog
splošnega akta, lahko dajo svetniki, župan, komisije in odbori sveta le
v obliki amandmaja. |
|
|
58. člen |
|
|
(58.1) Predlagatelj predloga splošnega akta lahko spremeni, dopolni
oziroma umakne svoj predlog, dokler obravnava ni končana. |
|
|
(58.2) Če se predlagatelj splošnega akta z amandmajem strinja, ga lahko
vključi v besedilo predloga splošnega akta, tako da je predloženi
amandma sestavni del predloga splošnega akta in ni potrebno posebno
glasovanje o takšnem amandmaju. |
|
|
59. člen |
|
|
(59.1) Po končani razpravi o predlogu splošnega akta za drugo obravnavo
svetniki odločajo o amandmajih. Med odločanjem o amandmajih se lahko
razpravlja le o predloženih amandmajih. Po končanem glasovanju o
amandmajih odločajo svetniki o predlogu splošnega akta. |
|
|
(59.2) O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
|
(59.3) Če je k posameznemu členu predloga splošnega akta predlaganih več
amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od
predlagane rešitve. |
|
|
3. Amandma |
|
|
60. člen |
|
|
(60.1) Amandma mora biti predložen v pisni obliki in obrazložen. |
|
|
(60.2) Amandma lahko predlagajo vsi tisti, ki imajo pravico predlagati
splošni akt. |
|
|
(60.3) Svetnik ima na podlagi obrazložitve predlagatelja pravico med
obravnavo svoj amandma spremeniti, dopolniti, ali umakniti. |
|
|
61. člen |
|
|
(61.1) Amandma k predlogu splošnega akta je treba vložiti najmanj dva
dni pred sejo, razen če je predlog splošnega akta dan na seji. |
|
|
(61.2) Amandma se vloži svetu. |
|
|
(61.3) Amandmaje iz tega člena morajo dobiti svetniki najkasneje na
začetku seje. |
|
|
4. Posamični akti občine |
|
|
62. člen |
|
|
(62.1) Posamični akti občine, ki jih določa statut občine ali zakon se
sprejemajo v enofaznem postopku. |
|
|
(62.2) Za pripravo in sprejem posamičnih aktov se smiselno uporabljajo
določbe tega poslovnika za pripravo in sprejem splošnih aktov. |
|
|
V. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN POGOJI DELA SVETNIKOV |
|
|
1. Vprašanja in pobude svetnikov |
|
|
63. člen |
|
|
(63.1) Na dnevni red vsake redne seje mora biti uvrščena posebna točka
“vprašanja in pobude svetnikov”. |
|
|
(63.2) Če člani sveta drugače ne odločijo, je to zadnja točka dnevnega
reda in traja največ eno uro. |
|
|
(63.3) Pod to točko ima vsak svetnik pravico postavljati vprašanja in
pobude županu, tajniku občinske uprave, načelnikom občinske uprave,
odborom in komisijam sveta ali drugim organom občine iz njihove
pristojnosti. |
|
|
64. člen |
|
|
(64.1) Vprašanje ali pobuda sta lahko pisna ali ustna. Biti morata
jasna, razumljiva in določna. |
|
|
65. člen |
|
|
(65.1) Na pobudo oz. vprašanje, ki ga je zastavil na seji, prejme
svetnik ustni odgovor takoj, pisni odgovor pa do naslednje seje, če
pristojen za odgovor ni navzoč oziroma, če odgovora ni mogoče podati
takoj. V tem primeru se odgovor dostavi vsem članom sveta. |
|
|
(65.2) Ko dobi svetnik odgovor na svoje vprašanje, lahko zastavi
dopolnilno vprašanje, če odgovor ni konkreten in razumljiv, ali če se ne
nanaša na zastavljeno vprašanje. |
|
|
(65.3) Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o
odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
|
|
(65.4) Če svet sprejme sklep, da se o odgovoru opravi razprava v
občinskem svetu, uvrsti predsednik to vprašanje na dnevni red prve
naslednje seje. |
|
|
2. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in
delovnih teles |
|
|
66. člen |
|
|
(66.1) Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles,
katerih član je. |
|
|
(66.2) Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa,
katere član je, mora o tem in o razlogih za odsotnost obvestiti tajnika
sveta. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov svetnik ne more
obvestiti o svoji odstonosti tajnika sveta do začetka seje, mora to
opraviti takoj, ko je to mogoče. |
|
|
67. člen |
|
|
(67.1) Če predsednik sveta oceni, da je to potrebno, lahko na seji sveta
posebej poroča o tem, kateri svetniki so na prejšnji seji izostali
neupravičeno. |
|
|
(67.2) Če svetnik večkrat neupravičeno ne pride na sejo sveta, mora
tajnik sveta na to opozoriti svet, o tem pa mora obvestiti tudi
politično stranko, katere član je svetnik, ki se brez opravičenih
razlogov večkrat ne udeleži sej sveta. |
|
|
3. Imunitetna pravica |
|
|
68. člen |
|
|
(68.1) Od dneva izvolitve do dneva, ko mu preneha mandat oziroma je
razrešen dolžnosti uživa svetnik imuniteto. |
|
|
(68.2) Svetnik ne more biti kazensko obravnavan, priprt ali kaznovan za
mnenje ali stališče, ki ga je zagovarjal, ali za glas, ki ga je dal na
seji sveta, ali kot član delovnega telesa. |
|
|
(68.3) Če se svetnik sklicuje na imuniteto za dejanje iz drugega
odstavka tega člena, se zoper njega ne more začeti kazenski postopek
brez dovoljenja sveta. |
|
|
4. Povračilo stroškov svetnikom |
|
|
69. člen |
|
|
(69.1) Za udeležbo na sejah sveta in delovnih teles, pripada svetnikom
in članom delovnih teles nadomestilo v višini, ki jo predlaga komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, in sprejme občinski svet. |
|
|
VI. DELOVNA TELESA SVETA |
|
|
1. Delovanje odborov sveta |
|
|
70. člen |
|
|
(70.1) Odbori imajo predsednika in 5 članov. |
|
|
(70.2) Člane odbora imenuje svet izmed svojih članov in občanov na
predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
(70.3) Člani odbora so imenovani, če je za predlog glasovala večina
navzočih članov sveta. |
|
|
(70.4) Predsednika odbora volijo člani odbora med sabo. Predsednik
odbora je izvoljen z večino glasov. |
|
|
71. člen |
|
|
(71.1) Odbor sveta opravlja naloge, ki jih določa statut občine; lahko
pa opravlja tudi druge naloge, ki mu jih poveri svet z dvetretjinsko
večino navzočih članov. |
|
|
72. člen |
|
|
(72.1) Za delo odbora se smiselno uporabljajo določila poslovnika sveta,
če odbor svoje delovnje in odločanje ne uredi s svojim poslovnikom. |
|
|
73. člen |
|
|
(73.1) Odbor ima tajnika, ki ga določi tajnik občinske uprave med
delavci občinske uprave v soglasju s predsednikom odbora in vodjem urada
občinske uprave. Tajnik je lahko tudi eden izmed članov odbora.
|
|
|
(73.2) Tajnik odbora pomaga predsedniku pri sklicevanju sej, skrbi za
zapisnike sej in opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži odbor. |
|
|
2. Delovanje komisij sveta |
|
|
74. člen |
|
|
(74.1) Za delo komisij se smiselno uporabljajo določila poslovnika
sveta, če komisija svoje delovanje in odločanje ne uredi s svojim
poslovnikom. |
|
|
75. člen |
|
|
(75.1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima
predsednika in štiri člane, od katerih morajo biti predsednik in najmanj
dva člana, člani sveta. |
|
|
(75.2) Komisija pripravlja predloge za volitve in imenovanja iz
pristojnosti sveta. K predlogom župana in tajnika občinske uprave daje
svoje mnenje in svetu predlaga odločitev v zvezi s predlogom. |
|
|
(75.3) Komisija pripravi predlog denarnega nadomestila funkcionarjem
občine. Komisija tudi pripravi predlog denarnega nadomestila članom
sveta, predsedniku in podpredsedniku sveta, podžupanu, predsednikom in
članom odborov, komisij ter predsedniku in članom nadzornega odbora. |
|
|
76. člen |
|
|
(76.1) Komisija za statut in poslovnik sveta ima predsednika in sedem
članov. Komisijo sestavljajo člani občinskega sveta ter drugi občani. |
|
|
(76.2) Pri delu komisije sodeluje predstavnik oddelka za pravne zadeve,
ki poda strokovno mnenje. |
|
|
(76.3) Komisija za statut in poslovnik pripravi osnutek in predlog
statuta občine in poslovnika sveta. Komisija razpravlja glede
usklajenosti z ustavo, zakoni in statutom o vseh aktih, ki jih sprejema
svet ter mu dostavi svoje mnenje - poročilo. Na zahtevo sveta komisija
pripravi tudi splošne akte, ki jih sprejema svet ter na zastavljena
vprašanja daje pravna mnenja. |
|
|
(76.4) Predsednik sveta lahko odloke in druge splošne akte, ki jih
sprejema svet, dodeli v obravnavo komisiji za statut in poslovnik. |
|
|
77. člen |
|
|
(77.1) Svet lahko za proučitev posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti
ustanovi komisije. Z aktom o ustanovitvi se določijo njihove naloge in
roki. |
|
|
78. člen |
|
|
(78.1) Komisija ima tajnika, ki ga določi tajnik občinske uprave med
delavci občinske uprave, v soglasju s predsednikom komisije.
|
|
|
(78.2) Tajnik komisije pomaga predsedniku pri sklicevanju sej, skrbi za
zapisnike sej in opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži komisija. |
|
|
VII. JAVNOST DELA |
|
|
79. člen |
|
|
(79.1) Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je praviloma
javno. |
|
|
(79.2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu sveta in
njegovih delovnih teles, s posredovanjem pisnih sporočil občanom in
sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta ter
na druge načine. |
|
|
(79.3) Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost
oziroma javna občila. |
|
|
80. člen |
|
|
(80.1) Tajnik občinskega sveta skrbi za obveščanje javnosti in
sodelovnje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za
njihovo delo na sejah sveta. |
|
|
(80.2) Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in
dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o
delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu sveta in njegovih
delovnih teles. |
|
|
81. člen |
|
|
(81.1) Občani imajo pravico vpogleda v zapisnike sej sveta in v
dokumente in gradiva, ki so podlaga za delo in odločanje sveta. |
|
|
(81.2) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih
teles, ki so zaupne narave. Za ravnanje z gradivom zaupne narave se
upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
VIII. SPREMEMBE IN RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
82. člen |
|
|
(82.1) Za spremembe ali dopolnitve tega poslovnika se uporabljajo
določila statuta in tega poslovnika za sprejem splošnega akta. |
|
|
(82.2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvetretjinsko
večino glasov navzočih svetnikov. |
|
|
83. člen |
|
|
(83.1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga
poslovnik med sejo predsedujoči. Če se predsedujoči glede razlage ne
more odločiti, prekine sejo in naloži komisiji za statut in poslovnik,
da pripravi razlago posamezne poslovniške določbe. |
|
|
(83.2) Izven seje sveta daje razlago poslovnika komisija za statut in
poslovnik. |
|
|
(83.3) Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je
dala komisija za statut in poslovnik, odloči svet z dvetretjinsko večino
navzočih svetnikov. |
|
|
IX. KONČNI DOLOČBI |
|
|
84. člen |
|
|
(84.1) Z dnem, ko prične veljati ta poslovnik sveta, preneha veljati
začasni poslovnik sveta, sprejet na 1. seji sveta, dne 21. 12. 1994
(Uradni list RS št. 14/95) |
|
|
85. člen |
|
|
(85.1) Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 013-07/96-08
Tržič, dne 7. marca 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Tržič
Peter Smuk, dipl. inž. l. r. |
|