Ustava RS v drugem odstavku 39. člena (svoboda izražanja) določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja /ZDIJZ/ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi lokalnih skupnosti. (1. člen ZDIJJZ)

Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja določa način posredovanja informacij javnega značaja prosilcem in v svetovni splet, zaračunljivost stroškov takšnega posredovanja, ponovno uporabo informacij javnega značaja, ceno in druge pogoje takšne uporabe ter poročanje o zagotavljanju dostopa do informacij javnega značaja. (1. člen Uredbe)

Opomba 1.

Vsak organ je dolžan v skladu z določili ZDIJZ redno vzdrževati in na primeren način javno objavljati (uradno glasilo organa, svetovni splet ipd.) ter dati na vpogled prosilcu po vsebinskih sklopih urejen katalog informacij javnega značaja, s katerim razpolaga. V skladu z določili ZDIJZ je vsak organ dolžan posredovati v svetovni splet naslednje informacije javnega značaja, do katerih mora omogočiti brezplačni dostop: 1. prečiščena besedila predpisov, ki se nanašajo na delovno področje organa, povezana z državnim registrom predpisov na spletu; 2. programe, strategije, stališča, mnenja in navodila, ki so splošnega pomena ali so pomembna za poslovanje organa s fizičnimi in pravnimi osebami oziroma za odločanje o njihovih pravicah ali obveznostih, študije in druge podobne dokumente, ki se nanašajo na delovno področje organa; 3. predloge predpisov, programov, strategij in drugih podobnih dokumentov, ki se nanašajo na delovno področje organa; 4. vse objave in razpisno dokumentacijo v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila; 5. informacije o svoji dejavnosti ter upravnih, sodnih in drugih storitvah; 6. vse informacije javnega značaja, ki so jih prosilci zahtevali najmanj trikrat; 7. druge informacije javnega značaja. (10. člen ZDIJZ) Način priprave kataloga informacij javnega značaja je podrobneje predpisala Vlada Republike Slovenije z Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005).

Zahteve prosilcev so največkrat razumljive in vsebujejo vse potrebne sestavine, pa tudi vsebine zahtev so takšne, da se jim praviloma ugodi. V takem primeru zakon ne zahteva izdaje posebne odločbe o tem, da se je zahtevi ugodilo, temveč določa, da se o tem napravi uradni zaznamek. Vsebina tega uradnega zaznamka bo v tem, da bo uradna oseba navedla, kako je ugodila zahtevi (na primer, da je prosilcu pisno sporočila želeno informacijo; da je bilo na primer želeno gradivo izročeno osebno prosilcu; da je bil sporočen spletni naslov ipd.). Uradni zaznamek bo zapisala v samem spisu oziroma na vlogi prosilca, navedla pa bo tudi datum ter se podpisala. O zahtevi za ponovno uporabo organ izda pisno odločbo, če za ponovno uporabo zaračuna ceno ali določi druge pogoje v skladu z ZDIJZ. Zavrnilna odločba mora poleg ostalih sestavin vsebovati tudi obrazložitev razlogov, zaradi katerih je bila zahteva zavrnjena, ter pouk o pravnem sredstvu. Če organ zahtevo delno ali v celoti zavrne na podlagi določbe, mora v odločbi navesti osebo, ki razpolaga s pravicami intelektualne lastnine, ali vsaj navesti osebo, od katere je organ pridobil svoj obseg pravic intelektualne lastnine.(22. člen ZDIJZ)

Zahteve prosilcev so največkrat razumljive in vsebujejo vse potrebne sestavine, pa tudi vsebine zahtev so takšne, da se jim praviloma ugodi. V takem primeru zakon ne zahteva izdaje posebne odločbe o tem, da se je zahtevi ugodilo, temveč določa, da se o tem napravi uradni zaznamek. Vsebina tega uradnega zaznamka bo v tem, da bo uradna oseba navedla, kako je ugodila zahtevi (na primer, da je prosilcu pisno sporočila želeno informacijo; da je bilo na primer želeno gradivo izročeno osebno prosilcu; da je bil sporočen spletni naslov ipd.). Uradni zaznamek bo zapisala v samem spisu oziroma na vlogi prosilca, navedla pa bo tudi datum ter se podpisala. O zahtevi za ponovno uporabo organ izda pisno odločbo, če za ponovno uporabo zaračuna ceno ali določi druge pogoje v skladu z ZDIJZ. Zavrnilna odločba mora poleg ostalih sestavin vsebovati tudi obrazložitev razlogov, zaradi katerih je bila zahteva zavrnjena, ter pouk o pravnem sredstvu. Če organ zahtevo delno ali v celoti zavrne na podlagi določbe, mora v odločbi navesti osebo, ki razpolaga s pravicami intelektualne lastnine, ali vsaj navesti osebo, od katere je organ pridobil svoj obseg pravic intelektualne lastnine.(22. člen ZDIJZ)

ZDIJZ določa, da je organ dolžan o zahtevi prosilca odločiti nemudoma oziroma najkasneje v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve. Navedeni rok se lahko v primeru, da organ potrebuje več časa za posredovanje zahtevane informacije javnega značaja (zaradi izločitve podatkov ali zaradi obsežnosti zahtevanega dokumenta), podaljša za največ 30 delovnih dni. O podaljšanju roka, vključno z obrazložitvijo razloga za podaljšanje, je organ dolžan odločiti s sklepom, ki ga vroči prosilcu. Sklep je organ dolžan sprejeti najkasneje v roku 15 delovnih dni po prejemu zahteve . V primeru uporabe določb drugega odstavka 21. člena ZDIJZ mora zavezani organ predložiti predlog odločitve pristojnemu organu v roku 15 delovnih dni od prejema zahteve, pristojni organ pa mora odločiti o zahtevi v nadaljnjih 15 delovnih dneh od prejema predloga odločitve.(24. člen ZDIJZ)

Opomba 6.

Opomba 7.

Opomba 8.

Opomba 9.

Opomba 10.

Opomba USTA

Opomba SOVS

Opomba UPRS