Na podlagi 15. člena
Statuta Občine Bloke
(Ur. l. RS, št. 65/07, 54/10, 9/12 in Uradnega glasila slovenskih št.
66/16), je Občinski svet Občine Bloke na 18. redni seji dne 21.12.2017
potrdil uradno prečiščeno besedilo Poslovnika občinskega sveta občine
Bloke ki obsega |
|
Poslovnika občinskega sveta Občine Bloke (Uradni list RS, št. 54/2010) |
|
Spremembe in dopolnitve poslovnika občinskega sveta ( Uradno glasilo
slovenskih občin št. 66/16) |
|
POSLOVNIK |
OBČINSKEGA SVETA OBČINE BLOKE |
URADNO PREČIŠČENO BESEDILO (POSLOVNIK UPB1) |
|
I. Splošne določbe
|
|
1. člen |
Ta
poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v
nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti
članov in članic sveta (v nadaljnjem besedilu: člani sveta). |
|
2. člen |
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje
delovnih teles sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se
lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi
delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
3. člen |
Delo sveta in njegovih delovnih teles je
javno. |
Javnost dela se lahko omeji ali izključi,
če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in
gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom
ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
Način zagotavljanja javnosti dela in način
omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta
poslovnik. |
|
4. člen |
Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in
slavnostnih sejah. |
Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat
na leto. |
Izredne seje se sklicujejo po določilih
tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. |
Dopisne seje se sklicujejo po določbah
tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne
seje. |
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih
priložnostih. |
|
5. člen |
Svet
predstavlja župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan),
delovno telo sveta pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v
nadaljnjem besedilu: predsednik). |
|
6. člen |
Svet uporablja žig občine, ki je določen s
statutom občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime
občinskega organa “ OBČINSKI SVET”. |
Svet uporablja žig na vabilih za seje, na
splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. |
Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog
tudi delovna telesa sveta. |
žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo
direktor občinske uprave. |
|
II. Konstituiranje sveta |
|
7. člen. |
Svet se konstituira na prvi seji po
volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. |
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče
prejšnji župan praviloma 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje
kot 10 dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. |
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan
nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta. |
|
8. člen |
Obvezni dnevni red prve (konstitutivne)
seje je: |
1.
Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov |
2.
Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev
župana |
3.
Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta |
4.
Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov svetnikov |
5.
Poročilo mandatne komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za župana |
6.
Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja |
O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne
razpravlja in ne odloča. |
Dnevni red konstitutivne seje lahko vsebuje
tudi slovesno prisego župana in njegov pozdravni nagovor |
|
9. člen |
Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi
najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki ga na predlog
najstarejšega svetnika določi svet. |
Na prvi seji svet izmed navzočih članov
sveta najprej imenuje tri člansko mandatno komisijo za pregled prispelih
pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta. Člane
mandatne komisije lahko predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o
predlogih po vrstnem redu kot so bili vloženi, dokler niso imenovani
trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
Mandatna komisija na podlagi poročila
volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so
bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih
pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list
in predlaga potrditev mandatov članov sveta. |
Če je vložena pritožba kandidata ali
predstavnika kandidata za župana, mandatna komisija na podlagi poročila
volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo v
vsebini in upravičenosti pritožbe ter predlaga svetu odločitve o
posameznih pritožbah. |
|
10. člen |
Mandate svetnikov potrdi svet na predlog
mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o
izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov,
predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki
niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. |
Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme
glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z
odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali
predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. |
Svet na podlagi poročila volilne komisije
in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije
posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana oziroma
predstavnikov kandidatur. Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil
hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana
vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne
sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen
tudi za člana sveta. |
|
11. člen |
Ko se svet konstituira, nastopijo mandat
novoizvoljeni člani sveta, mandat dotedanjim članom sveta pa preneha. |
V kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper
mandat župana iz četrtega odstavka 10. člena, prične novoizvoljenemu
županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa preneha. |
S prenehanjem mandata članov sveta, preneha
članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih
telesih sveta. |
|
12. člen |
Ko je
svet konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo, na konstitutivni
seji ali najkasneje na prvi naslednji seji. |
|
III. Pravice in dolžnosti članov
sveta |
|
13. člen |
Pravice in dolžnosti članov sveta so
določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. |
Člani sveta imajo pravico in dolžnost
udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so.
Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo
pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
Član sveta ima pravico: |
·
predlagati svetu v sprejem
odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana, |
·
predlagati svetu obravnavo
drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
·
glasovati o predlogih
splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati
dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
·
sodelovati pri oblikovanju
programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej; |
·
predlagati kandidate za člane
občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov,
javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
Član sveta ima dolžnost varovati podatke
zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne
tajnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in
organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem
delu. |
Član sveta ima pravico do povračila
stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in
posebnim aktom sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije
občinskega funkcionarja. |
|
14. člen |
(črtan) |
|
15. člen |
Član sveta ima pravico zahtevati od župana,
drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki
so mu potrebna za delo v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so
dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in jim posredovati
zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba
odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
Član sveta ima pravico županu ali
direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo
za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune
pristojnosti. |
|
16. člen |
Član sveta zastavlja vprašanja in daje
pobude v pisni obliki ali ustno. |
Na vsaki redni seji sveta mora biti
predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. |
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke
in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem
primeru župan, ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član
sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo
ustrezno dopolni. |
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati
več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. |
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj
posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno. |
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata
biti na seji obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta
župan ali direktor občinske uprave zadržana določita, kdo ju bo
nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in
pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob
obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na
vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev lahko
župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji. |
Župan ali direktor občinske uprave lahko na
posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti
tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni
odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa
na prvi naslednji redni seji. |
|
17. člen |
Če
član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo,
lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko
predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
Če
svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
18. člen |
Član sveta se je dolžan udeleževati sej
sveta in delovnih teles, katerih član je. |
Če ne more priti na sejo sveta ali
delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to
obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do
začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti
župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do
začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. |
Če se član delovnega telesa iz
neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v
koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu
svetu njegovo razrešitev. |
|
IV. Seje sveta |
|
1.
Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
19. člen |
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
Seje sveta sklicuje župan. |
Župan sklicuje seje sveta v skladu s
programom dela sveta, na podlagi sklepa sveta in na predlog drugih
predlagateljev, določenih s statutom občine, ter če to zahtevajo
okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden
je končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more
začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje. |
|
20. člen |
Vabilo za redno sejo sveta s predlogom
dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 dni pred dnevom, določenim
za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za
uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi
kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki
dnevnega reda. |
Vabilo za sejo sveta se pošlje županu,
podžupanu in direktorju občinske uprave ter v vednost predsedniku
nadzornega odbora občine in medijem. |
Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se
pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju, če tako s pisno izjavo
naroči prejemnik pa lahko tudi na disketi, zgoščenki, drugem podobnem
nosilcu podatkov ali po elektronski pošti. |
|
21. člen |
Izredna seja sveta se skliče za
obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic
redne seje, ali na zahtevo četrtine članov sveta. |
V zahtevi članov sveta za sklic izredne
seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti
priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča, če
člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in občinski
upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna
seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedem
dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim
ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali
oziroma njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi
član sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom
mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se
pošlje v skladu z 20. členom tega poslovnika in se objavi na spletni
strani občine. |
Če razmere terjajo drugače, se lahko
izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s
sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem
primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji
pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom
dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov
za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne
opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
|
22. člen |
Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni
pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni dopustno
obravnavati zadev, ki bi povzročile finančne obveznosti za občinski
proračun. Dopisna seja se opravi na podlagi vabila vročenega po
elektronski pošti, s priloženim gradivom, ter predlogom sklepa, ki se
sprejme z glasovanjem po elektronski ali navadni pošti Glede na način
izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje
(točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje
seje). |
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo
poslano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo
več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so
glasovali. |
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno
sejo je sprejet, če je za sklep glasovalo večina članov, ki so
glasovali. |
O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora
poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o
osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev koliko članov
sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo
naslednjo redno sejo sveta. |
|
23. člen |
Na
seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki
jih določi župan oziroma tajnik občine. |
Vabilo
se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje,
potrebna. |
|
24. člen |
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi
župan. |
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi
člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne
točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta. |
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko
uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so
določeni s tem poslovnikom. |
Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če
še ni končan postopek o aktu z enako ali podobno vsebino. |
Na dnevni red se prednostno uvrstijo
odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. |
O sprejemu dnevnega reda odloča svet na
začetku seje. |
Svet ne more odločiti, da se v dnevi red
seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma, h
katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni
bil predlagatelj, če gradiva ni obravnavalo pristojno delovno telo,
razen v primerih, ko delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je
obravnava nujna, ali če svet odloči drugače. |
25. člen |
Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za
vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v
nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan
ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če
pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta. |
Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani
sveta ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom,
vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje
zahtevali. |
|
26. člen |
Seje sveta so javne. |
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. |
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v
občini in občane se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je
priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na
spletni strani občine ter na krajevno običajen način. Sredstvom javnega
obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski pošti. Udeležbo na seji
občinskega sveta je potrebno predhodno najaviti. Prijave se sprejemajo
do dneva določenega za sejo občinskega sveta. |
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost
v prostoru, v katerem seja občinskega veta poteka, primeren prostor, da
lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost
mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. |
Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika
javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov
seje. O zahtevi občana za snemanje posameznih delov seje odloči občinski
svet. |
Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik
sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej
opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani
iz prostora. |
|
27. člen |
Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre
sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda,
če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso
informacije javnega značaja. |
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost
oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti,
odloči kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč
na seji. |
|
2.
Potek seje |
|
28. člen |
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet,
kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more
udeležiti. |
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet
sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na
sejo. |
Na začetku seje lahko predsedujoči poda
pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. |
|
29. člen |
(črtan) |
|
30. člen |
Svet na začetku seje določi dnevni red. |
Pri določanju dnevnega reda svet najprej
odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda,
nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih
predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.
Pri vsakem občinskem predpisu mora biti na dnevnem redu določeno, po
kakšnem postopku se sprejema (redni in skrajšani). |
Mandatne zadeve imajo prednost pred vsemi
drugimi točkami dnevnega reda in se uvrstijo na takoj za točko
»potrditev zapisnika«. |
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko
točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem
umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke
dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in
glasuje. |
Predlogi za razširitev dnevnega reda se
lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo
članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na
dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in
glasuje. |
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik
oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje
predlog dnevnega reda v celoti. |
Potrditev zapisnika je sestavni del
dnevnega reda in se obravnava kot 1. točka dnevnega reda. Član sveta
lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik
ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali
dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči občinski svet. |
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo,
da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno
spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
31. člen |
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem)
vrstnem redu. |
Ko je
dnevni red potrjen, lahko občinski svet le izjemoma spremeni vrstni red
obravnave. |
|
32. člen |
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega
reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma
predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna
obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom
drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati
dopolnilno obrazložitev. |
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali
podžupan oziroma tajnik občine (direktor občinske uprave) mnenje k
obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta,
ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda
predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut. |
Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem
redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana
lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz
utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot
petnajst minut. |
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le
enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega
razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napovedi
replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike
smejo trajati največ tri minute. |
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev
izčrpan, predsedujoči vpraša ali želi še kdo razpravljati. Dodatne
razprave lahko trajajo le po tri minute. |
|
33. člen |
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju,
ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je
predsedujoči pozval. |
Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda
ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po
drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu
predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec
ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
34. člen |
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi
poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko
jo zahteva. |
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede
kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s
pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave. |
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na
napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je
povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti
na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. |
|
35. člen |
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več
priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega
reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev
ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in
nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo
sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po
zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih
strokovnih mnenj . V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo
seja nadaljevala. |
Predsedujoči prekine delo sveta, če
ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem
telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta
prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v
nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
36. člen |
Seje sveta se sklicujejo najprej ob
sedemnajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo
več kot štiri ure. |
Predsedujoči odredi petnajst minutni odmor
vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. |
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na
obrazložen predlog posameznega ali skupine članov sveta, župana ali
predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev),
mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve
zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa
se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. |
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni
odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski svet
ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
37. člen |
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval ni
končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne
želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi
preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno
ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane,
občinski svet konča sejo. |
|
3.
Vzdrževanje reda na seji |
|
38. člen |
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji
sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne
moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le
predsedujoči. |
|
39. člen |
Za
kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
·
opomin |
·
odvzem besede |
·
odstranitev s seje ali z dela
seje. |
|
40. člen |
Opomin se lahko izreče članu sveta, če
govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo, ali če na
kak drug način krši red na seji. |
Odvzem besede se lahko izreče govorniku,
če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je
bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega
poslovnika. |
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko
izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu
besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. |
Član sveta oziroma govornik, ki mu je
izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti
prostor, v katerem je seja. |
|
41. člen |
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s
seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši
red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči
odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
42. člen |
Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
|
4.
Odločanje |
|
43. člen |
Svet veljavno odloča, če je na seji
navzočih večina vseh članov sveta. |
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje,
pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru
oziroma prekinitvi. Navzočnost članov sveta na začetku seje se ugotovi s
podpisi članov na listi navzočnosti. |
Za sklepčnost je odločilna dejanska
navzočnost članov sveta v sejni sobi na način, kot velja za glasovanje.
Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči
kadarkoli. |
Kadar je za sprejem odločitve potrebna
dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih
najmanj dve tretjini vseh članov sveta. |
|
44. člen |
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina
članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je
»ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev
določa zakon. |
|
45. člen |
Občinski svet praviloma odloča z javnim
glasovanjem. |
S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če
tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju.
Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali vsak član sveta. |
46. člen |
Glasovanje se opravi po končani razpravi o
predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem
prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja. |
Član sveta ima pravico obrazložiti svoj
glas razen, če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v
okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve
minuti. |
K glasovanju pozove predsedujoči člane
sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem
predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve
pa še, da se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član
glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti
ponovljeno. |
Predsedujoči po vsakem opravljenem
glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
47. člen |
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok,
ali s poimenskim izjavljanjem. |
Poimensko glasujejo člani sveta, če svet
tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh
članov sveta. |
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po
abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno
izjavi »ZA« ali »PROTI« . O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako,
da se pri vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se
zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
48. člen |
Tajno se glasuje z glasovnicami.
|
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide
tri članska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski
svet na predlog predsedujočega. Administrativno - tehnična opravila v
zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali javni
uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave. |
Za glasovanje se natisne toliko enakih
glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom,
ki ga uporablja občinski svet. |
Pred začetkom glasovanja določi
predsedujoči čas glasovanja. |
Komisija vroči glasovnice članom sveta in
sproti označi, kateri član je prejel glasovnico.Glasuje se na prostoru,
ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost
glasovanja. |
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se
odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu
glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi.
Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
Glasovnica mora vsebovati navodilo za
glasovanje. |
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne
številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu
prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno
številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati in največ toliko zaporednih številk kolikor kandidatov je v
skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati. |
Ko član sveta izpolni glasovnico, odda
glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
49. člen |
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi
izid glasovanja. |
Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
·
datumu in številki seje
sveta, |
·
predmetu glasovanja, |
·
sestavi glasovalne komisije s
podpisi njenih članov, |
·
številu razdeljenih
glasovnic, |
·
številu oddanih glasovnic, |
·
številu neveljavnih
glasovnic, |
·
številu veljavnih glasovnic, |
·
številu glasov »ZA« in
število glasov »PROTI«oziroma pri glasovanju o kandidatih, |
·
številu glasov, ki jih je
dobil posamezni kandidat, |
·
ugotovitvi, da je predlog
izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri
glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je imenovan. |
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov
objavi izid glasovanja na seji sveta. |
|
50. člen |
Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku
glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez
razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida
glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O isti zadevi je mogoče
glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
5.
Zapisnik seje sveta |
|
51. člen |
O vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na
seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov sveta na seji in ob
posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o
udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, o
sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o
izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili
sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o
stališčih statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih.
Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo
predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
52. člen |
(črtan) |
|
53. člen |
Za zapisnik seje sveta skrbi direktor
občinske uprave. direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnika
seje sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca. |
Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in
potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih oziroma
dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico podati pripombe na
zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so pripombe
sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. |
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči
sveta, ki je sejo vodil in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni
javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik. |
Po sprejemu se zapisnik lahko objavi na
spletnih straneh občine ter na krajevno običajen način. |
Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del
zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta se ne prilaga v
gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta z njim pred
potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
|
54. člen |
Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne
narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom. |
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov
sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles,
se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva
občinske uprave. |
|
55. člen |
Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise
in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to
potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor
občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve,
odredba oziroma sklep o zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo
vpogledano. |
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne
narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom sveta. |
|
6.
Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet |
|
56. člen |
Za strokovno in administrativno delo za
občinski svet in za delovna telesa sveta je odgovoren direktor občinske
uprave. |
Direktor občinske uprave organizira
strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta in določi javnega
uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga
opravila potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če
ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno
posebno delovno mesto. |
|
7.
Delovna telesa sveta |
|
57. člen |
Občinski svet ima komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov.
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ima 3 člane. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: |
·
občinskemu svetu predlaga
kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih organov, ravnateljev,
direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov,
javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, |
·
opravlja naloge v zvezi s
preprečevanjem korupcije, |
·
občinskemu svetu ali županu
daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so
v pristojnosti sveta, |
·
pripravlja predloge odločitev
sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev,
članov občinskih organov in delovnih teles, ravnateljev in direktorjev
javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev javnih
podjetij ter izvršuje odločitve sveta, |
·
obravnava druga vprašanja, ki
ji jih določi občinski svet. |
Obravnavo je komisija dolžna opraviti
najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana seja občinskega
sveta, ter svoje mnenje, stališča in predloge pisno predloži županu
najkasneje en dan pred sejo občinskega sveta. |
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja imenuje občinski svet praviloma na konstitutivni seji po
konstituiranju sveta, najkasneje pa na prvi naslednji seji. |
|
58. člen |
Svet ustanovi stalne ali občasne komisije
in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori sveta v okviru
svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o
ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo
občinskemu svetu mnenja in predloge. |
Komisije in odbori sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme svet na
predlog župana. |
|
59. člen |
Stalna delovna telesa sveta ustanovljena s
statutom občine so naslednji odbori in komisija: |
·
odbor za družbene dejavnosti, |
·
odbor za gospodarstvo,
kmetijstvo in turizem, |
·
odbor za komunalo,
infrastrukturo, stanovanjske zadeve in urejanje prostora, |
·
statutarna komisija. |
|
60. člen |
Odbor za družbene dejavnosti ima 5
članov. |
Odbor obravnava vse predloge aktov in
drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju negospodarstva in
javnih služb družbenih dejavnosti, ki so občinskemu svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče
s predlogom odločitve. |
Obravnavo je odbor dolžan opraviti
najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta
ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu,
predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim
splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave
predloga splošnega akta. |
Odbor za družbene dejavnosti lahko predlaga
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti
na področju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti. |
|
61. člen |
Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in
turizem ima 5 članov. |
Odbor obravnava vse predloge aktov in
drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva (malega
gospodarstva in obrti, kmetijstva, gostinstva in turizma), ki so
občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in
občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
Obravnavo je odbor dolžan opraviti
najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta
ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu,
predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim
splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave
predloga splošnega akta. |
Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in
turizem lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte
iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
62. člen |
Odbor za komunalo, infrastrukturo,
stanovanjske zadeve in urejanje prostora ima 5 članov. |
Odbor obravnava vse predloge aktov in
drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju planiranja, urejanja
in gospodarjenja s prostorom in nepremičnim premoženjem občine, varstva
okolja in gospodarskih javnih služb, ki so občinskemu svetu predlagani
v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
Obravnavo je odbor dolžan opraviti
najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta
ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu,
predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim
splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave
predloga splošnega akta. |
Odbor za komunalo, infrastrukturo,
stanovanjske zadeve in urejanje prostora lahko predlaga občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem
področju dela. |
|
63. člen |
Statutarna komisija sveta ima tri člane. |
Komisija obravnava predlog statuta občine
in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in
drugih aktov, ki jih občinski svet sprejema v obliki predpisov. |
Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma
stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni
in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi
akti občine. |
Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v
sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika sveta ter
obvezno razlago določb splošnih aktov občine. |
Med dvema sejama sveta ali v času seje, če
tako zahteva predsedujoči sveta, statutarna komisija razlaga poslovnik
sveta. |
|
64. člen |
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
65. člen |
Člane odborov in komisij imenuje občinski
svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, če
ta poslovnik ne določa drugače. |
Predsednika odbora imenuje občinski svet
izmed svojih članov. |
Prvo sejo odbora skliče župan. |
Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni
združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski
upravi. |
|
66. člen |
(črtan) |
|
67. člen |
Predsednik delovnega telesa predstavlja
delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove
seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu. |
Seje delovnih teles se skličejo za
obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda
redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti
poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega
telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. |
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo
lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina
njegovih članov, svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge pa
sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
Za delo delovnih teles se smiselno
uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega
sveta. |
|
68. člen |
Na
sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
V. Akti sveta |
|
1.
Splošne določbe |
|
69. člen |
Občinski svet sprejema statut občine in v
skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
·
poslovnik o delu sveta, |
·
proračun občine in zaključni
račun, |
·
planske in razvojne akte
občine ter prostorske izvedbene akte, |
·
odloke, |
·
odredbe, |
·
pravilnike, |
·
navodila, |
·
sklepe. |
Občinski svet sprejema tudi stališča,
priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih
splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali
statutom občine. |
Vsebina splošnih aktov občine je določena z
zakonom in statutom občine. |
|
70. člen |
Proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem
statutu tako določeno, predlaga občinskemu svetu v sprejem župan. |
Komisije in odbori sveta ter vsak član
sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte
iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka. |
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini
lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od sveta izdajo ali
razveljavitev splošnega akta. |
|
71. člen |
Akte,
ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. |
Izvirnike aktov sveta se žigosa in shrani v stalni zbirki dokumentarnega
gradiva občinske uprave. |
|
2.
Postopek za sprejem odloka |
|
72. člen |
Predlog odloka mora vsebovati naslov
odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. |
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka,
oceno stanja, cilje in načela odloka, poglavitne rešitve, povzetek
sodelovanja z javnostjo, ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih
bo imelo sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu
priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo. |
Predlog predpisa se objavi na spletni
strani občine v katalogu informacij javnega značaja v rubriki »predpisi
v pripravi« s pozivom občanom in strokovni javnosti, da v določenem
roku, ki mora trajati 30 dni, podajo pripombe in predloge k predpisu. Po
končanem postopku javne objave se mora pripraviti poročilo o sodelovanju
predlagatelja z javnostjo. |
Gradivo za sejo občinskega sveta če je
predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega
sveta se pošlje glavni pisarni občine. |
|
73. člen |
Predlagatelj določi svojega predstavnika,
ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta. |
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah
predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni predlagatelj. |
|
74. člen |
Predlog odloka se pošlje članom sveta
štirinajst dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
obravnavan. |
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka
na dveh obravnavah. |
|
75. člen |
V prvi obravnavi predloga odloka se
razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in
načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
Po končani obravnavi občinski svet z večino
opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge o
odloku. |
Če občinski svet meni, da predlog ni
primeren za nadaljnjo obravnavo ali, da odlok ni potreben, ga s sklepom
zavrne. |
Po končani prvi obravnavi lahko
predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika odloči
občinski svet s sklepom. |
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni
bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi
obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko
svet, na predlog predlagatelja, sprejme predlog odloka na isti seji,
tako da se prva in druga obravnava predloga odloka združita. |
|
76. člen |
Pred
začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo
predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in
predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne. |
|
77. člen |
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet
po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet konča
razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v
celoti. |
V drugi obravnavi predloga odloka lahko
člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov
predloga odloka v obliki amandmaja. |
Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni
sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu
predlogu odloka. |
Amandma mora biti predložen članom sveta v
pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za
sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je
predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma
najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
Župan lahko predlaga amandma na amandma
članov sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na
amandma mora vložiti pisno. |
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji
do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
78. člen |
Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje
opredeli večina članov sveta, ki glasujejo. |
O
vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
79. člen |
Statut občine in poslovnik sveta se
sprejemata po enakem postopku kot velja za sprejemanje odloka. |
Proračun občine sprejema občinski po
postopku, določenem s tem poslovnikom. |
O predlogih drugih aktov iz svoje
pristojnosti odloča občinski svet na eni obravnavi, če zakon ne določa
drugače. |
|
80. člen |
Občinski svet mora do prenehanja mandata
svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih
aktih občine. |
V primeru, da postopki niso zaključeni
občinski svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih
predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval,
katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. Če
predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. |
|
3.
Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
81. člen |
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine
ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem
postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage
določb splošnih aktov občine. |
Hitri postopek lahko predlaga vsak
predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na
začetku seje pri določanju dnevnega reda. |
Če občinski svet ne sprejme predloga za
sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega
poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka. |
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so
določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
Pri hitrem postopku se združita prva in
druga obravnava predloga odloka na isti seji. |
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati
amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave
predloga odloka. |
|
4.
Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
82. člen |
Občinski svet lahko na obrazložen predlog
predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga
odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre: |
·
za manj zahtevne spremembe in
dopolnitve, |
·
prenehanje veljavnosti
splošnega akta ali njegovih posameznih določb skladu z zakonom, |
·
uskladitve z zakonom,
državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine, |
·
spremembe in dopolnitve v
zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
·
prečiščena besedila aktov. |
Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more
biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov
sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da
občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in
da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski
svet takoj po vložitvi predlog. |
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo
samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali
dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na
sami seji vse do konca obravnave odloka. |
|
83. člen |
Statut, odloki in drugi predpisi občine
morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in
pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi
akti, za katere tako določi občinski svet. |
|
5.
Postopek za sprejem proračuna |
|
84. člen |
S proračunom občine se razporedijo vsi
prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe
občini. |
Občinski proračun se sprejme za proračunsko
leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni
proračun. |
|
85. člen |
Predlog proračuna občine mora župan
predložiti občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi
državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev
predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po izvolitvi
sveta. |
Župan pošlje vsem članom sveta predlog
proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja
javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog
proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava. |
V okviru predstavitve predstavi župan ali
pooblaščeni delavec občinske uprave občinskemu svetu: |
·
temeljna izhodišča in
predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
·
načrtovane politike občine, |
·
oceno bilance prihodkov in
odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v
prihodnjih dveh letih, |
·
okvirni predlog obsega
finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v
prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
·
načrt razvojnih programov |
·
načrt nabav. |
Po predstavitvi predloga proračuna opravi
občinski svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi
javna razprava. |
Če občinski svet meni, da predlog ni
ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in predloge ter
naloži županu, da v roku sedem dni predloži občinskemu svetu popravljen
predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v
njem upoštevani. |
Če občinski svet po ponovni obravnavi
predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s stališči in
predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
|
86. člen |
Predlog proračuna mora biti v javni
razpravi najmanj 15 dni. |
V času javne razprave mora biti zagotovljen
vpogled v predlog proračuna tako, da se sklep o javni razpravi objavi na
spletnih straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v
prostorih občine. |
Občina objavi način in rok za vlaganje
pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih
spletnih straneh in na krajevno običajen način. |
|
87. člen |
V času javne razprave obravnavajo predlog
proračuna delovna telesa sveta, sveti ožjih delov občine ter
zainteresirana javnost. |
Pripombe in predlogi k predlogu proračuna
se pošljejo županu. |
Predsedniki delovnih teles sveta lahko v
času javne razprave zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave
na njihovih sejah pojasnijo predlog proračuna občine. |
|
88. člen |
Najkasneje v petnajstih dneh po končani
javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o
proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bo dopolnjeni odlok
obravnaval. |
Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o
proračunu občine lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki
najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju
amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med
proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere
postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen. |
|
89. člen |
Pred začetkom obravnave predloga proračuna
občine in odloka o proračunu občine župan najprej pojasni, katere
pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles
sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži
zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in
predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna. |
V nadaljevanju župan poroča občinskemu
svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu
občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko
predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev
amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja. |
Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri
amandmaji so vloženi in pozove župana, da se izjavi oziroma se župan
izjavi o tem ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev
ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma,
se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev
amandmaja članom sveta. |
Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju
posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta
ni sprejet pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
|
90. člen |
Ko je končano glasovanje o amandmajih,
župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun
medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim
zagotovljeno financiranje nalog občine, v skladu z zakonom in sprejetimi
obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o
proračunu občine. |
Če je proračun usklajen, občinski svet
glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme občinski svet
proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
Če proračun ni usklajen, lahko župan
prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in
predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s
predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali
datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve. |
Ko je predlog uskladitve proračuna
pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave |
Občinski svet glasuje najprej o predlogu
uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v
celoti in o odloku o proračunu občine. |
Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun
občine ni sprejet. |
Če proračun ni sprejet, določi občinski
svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. |
Nov predlog proračuna občine občinski svet
obravnava in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem odloka. |
|
91. člen |
Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme
župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se
lahko na predlog župana, podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem
financiranju sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za hitri postopek za sprejem odloka |
|
92. člen |
Župan lahko med letom predlaga rebalans
proračuna občine. |
Predlog rebalansa proračuna občine
obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave. |
Rebalans proračuna občine sprejema občinski
svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem
dopolnjenega predloga proračuna. |
|
6.
Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
93. člen |
Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki
ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja
sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme občinski
svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami tega
poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka. |
Če je k odloku sprejet amandma, ki
spreminja s predlogom prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki
je bila razgrnjena in v javni obravnavi se šteje, da prostorski akt ni
sprejet in se postopek o odloku konča. |
Postopek sprejemanja prostorskega akta se
začne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je vključen amandma iz
prejšnjega odstavka. |
|
7.
Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
94. člen |
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok,
lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. |
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega
akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo za obvezno razlago najprej
obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih
delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske
uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog
obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek. |
Občinski svet sprejema obvezno razlago po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem
odloka. |
|
7.
Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
95. člen |
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi
številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in
nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in
dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega besedila.. |
Uradno prečiščeno besedilo iz prejšnjega
odstavka določi občinski svet po skrajšanem postopku za sprejem odloka. |
|
96. člen |
Po
sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma
dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno
pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta.
Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki
sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
Uradno prečiščeno besedilo se lahko
pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika
sveta ali odloka, tako določi občinski svet. |
O uradnem prečiščenem besedilu odloča
občinski svet brez obravnave. |
Uradno prečiščeno besedilo se objavi. |
|
VI. Volitve in imenovanja |
|
97. člen |
Volitve in imenovanja, za katere je po
zakonu ali statutu občine pristojen občinski svet, se opravijo po
določbah tega poslovnika. |
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če
je glasovala večina članov sveta in je zanj glasovala večina tistih
članov, ki so glasovali. |
|
98. člen |
Če se glasuje o več kandidatih za isto
funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke
njihovih priimkov, pri čemer se prva črka določi z žrebom. Vsak član
sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov. |
Če se javno glasuje o več kandidatih za
isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak
član sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega glasuje. |
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se
glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno
glasovanje. |
Če se glasuje o več kandidatih za isto
funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna
številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. |
Če se glasuje za ali proti listi
kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali
»PROTI«. |
Če se tajno glasuje o več kandidatih za več
istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot
je funkcij. |
|
99. člen |
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov
sveta, ki so glasovali. Pri tajnem glasovanje se za navzoče štejejo
člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. |
|
100. člen |
Če se glasuje o več kandidatih za isto
funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi
potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se
glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila
največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako
najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira
kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov
določi z žrebom. |
Pri ponovnem glasovanju se glasuje o
kandidatih po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem
glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem
glasovanju dobili enako število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem
redu kandidatov. |
Če kandidat ne dobi potrebne večine
oziroma, če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne
večine, ali pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov, se za
manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in postopek
glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
1.
Imenovanje članov delovnih teles sveta |
|
101. člen |
Člane delovnih teles sveta imenuje svet na
podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. Lista kandidatov vsebuje predlog
kandidata za predsednika delovnega telesa ter predlog kandidatov za
člane delovnega telesa. |
Če kandidatna lista ni dobila potrebne
večine glasov, se na isti seji izvede poimensko imenovanje članov. Če na
ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o
katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. |
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne
pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi
na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega
telesa. |
|
2.
Postopek za razrešitev |
|
102. člen |
Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se
razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom
določen drugačen postopek. |
Postopek za razrešitev se začne na predlog
predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na
predlog najmanj ¼ članov sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve
vloži pri komisiji. |
Predlog za razrešitev mora vsebovati
obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešite. |
|
103. člen |
Predlog za razrešitev se posreduje županu.
Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih drugega odstavka
prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju v dopolnitev. |
Predlog za razrešitev mora biti vročen
osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri
bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno
se opredeliti o predlogu razrešitve. |
Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo
sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka
tega člena. |
|
104. člen |
Po končani obravnavi predloga za razrešitev
svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana za
izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za
razrešitev. |
O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa
s pravnim poukom. |
|
3.
Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
105. člen |
Občinski funkcionarji imajo pravico
odstopiti. |
Županu in članom sveta na podlagi odstopa v
skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. Postopek v
zvezi z odstopom župana ali člana sveta ureja zakon. |
Pravico odstopiti imajo tudi podžupan,
člani delovnih teles sveta, imenovani izmed drugih občanov, člani
nadzornega odbora in drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. |
Izjava o odstopu iz tretjega odstavka tega
člena mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva
dolžna predlagati svetu novega kandidata. Svet odloči s sklepom. |
|
VII. Razmerja med županom in
občinskim svetom |
|
106. člen |
Župan predstavlja občinski svet, ga
sklicuje in vodi njegove seje. |
Župan in svet ter njegova delovna telesa
sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem
predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za
medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in
nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje
nastalih problemov. |
Kadar svet obravnava odloke in druge akte,
ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem
redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed
strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
107. člen |
Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta.
Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu
podžupan ali direktor občinske uprave, o opravljenih nalogah med obema
sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je
potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti
razloge za neizvršitev sklepa. |
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti,
mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih
splošnih aktov sveta. |
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato
je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in
ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine. |
|
VIII. Javnost dela |
|
108. člen |
Delo sveta in njegovih delovnih teles je
javno. |
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem
javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih
sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah,
z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta
poslovnik. |
Župan in direktor občinske uprave obveščata
občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles
sveta, župana in občinske uprave. |
Občinski svet lahko sklene, da se o seji
izda uradno obvestilo za javnost. |
Občina izdaja svoje glasilo Bloški korak,
v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki
iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine. |
|
109. člen |
Župan skrbi za obveščanje javnosti in
sodelovanje s predstavniki javnih občin ter za zagotovitev pogojev za
njihovo delo na sejah sveta. |
Predstavnikom javnih občil je na voljo
informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila
in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu
občinskih organov. |
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva
sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave. |
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se
upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
|
IX. Delo sveta v izrednem stanju |
|
110. člen |
V izrednem stanju oziroma izrednih
razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od
postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut in ta
poslovnik. |
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na
roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in
rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno,
je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih
odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane. |
|
X. Spremembe in dopolnitve ter
razlaga poslovnika |
|
111. člen |
Za sprejem sprememb in dopolnitev
poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem
odloka. |
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme
svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. |
|
112. člen |
Če pride do dvoma o vsebini posamezne
določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se
predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in
naloži statutarno pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe. |
Izven seje sveta daje razlago poslovnika
statutarna komisija. |
Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi
poslovnika, ki ga je dala statutarna komisija, odloči svet. |
|
XI. Končna določba |
|
113. člen |
Z dnem
uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik občinskega sveta z
dne 6. 5. 1999. |
|
114. člen |
Ta
poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
Spremembe in dopolnitve Poslovnika občinskega sveta (Uradno glasilo
slovenskih občin št. 66/2016) vsebujejo naslednjo prehodno in končno
določbo. |
|
26. člen |
Spremembe in dopolnitve poslovnika občinskega sveta začnejo veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka: 007-0009/2017 |
Datum:
21.12.2017 |
|
|
Občina Bloke |
|
Jože Doles, župan |
|