New Page 2

Na podlagi 111. člena v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora - ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) in 17. člena Statuta Občine Hoče-Slivnica (UGSO, št. 61/18, 27/20) je Občinski svet Občine Hoče–Slivnica na svoji 20. redni seji dne 27. 1. 2022 sprejel

 

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA HO 06/4 V K.O. SPODNJE HOČE

 

I.  Uvodni določbi

 

1. člen

(splošno)

(1)  S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za del območja HO 06/4 v k.o. Spodnje Hoče« v nadaljevanju: OPPN.

(2)  OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Partizanska cesta 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2021/OPPN-006.

(3) Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 2324.

 

2. člen

(vsebina odloka)

(1)  Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.

(2)  Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi kartografski del in priloge.

 

II.  Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom

 

3. člen

(načrtovane prostorske ureditve)

(1)  Z OPPN se načrtuje ureditev povezana z gradnjo enostanovanjske stavbe na lastni parceli, s predvidenim dovozom do parcele in z vso potrebno komunalno in energetsko infrastrukturo.

(2)  Predvidene ureditve obsegajo:

·  gradnjo stanovanjske stavbe z vso potrebno zunanjo ureditvijo,

·  gradnjo potrebne prometne infrastrukture,

·  gradnjo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture.

(3)  V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.

 

III.  Območje OPPN

 

4. člen

(območje OPPN)

(1)  Območje OPPN obsega parcele, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve, spremljajoči objekti.

(2)  Predmet OPPN je območje, ki obsega parcele ali dele parcel št.: 295/2, 295/11, 295/13 v k.o. Spodnje Hoče.

(3)  Velikost območja OPPN je 2153 m2.

 

IV.  Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor

 

5. člen

(umestitev načrtovane ureditve v prostor, opis prostorskih ureditev)

(1)  Območje se nahaja severozahodno od centralnega naselja Hoče, severno od Stare ceste in Prisojne ulice oziroma Zelene ulice, severno od obstoječe enostanovanjske pozidave.

Dostopnost je omogočena iz Stare ceste preko Prisojne in Vreclove ulice ali iz Stare ceste preko ceste Zgornje Hoče – Javna pot, odsek 880351.

Območje je v naravi nepozidano. Na južni in vzhodni strani meji na proste, nepozidane parcele, površine. Na severu meji na dovozno cesto in obstoječe stanovanjske stavbe. Na zahodni strani meji na obstoječo dovozno cesto.

(2)  V območju OPPN se načrtuje gradnja enostanovanjske stavbe, z izgradnjo pripadajoče prometne infrastrukture, zunanjo ureditvijo in izgradnjo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture.

 

6. člen

(pogoji in usmeritve glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj in drugih del ter objektov)

(1)  Po občinskem prostorskem načrtu leži območje na stavbnih zemljiščih, z oznako prostorske enote (EUP) HO 06/4, z osnovno namensko rabo - območja stanovanj (S) ter podrobnejšo namensko rabo SSps – območje urbane prostostoječe stanovanjske pozidave. Območje urbane prostostoječe stanovanjske pozidave je namenjeno enodružinski gradnji in dopolnilnim dejavnostim. Na območju je dovoljena gradnja eno ali dvostanovanjskih prostostoječih stavb, nestanovanjskih prostostoječih stavb (sr) in stavb svojstvenega oblikovanja (c).

(2)  Vrste dopustnih dejavnosti:

·  bivanje in dejavnosti gospodinjstev,

·  trgovina in storitvene dejavnosti brez Trgovine z motornimi vozili in popravila motornih vozil,

·  gostinstvo,

·  poslovne dejavnosti,

·  dejavnost javne uprave,

·  izobraževanje,

·  zdravstvo in socialno varstvo brez Socialnega varstva z nastanitvijo,

·  kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti brez Prirejanje iger na srečo,

·  druge dejavnosti.

(3) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:

·  dopustna je nadomestna gradnja, rekonstrukcija, prizidava in dozidava stavb do 26% BEP obstoječih stavb in vzdrževalna dela za večstanovanjske stavbe in eno ali dvostanovanjske stavbe v nizi manjšega merila z oznako b

·  objekti za lastne potrebe ki pripadajo osnovni stavbi na gradbeni parceli (drvarnica, garaža, ura, bazen, nadstrešek ...)

·  utrjene dovozne poti, čistilne naprave, utrjena dvorišča

·  pomožni infrastrukturni objekti (pločnik, kolesarska steza, postajališče, mala komunalna čistilna naprava, telekomunikacijske antene in oddajniki)

·  pomožni energetski objekti,

·  pomožni komunalni objekti,

·  rastlinjaki.

(4)  Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka:

·  Enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe

·  Gradbeno inženirski objekti:

·  objekti prometne infrastrukture (ceste),

·  cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

·  drugi gradbeno inženirski objekti,

·  drugi gradbeni posegi.

·  Nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil tega odloka.

 

7. člen

(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov)

(1)  Območje OPPN obsega zemljiške parcele severozahodno od centralnega naselja Hoče, severno od Stare ceste in Prisojne ulice oziroma Zelene ulice, severno od obstoječe enostanovanjske pozidave. Na južni in vzhodni strani meji na proste, nepozidane parcele. Na zahodni strani meji na obstoječo dovozno cesto. Na severu meji na dovozno cesto in obstoječe stanovanjske stavbe, od koder je načrtovan uvoz na predmetno območje postavitve načrtovanega objekta, stanovanjske stavbe. 

(2)  V kartografskem delu je prikazana zasnova, kjer je prikazana tlorisna velikost stanovanjske stavbe in lokacija ter velikost garaže ali nadstrešnice. Prikazan je načelni tloris objektov, možna je drugačna lega objektov, drugačnega tlorisa, oblike in velikosti, v okviru pogojev in v skladu z dopustnimi odstopanji, ki so opredeljeni v odloku, kar se natančno določi v projektni dokumentaciji. Zarisana je gradbena meja, katero tloris stanovanjske stavbe ne sme presegati. Črte gradbene meje ni dovoljeno presegati, stavba se je lahko dotika z zunanjo linijo fasade ali pa je od nje odmaknjena v notranjost. Stanovanjska stavba lahko presega gradbeno mejo le s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, balkoni, loggie, zunanje stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno.

(3) Načrtovana stanovanjska stavba je maksimalne etažnosti klet, pritličje, nadstropje, mansarda (K+P+1+M).

(4) Smeri in lokacije dostopov, dovozov in vhodov so prikazane načelno, natančno se določijo v projektni dokumentaciji. Glavni vhodi v objekte so orientirani h glavni dovozni, interni cesti.

(5)  Gradbeno mejo lahko presegajo nezahtevni in enostavni objekti.

(6)  Strehe so dvokapne, enokapne, štirikapne ali ravne strehe, dopustna je kombinacija z streh. Dopusta je izvedba zelene strehe. Dopustna je namestitev sončnih zbiralnikov in sončnih celic, položenih na streho, pri čemer ne smejo presegati višine slemena. Na nadstrešnicah in garažah je streha ravna (lahko pohodna) ali v podaljšku strešine stanovanjske stavbe. Barva kritine je črna, siva do grafitno sive, rjave, rdeče ali opečne barve in nereflektivne.

(7)  Pri fasadah je zaželena poenotena enostavna uporaba materialov v barvni lestvici svetlih, sivih in/ali pastelnih barv.

(8)  Pri ureditvi okolja je dovoljena postavitev objektov in naprav (prezračevanje, hlajenje, gašenje požara…) za potrebe funkcioniranja objekta ter drugih objektov in vodov energetske in komunalne infrastrukture.

(9)  Glavni dovoz, dostop do parcele je načrtovan na severni strani parcele, z dovozne Vreclove ulice. Vse manipulativne površine, parkiranje, mora biti v skladu z veljavnim odlokom o varovanju podtalnice izveden vodotesno (položitev vodotesne folije ipd.).

(10)  Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidene zemljiške parcele.

 

8. člen

(pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1)  Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi.

(2)  Nezahtevni in enostavni objekti lahko presegajo gradbeno mejo, od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo naj bodo odmaknjeni minimalno 1,5 m ali bližje s soglasjem lastnika sosednje parcele. Ograje in podporni zidovi se lahko izvedejo do parcelne meje, na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.

(3)  Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu.

(4)  Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.

 

V.  Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

 

9. člen

(skupne določbe glede prometnega urejanja)

(1)  Vse rešitve glede prometnega urejanja so povzete iz izdelanih strokovnih podlag in prostorskih aktov, ki veljajo na tem območju. Pri nadaljnjem načrtovanju so možne tudi drugačne tehnične rešitve, ki bodo prilagojene rešitvam povezovalnih cest. Vse te prilagoditve se izvedejo v projektni dokumentaciji ob soglasju upravljavca cest.

 

10. člen

(prometno omrežje, parkiranje)

(1)  Glavni dovoz na območje OPPN se načrtuje na severu, preko obstoječega priključka Vreclove ulice na obstoječo regionalno cesto – Staro cesto preko ceste Zgornje Hoče ali iz Stare ceste preko Prisojne ulice.

(2)  Obstoječa dovozna Vrecova ulica se slepo zaključuje z obračališčem.

(3)  Parkiranje se zagotovi znotraj gradbene parcele in sicer 2 PM/stanovanjsko enoto.

 

11. člen

(skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja)

(1)  Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev.

(2)  Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve prilagoditi zahtevam upravljavca ter upoštevati etapnost izvedbe.

(3)  Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic posameznih upravljavcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju smernic in pogojev upravljavcev.

 

12. člen

(vodovodno omrežje)

(1)  Tik ob območju OPPN ob cesti se nahaja obstoječe vodovodno omrežje. Predvideni objekt se naveže na obstoječe omrežje.

(2)  Na območju je potrebno zagotoviti ustrezno hidrantno omrežje za gašenje požara.

 

13. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1)  Na območju OPPN je zgrajeno obstoječe kanalizacijsko omrežje naselja Hoče.

Celotno območje se nahaja v širšem območju z oznako »VVO III« zalog pitne vode na Dravskem polju. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov.

(2)  Predvideni objekt se naveže na obstoječe omrežje v priključnem jašku ob Prisojni ulici. Dovoljeno je priključevanje fekalnih odpadnih vod. V skladu s 64. členom ZV-1 je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode prepovedano. V kolikor ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, je treba padavinske vode prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti najmanj 1,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. V kolikor ponikanje ni možno, je padavinske vode možno odvajati v površinske odvodnike z ustreznim zadrževanjem hipnega odtoka.

(3)  Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov in vsebuje usedljive snovi, je treba v skladu z zakonodajo zajeti in mehansko obdelati v ustrezno dimenzioniranem usedalniku in lovilniku olj (SIST EN 858). Da bodo padavinske vode lahko odvedene v smeri proti usedalniku in lovilniku olj, morajo biti utrjene, tlakovane ali z drugim materialom prekrite površine vodo neprepustne, zato pa je treba pod povoznim materialom predvideti folijo ali kak drug vodo neprepustni material.

(4)  Celotno omrežje mora biti izvedeno vodotesno, v skladu s smernicami in normativi upravljavca ter v skladu s pogoji varstva voda in podtalnice.

 

14. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1)  Objekt se priključuje v obstoječe NN omrežje z izgradnjo novega NN priključka iz obstoječe EE omarice, ki se nahaja ob dovozni cesti Zgornje Hoče.

(2)  Zgraditi novi NN kabelski priključek predviden iz NN odseka I-01 OMARICA PRI BETONSKEM DROGU do predvidene PMO. Točka vključitve v omrežje je predvidena iz oporišča številka NNOP010  T0326. Novi NN priključek je potrebno določiti v sodelovanju z nadzornim monterjem OE Maribor z okolico, Elektro Maribor d.d..

(3)  Pridobiti upravno in projektno dokumentacijo za nove nizkonapetostne kabelske izvode;

(4)  Pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katere bodo potekale trase novih nizkonapetostnih kabelskih izvodov.

(5)  Objekte, ki so predvideni pod oz. nad elektroenergetskimi vodi je potrebno prestaviti na novo lokacijo za kar je potrebno pridobiti ustrezno projektno in upravno dokumentacijo za prestavitev elektroenergetskih vodov.

(6)  Pri vseh nadaljnjih delih je potrebno upoštevati smernice in pogoje upravljavca.

 

15. člen

(telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV)

(1)  Na območju OPPN se nahaja obstoječe TK in KTV omrežje, ki omogoča priključitev. Obstoječe omrežje se po potrebi zaščiti ali prestavi.

(2)  Za potrebe navezave se izvede ustrezna kabelska kanalizacija in PVC cevi ter ustrezni jaški, ločeni za potrebe TK in KTV omrežja. V kanalizacijo se vstavijo ustrezni kablovodi.

(3)  Za priključevanje objekta se izvede ustrezen priključek skladno s pogoji posameznega upravljavca. 

 

16. člen

(plinovodno omrežje)

(1)  Na območju OPPN se ne nahaja obstoječe plinovodno omrežje. Predvideni objekt se lahko naveže na obstoječe plinovodno omrežje tik ob Prisojni ulici.

 

17. člen

(ogrevanje in učinkovita raba energije)

(1) Ogrevanje, hlajenje, prezračevanje bo urejeno individualno v sklopu ureditve načrtovane stavbe.

(2) Dopustna je uporaba zemeljskega plina ali obnovljivih virov - biomase in toplotnih črpalk (zrak ali zemlja) ter trajnih virov energije – sončne (solarni sistemi, kolektorji in sončne celice) in zemeljske (geosonde) energije.

(3) V primeru ogrevanja stavbe s toplotno črpalko voda – voda, kjer je toplotni vir podzemna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne ali horizontalne zemeljske sonde, si je investitor dolžan pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja.

(3) Pri projektiranju in gradnji nove stavbe se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije in upoštevajo varstvo zraka.

(4) Energijska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zagotovljena mora biti tudi raba obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi.

 

18. člen

(posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture)

(1)  Izven ureditvenega območja OPPN je dovoljeno izvajanje posegov, ki so v skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora potrebni za izvedbo priključevanja predvidene soseske na GJI.

 

VI.  Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

 

19. člen

(kulturna dediščina)

(1)  Na območju OPPN ni enot nepremične kulturne dediščine. 

(2) Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin:

·  v kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi;

·  ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

 

VII.  Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave

 

20. člen

(varstvo pred onesnaženjem zraka)

(1)  Skladno s podzakonskim aktom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, se območje OPPN nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti.

(2)  Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.

(3)  Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:

·  vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;

·  preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;

·  čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;

·  protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

 

21. člen

(varstvo pred hrupom)

(1)  Območje sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.

(2)  Pri načrtovanju morebitnih klimatskih, prezračevalnih ali drugih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom.

 

22. člen

(vodni režim in stanje voda)

(1)  Celotno območje se nahaja v širšem območju z oznako »VVO III« zalog pitne vode na Dravskem polju. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno dosledno upoštevati določila odloka.

(2)  Predvideni objekt se naveže na obstoječe omrežje v priključnem jašku ob Prisojni ulici. V skladu s 64. členom ZV-1 je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode prepovedano. V kolikor ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, je treba padavinske vode prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti najmanj 1,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. V kolikor ponikanje ni možno, je padavinske vode možno odvajati v površinske odvodnike z ustreznim zadrževanjem hipnega odtoka.

(3)  Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov in vsebuje usedljive snovi, je treba v skladu z zakonodajo zajeti in mehansko obdelati v ustrezno dimenzioniranem usedalniku in lovilniku olj (SIST EN 858). Da bodo padavinske vode lahko odvedene v smeri proti usedalniku in lovilniku olj, morajo biti utrjene, tlakovane ali z drugim materialom prekrite površine vodo neprepustne, zato pa je treba pod povoznim materialom predvideti folijo ali kak drug vodo neprepustni material.

(4) Končni izkopi gradbene jame na širšem vodovarstvenem območju so v skladu veljavno zakonodajo dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode. V skladu z izdelanim  geološkim poročilom , Geološke storitve, Jaka Žibrat s.p. Prebold, štev. VIII/2021, se podtalnica nahaja na globini 6.0 m, zato je gradnja kleti dopustna. Vse objekte pod nivojem terena je potrebno zatesnit, izvesti vodotesno, okolico objekta drenirat.

(5) V skladu s 64. členom ZV-1 je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode prepovedano. Meteorne vode se ponikajo, zadržujejo v zbiralniku za uporabo na parceli ali kot sanitarna voda, delno se odvajajo razpršeno po terenu. Ponikovalnice morajo biti  locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti najmanj 1,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode.

(6) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov in vsebuje usedljive snovi, je treba v skladu z veljavno zakonodajo zajeti in mehansko obdelati v ustrezno dimenzioniranem usedalniku in lovilniku olj (SIST EN 858). Da bodo padavinske vode lahko odvedene v smeri proti usedalniku in lovilniku olj, morajo biti utrjene, tlakovane ali z drugim materialom prekrite površine vodo neprepustne, zato pa je treba pod povoznim materialom predvideti folijo ali kak drug vodo neprepustni material.

(7) Vse rešitve se podrobneje opredelijo v projektni dokumentaciji in projektu ureditve okolja.

(8) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda - voda, kjer je kot toplotni vir podzemna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne ali horizontalne zemeljske sonde, si je dolžan investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja.

 

23. člen

(ohranjanje narave)

(1)  Območje izhodišč leži izven vseh evidentiranih in zavarovanih območij varovanja narave.

 

24. člen

(ravnanje z odpadki)

(1)  Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom.

(2)  Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonodaje, prav tako ravnanje z morebitnimi industrijskimi in posebnimi odpadki.

 

VIII.  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

 

25. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1)  Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica ter erozivnost in plazovitost terena. V širšem območju OPPN so zadostni običajni zaščitni ukrepi pred erozijo.

(2)  Obravnavano področje se po karti EMS-98 lestvici (European Macroseismic Scale) uvrša v 3,5-4,5 stopnjo seizmične intenzitete. V tem območju pričakujemo seizmične pospeške do 0,100g. Podatki so povzeti po Karti potresne nevarnosti Slovenije (Agencija RS za okolje, 2002) za povratno dobo potresov 475 let.

(3)  Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:

·  nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,

·  nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

·  nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in

·  nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

 

26. člen

(varstvo pred požarom)

(1)  Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja majhna.

(2)  Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako:

·  da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik,

·  da je ob požaru na voljo zadostno število naprav za gašenje in je omogočen dostop gasilcem,

·  da imajo zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je onemogočeno širjenje požara po stavbah,

·  da se zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.

(3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 30 l/sekundo vode za gašenje.

(4) Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije.

 

IX.  Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega načrta

 

27. člen

(etapnost gradnje)

(1)  OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.

 

X.  Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

 

28. člen

(skupne določbe glede dopustnih odstopanj)

(1)  Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

(2)  Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

(3)  V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka.

 

29. člen

(odstopanja pri načrtovanju objektov in načrtu parcelacije)

(1)  Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov predvidenih stavb je opisano v 7. členu odloka.

(2) Maksimalna pozidava gradbene parcele, skupaj z nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ne sme preseči 50 odstotkov velikosti parcele.

 

30. člen

(odstopanja glede prometne ureditve)

(1)  Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.

(2)  Mikrolokacijo dovoza in obliko parkiranja se opredeli v projektni dokumentaciji.

 

31. člen

(odstopanja glede energetske in komunalne ureditve)

(1)  Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč.

 

XI.  Obveznost investitorjev, lastnikov in izvajalcev

 

32. člen

(pogoji za vzdrževalna in druga dela)

(1)  Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, prizidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Prizidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega.

(2)  Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.

 

33. člen

(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)

(1)  Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.

 

34. člen

(obveznost v času gradnje)

(1)  V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

·  pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,

·  med gradnjo je potrebo upoštevati smernice in pogoje temeljenja in zagotoviti stalen nadzor geomehanika pri vseh zemeljskih delih (temeljenje objektov, urejanje komunalne infrastrukture itd.),

·  zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

·  promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,

·  sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),

·  skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,

·  med gradnjo je potrebno vse začasne deponije ustrezno zaščititi pred spiranjem in odnašanjem materiala ob močnejših nalivih,

·  zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,

·  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,

·  v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,

·  zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,

·  sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,

·  po končani gradnji je potrebno vse za gradnjo postavljene provizorje in začasne deponije odstraniti. Na novo izdelana pobočja ustrezno utrditi in jih zatraviti oz. ustrezno vegetacijsko urediti.

(2)  Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

 

XII.  Končne določbe

 

35. člen

(vpogled v OPPN)

(1)  OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine Hoče-Slivnica v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.

(2)  V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta.

 

36. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

 

Številka: 03201-2/2022-9

Datum: 27. 1. 2022

 

 

Občina Hoče–Slivnica

 

dr. Marko Soršak, župan