Na podlagi 110. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 3.ea člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E, Uradni list RS, št. 27/16), Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo hleva za kokoši – pašna reja v okviru kmetije Globočnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 58/18) in  16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin št. 9/18) je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 7. seji, dne  19. 6. 2019   sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA GRADNJO HLEVA ZA KOKOŠI – PAŠNA REJA V OKVIRU KMETIJE GLOBOČNIK

I.  Splošne določbe

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo hleva za kokoši – pašna reja v okviru kmetije Globočnik (v nadaljevanju OPPN).

(2) OPPN je izdelalo podjetje Mega team d.o.o

2. člen

(vsebina OPPN)

(1)  OPPN je sestavljen iz odloka s prilogami in grafičnega dela.

(2)  Besedilo odloka sestavljajo:

I.     Splošne določbe,

II.   Opis prostorske ureditve,

III.    Umestitev načrtovane ureditve v prostor

IV.   Pogoji za projektiranje in gradnjo

V.    Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

VI.   Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave

VII.  Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov 

VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom

IX.   Dopustna odstopanja

X.    Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN

XI.   Končne določbe.

(3)  Grafični del sestavljajo karte:

1.  Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela OPN Občine Šenčur s prikazom lege prostorske ureditve za hlev za kokoši – pašna reja: karta 1;

2.  Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem za hlev za kokoši – pašna reja: karta 2

3.  Geodetski načrt območja za hlev za kokoši – pašna reja: karta 3

4.  Zazidalna situacija za hlev za kokoši – pašna reja: karta 4

5.  Prikaz priključevanja objekta na javno infrastrukturo za hlev za kokoši – pašna reja: karta 5

6.  Načrt parcele namenjene gradnji in prikaz gradbene linije ter minimalnega odmika za hlev za kokoši – pašna reja: karta 6

7.  Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom za hlev za kokoši – pašna reja: karta 7

(4)  Priloge k OPPN:

·  prikaz stanja prostora,

·  obrazložitev in utemeljitev OPPN,

·  smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora,

·  odločba Ministrstva za okolje in prostor, Sektorja za presojo vplivov na okolje

II. Opis prostorske ureditve

3. člen

(območje OPPN)

(1) Obstoječa kmetija Globočnik se nahaja v vasi Voglje. Služijo ji zemljišča parc. št. 48/1, 49, 296/2, 297, 298 - vse k.o. Voglje, v okviru katerih so zgrajeni stanovanjska hiša, več kmetijskih objektov in hlev za rejo kokoši (baterijska reja). V občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (v nadaljevanju OPN) so obravnavana zemljišča delno uvrščena v enoto urejanja prostora z oznako EUP VG-04 SKj, delno v enoto urejanja VG-07 IK in delno v območje kmetijskih zemljišč.

(2) Predvideno območje OPPN bo obsegalo del zemljišča parc. št. 298, k.o. Voglje, v izmeri 1.550,00 m2

4. člen

(ureditve izven območja OPPN)

(1) Za nemoteno izvedbo in uporabo načrtovanega objekta je izven območja OPPN predvidena izgradnja dela energetske, komunalne in prometne infrastrukture.

(2) Za ohranjanje prostorske integritete vasi je od V robu, izven območja OPPN, predvidena zasaditev visokodebelne vegetacije.

5. člen

(program dejavnosti)

Z OPPN se načrtuje  gradnja hleva za kokoši – pašna reja, ki neposredno služi kmetijski dejavnosti. 

III.  Umestitev načrtovane ureditve v prostor

6. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi območji)

(1) Na stavbnem zemljišču obstoječega kmetijskega gospodarstva Globočnik zaradi prostorske utesnjenosti gradnja novega hleva za kokoši – pašna reja ni možna, zato je gradnja načrtovana na kmetijskem zemljišču, ki leži neposredno v podaljšku obstoječih stavbnih zemljišč kmetije. Zemljišče, kjer je načrtovana novogradnja, je v OPN razvrščeno v kmetijska zemljišča z oznako K1.

(2) Načrtovan objekt bo prostorsko, funkcionalno in infrastrukturno vezan na obstoječo kmetijo.

IV. Pogoji za projektiranje in gradnjo

7. člen

(vrste gradenj glede na namen)

Dopustna je gradnja novega hleva za 5.000 kokoši nesnic, namenjenim proizvodnji jajc pašne reje.

8. člen

(pogoji glede velikosti in oblikovanja objekta)

(1) Gabariti hleva:

·  tlorisni gabarit: 14,00 x 43,30 m;

·  višinski gabarit: enoetažen - pritličje (P) + neizkoriščeno podstrešje; maksimalna kota slemena je 7,70 m nad koto pritličja; pritličje je cca. 0,05 m nad nivojem terena;

·  streha: simetrična dvokapnica v naklonu 25°, s slemenom v smeri daljše stranice, kritina bo v opečno rdeči barvi (po barvi prilagojena kritini na obstoječem hlevu za rejo kokoši).

(2) Konstrukcijska zasnova:

·  hlev je lahko montažen (kovinska, lesena, armiranobetonska konstrukcija oz. kombinacija naštetih) ali masivno grajen;

·  strešna konstrukcija hleva bo klasična lesena, kovinska, iz prefabriciranih armiranobetonskih nosilcev ali montažnih lesenih nosilcev (leseno paličje).

(3) Arhitekturno oblikovanje:

·  fasada bo ometana in obarvana s svetlo barvo, lahko je obložena z lesom v naravni barvi.

9. člen

(oblikovanje okolice objekta)

Povozne površine se izvedejo v asfaltu ali utrjenem makadamu, ostale površine se zatravijo. Na S robu območja OPPN in ob V robu, izven območja OPPN, se predvidi zasaditev visokodebelne vegetacije (drevja ali sadnega  drevja).

10. člen

(lega objekta)

(1) Lega objekta je določena z:

·  gradbeno linijo, ki predstavlja črto, na katero mora biti z enim robom in sicer s S  fasado objekt postavljen,

·  minimalnim odmikom novega hleva od obstoječega.

(2) Gradbena linija in min. odmik sta prikazana na grafični prilogi - karta 6.

11. člen

(parcela namenjena gradnji)

Parcela namenjena gradnji obsega del zemljišča parc. št. 298, k.o. Voglje, v izmeri 1.550,00 m2 in je prikazana na karti 6.

V.  Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

12. člen

(promet)

(1) Dovoz do načrtovanega objekta bo mogoč z južne strani, preko dvorišča kmetije in obstoječega dovoznega priključka, ki se navezuje na občinsko cesto z oznako LC 390081.

(2) Manipulativne površine morajo biti zasnovane tako, da se vozila čelno vključujejo na javno cesto ter opremljene z lovilcem olj.

13. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Novi hlev bo priključen na investitorjevo obstoječe odjemno mesto vode.

(2) Požarna voda se zajema iz obstoječega hidrantnega omrežja.

14. člen

(odvajanje odpadih voda)

(1) Odpadne komunalne vode v objektu ne bodo nastajale (ne bo sanitarij). Odpadna voda, ki bo nastajala pri čiščenju objekta, bo speljana v obstoječo gnojnično jamo, ki se nahaja SZ od predvidenega objekta (ob obstoječem hlevu za kokoši).

(2) Meteorne vode s strešin in povoznih površin bodo speljane v ponikovalnico.

15. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Hlev se bo z električno energijo napajal preko obstoječega merilnega mesta kmetijskega gospodarstva Globočnik iz obstoječe TP 0589 Voglje severna oz. novo–predvidene TP. V primeru povečane priključne moči mora investitor vložiti novo soglasje za priključitev.

(2) Preko obravnavanih zemljišč poteka elektroenergetsko omrežje Elektra Gorenjske d.d. Pred pričetkom del se mora izvajalec del seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti njihovo zakoličbo. V primeru gradbenih posegov v območju tras obstoječih elektroenergetskih vodov se predvidi njihova prestavitev oz. zaščita v skladu z veljavnimi predpisi. Pri gradbenih posegih v bližini elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor s strani Elektra Gorenjske. 

16. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

Objekt ne bo priključen na TK omrežje. Po zemljišču ne potekajo obstoječe telekomunikacijske naprave Telekoma Slovenije d.d.

17. člen

(ogrevanje objekta)

Hlev ne bo ogrevan.

18. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov. Zbirno mesto je obstoječe, urejeno ob stanovanjski hiši investitorja.

(2) Gradbene odpadke mora investitor ločevati in jih deponirati neposredno na za to urejenem odlagališču.

(3) Odvečni izkopani material, ki ga ni možno uporabiti za ureditev okolice, mora investitor deponirati na za to urejenem odlagališču, ki se ga določi v fazi priprave projektne dokumentacije.

VI.  Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave

19. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Območje se nahaja v vplivnem območju kulturne dediščine Šenčur - Vas (EŠD 14469), v katerem se varuje tudi prostorski pomen vasi Voglje in cerkve sv. Simona in Jude v Vogljah. Načrtovana rešitev ne bo izstopala iz silhuete naselja. Prostorska integriteta vasi  se ohranja z ohranjanjem oz. ponovno vzpostavitvijo visokodebelne vegetacije ob njenem robu.

(2) Načrtovan objekt po višini ne bo presegal višine obstoječega hleva, ki ima dve različni višini slemena, in sicer nižji del na višini 7,70 m in višji del na višini 8,67 m nad koto pritličja, ki je 0,20 m nad nivojem terena.

(3) Za gradnjo objektov in druge posege je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in mnenje ZVKDS OE Kranj.

20. člen

(ohranjanje narave)

V območju ni evidentiranih naravnih vrednot ali območij pomembnih za ohranjanje biotskih raznovrstnosti. 

VII. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov

21. člen

(varstvo okolja in naravnih virov)

Pri načrtovanju, gradnji objektov in naprav ter pri uporabi le-teh je potrebno upoštevati vse predpisane ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje. Le-ti obsegajo varstvo voda, tal, zraka in varstvo pred prekomernim hrupom.

22. člen

(varstvo voda)

(1) Meteorne vode s strešin in povoznih površin bodo speljane v ponikovalnico. Odtoke iz utrjenih in manipulativnih površin je potrebno ustrezno urediti, tako da ne bo prihajalo do onesnaževanja ali iztokov nevarnih snovi v podtalje.

(2) Odlaganje odpadnega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ni dovoljeno. Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje pretočnih profilov vodotokov, potokov in izvirnih voda ter sprožanje erozijskih procesov ni dovoljeno.

(3) Potrebno je preventivno preprečiti obremenitve obrežnih ekosistemov, onesnaženje vod in okolja.

23. člen

(varstvo tal)

Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Humus se pred začetkom gradnje odstrani in deponira tako, da se ohrani njegova rodovitnost.

24. člen

(varstvo zraka)

Ukrepi za varstvo zraka v času gradnje predvidevajo predvsem preprečevanje prašenja z območja gradbišča in dovoznih poti.

25. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Po OPN Šenčur spada predmetno območje v IV. stopnjo varstva pred hrupom. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje ne sme presegati predpisane mejne ravni hrupa.

(2) V času gradnje na območju je potrebno predvideti vse ukrepe, da bo obremenitev okolja s hrupom čim manjša. Dela je potrebno opravljati z delovnimi napravami in gradbenimi stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Hrupna gradbena dela naj potekajo v delovnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer.

26. člen

(varstvo gozda)

Predmetno območje v naravi ni gozd, območje ne meji na gozdni prostor, zato posebne ureditve s področja gozdarstva in lovstva niso predvidene.

VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter  varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom

27. člen

(varstvo zračnega prometa)

(1) Območje predvidene gradnje se nahaja pod vodoravno omejitveno ravnino letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, v kateri so glede na določila področnega predpisa posegi in gradnja objektov nadzorovani zaradi zagotovitve varnosti letenja tako, da se smejo objekti približati manevrskim površinam letališča samo na dovoljeno razdaljo. Omejitvena ravnina se na območju urejanja nahaja na nadmorski višini 408 metrov. Novi predmeti ali podaljški obstoječih predmetov (gradnja) ne smejo segati nad vodoravno omejitveno ravnino, razen če so zakriti z drugimi, enako visokimi ali višjimi nepremičnimi predmeti ali če aeronavtična študija dokaže, da novi predmeti ne bodo resneje ogrozili varnosti in rednosti zračnega prometa.

(2) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti soglasje tangiranega upravljavca k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

28. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Objekt mora biti dimenzioniran in projektiran glede na stopnjo potresne ogroženosti. Po karti potresne nevarnosti iz Atlasa ARSO se območje obravnavanega OPPN nahaja v območju s projektnim pospeškom tal 0,225 (g).

(2) Predvidena prostorska ureditev ne leži na območju ogroženem s poplavami in visoko podtalnico ali na erozijskem ter plazovitem območju.

29. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Za preprečitev prenosa požara so zagotovljeni zadostni odmiki od meje parcel in med objekti. Dovozi, manipulacijske in delovne površine ob objektih omogočajo neoviran dovoz in dostop za intervencijska vozila. Pri načrtovanju prostorske ureditve je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.

(2) Za zagotovitev zadostne količine požarne vode bo območje priključeno na obstoječe javno hidrantno omrežje.

IX.  Dopustna odstopanja

30. člen

(tolerance)

(1) Pri določanju višinskih gabaritov objekta so dovoljene tolerance do + 0,5 m. Objekt je lahko nižji od višin oz. gabaritov določenih s tem odlokom. Odstopanja navzdol niso omejena. Tlorisne gabarite se lahko presega za ± 10 %, pri čemer je potrebno upoštevati predpisane minimalne odmike objekta od parcelnih mej oz. obstoječih objektov in ohranjati določeno gradbeno linijo.

(2) Pri realizaciji prometne, komunalne in energetske infrastrukture so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom če to, na podlagi ustrezne dokumentacije ali zahtev upravljavcev, pogojujejo primernejši obratovalni elementi in bolj ekonomična investicijska vlaganja.

X.  Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN

31. člen

(prenehanje veljavnosti)

OPPN preneha veljati, ko je izveden, ko so z načrtom predvideni objekti zgrajeni in v uporabi. Izvedenost OPPN oziroma prenehanje njegove veljavnosti ugotovi Občinski svet Občine Šenčur z odlokom. Po prenehanju veljavnosti se območje ureja z OPN.

32. člen

(dopustni posegi)

Po prenehanju veljavnosti OPPN je dopustna sprememba namembnosti stavb, vendar le znotraj skupine nestanovanjskih kmetijskih stavb.

XI.  Končne določbe

33. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

34. člen

(vpogled)

OPPN je na vpogled na sedežu Občine Šenčur in na pristojni upravni enoti.

35. člen

(veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 350-10/2018-20

Datum: 19.6.2019