ODLOK |
O OSKRBI S PITNO VODO NA OBMOČJU OBČINE ŠENČUR |
|
I. Uvodne določbe |
|
1. člen |
(vsebina) |
(1) Ta odlok ureja način
opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbo s
pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju občine
Šenčur (v nadaljevanju: občina) tako, da določa: |
·
organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
|
·
vrsto in obseg javnih dobrin javne službe ter njihovo prostorsko
razporeditev, |
·
pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo, |
·
pravice in obveznosti uporabnikov, |
·
vire financiranja javne službe in način oblikovanja cen storitev
javne službe, |
·
vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne
službe, |
·
druge elemente v zvezi z izvajanjem javne službe. |
|
2. člen |
(namen odloka) |
(1) Namen tega odloka je: |
·
zagotavljanje oskrbe s pitno vodo z izvajanjem javne službe, |
·
uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in
varstvom virov pitne vode, |
·
zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov
financiranja in nadzora nad izvajanjem javne službe. |
|
3. člen |
(pomen izrazov) |
(1) Izrazi, uporabljeni v tem
odloku, imajo naslednji pomen: |
1. interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim
vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov
porabe vode ter ga izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne
uporablja za obračun porabljene vode, |
2. interno vodovodno omrežje je omrežje za privijalom, ki je
vgrajeno za vodomerom v smeri toka vode in je v lasti
uporabnika, |
3. gradbiščni priključek na javni vodovod je priključek, ki se
lahko izvede za čas gradnje stavbe ali gradbenega inženirskega
objekta v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem; rok trajanja
gradbiščnega priključka sovpada s trajanjem gradnje stavbe ali
gradbenega inženirskega objekta, vendar najdlje do začetka
uporabe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta
(evidentiranje v kataster stavb ali v register nepremičnin).
Pogoji za izvedbo se opredelijo v tehničnem pravilniku, |
4. javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska
javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del
javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje
požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim
vodovodom, |
5. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o
objektih in napravah gospodarske javne infrastrukture - vodovod,
|
6. obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode
iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo, |
7. obračunski vodomer je vodomer oz. merilna naprava, s katero
se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda, |
8. odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z
obračunskim vodomerom; odjemno mesto je tudi mesto, kjer se
izvaja odjem vode iz javnega vodovoda, |
9. oskrba z vodo v okviru javne službe je oskrba stavb in
gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda,
če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za
oskrbo živali, |
10. oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij
skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod,
|
11. lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev
s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja
in se izvaja pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda
na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki
urejajo upravljanje z vodami, |
12. lastnik je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik
objekta, inženirskega objekta ali zemljišča in uporablja pitno
vodo iz javnega vodovoda, |
13. pitna voda je pitna voda v skladu s predpisom, ki ureja
pitno vodo, |
14. primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani
tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani
in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali
več vodnih virov do sekundarnega vodovoda; gradbeni inženirski
objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska
javna infrastruktura, |
15. priključno mesto je mesto na vodovodu, kjer je izveden
priključek; na posamezno priključno mesto je lahko priključenih
več uporabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami predpisa,
ki ureja področje stanovanj, med njimi zagotovljena porazdelitev
stroškov, |
16. sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi
povezanih tehnoloških objektov, kot so objekti za dvigovanje ali
zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem
vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na
posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je
vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti,
in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni
inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska
gospodarska javna infrastruktura. Priključki na sekundarni
vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture,
|
17. tehnični pravilnik je vsakokratno veljaven Pravilnik za
projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega
sistema, ki ga sprejme izvajalec javne službe, in je dostopen na
uradni spletni strani www.komunala-kranj.si, |
18. transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni
priključkov neposrednih porabnikov pitne vode, in je namenjen za
transport vode na večje razdalje, od vodnih virov do primarnega
vodovoda, |
19. upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu
s predpisi, ki urejajo javno službo, določi občina ali jo izbere
za izvajalca javne službe, |
20. upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba,
s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o
upravljanju, |
21. uporabnik javnega vodovoda (v nadaljevanju: uporabnik) je
vsak lastnik ali solastnik, najemnik, investitor stavbe,
inženirskega objekta, dela stavbe ali zemljišča, oz. koristnik
storitve javne službe, ne glede na to ali gre fizično ali pravno
osebo, in uporablja pitno vodo iz javnega vodovoda, |
22. vodovodni priključek (v nadaljevanju priključek) je
priključna garnitura s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega
omrežja do vključno obračunskega vodomera z vsemi vgrajenimi
elementi, |
23. začasni priključek na javni vodovod je priključek z omejenim
rokom trajanja na največ dve leti in se lahko izvede za potrebe
enkratnih prireditev ali za potrebe priključevanja nezahtevnih
ali enostavnih objektov, ki so postavljeni za določeno časovno
obdobje. Pogoji za izvedbo se opredelijo v tehničnem pravilniku,
|
24. zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in
namenjen lastni oskrbi s pitno vodo, |
25. zbirni kataster GJI je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih
in objektih GJI, ki jo vodi Geodetska uprava RS na podlagi
zakona, ki ureja urejanje prostora, |
26. zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov je zunanje
hidrantno omrežje v skladu s predpisom, ki ureja tehnične
normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov; hidranti na
javnem vodovodu, ki so namenjeni izključno obratovanju vodovoda,
niso del zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov. |
|
II. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne
službe |
|
4. člen |
(način izvajanja javne službe) |
(1) Občina zagotavlja javno službo
v obliki javnega podjetja (v nadaljevanju: izvajalec javne
službe) na območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s
tem odlokom. |
(2) Izvajalec javne službe po tem
odloku je KOMUNALA KRANJ, javno podjetje, d.o.o.. |
(3) V okviru javne službe se izvaja
oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz
javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna
voda potrebuje za oskrbo živali. Izjeme od te določbe in
posebnosti so opredeljene v vsakokratno veljavni Uredbi o oskrbi
s pitno vodo oziroma predpisu, ki jo nadomešča. |
(4) Izvajalec javne službe
opravlja javno službo v skladu s Programom oskrbe s pitno vodo,
ki je dostopen na uradni spletni strani www.komunala-kranj.si.
Predlog programa oskrbe s pitno vodo pripravi izvajalec javne
službe za obdobje štirih koledarskih let in ga posreduje občini
v uskladitev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu |
(5) Pred začetkom njegove
uveljavitve. Ko je program usklajen z občino, ga potrdi
odgovorna oseba izvajalca javne službe. Izvajalec javne službe
pošlje potrjen program oskrbe s pitno vodo pristojnemu
ministrstvu najpozneje do 31. decembra v letu pred začetkom
njegove veljavnosti na način, objavljen na spletni strani
ministrstva. Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne
službe omogočiti vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo
na sedežu izvajalca javne službe. |
|
5. člen |
(obveznost javne službe) |
(1) Občina zagotavlja javno službo
na poselitvenih območjih na območju celotne občine. |
(2) Območje poselitve s 50 ali več
prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo
od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar mora biti
opremljeno z javnim vodovodom. |
(3) Z javnim vodovodom mora biti
opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalci s
stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet
prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na
območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali
samooskrba s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
|
1. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50
prebivalcev s stalnim prebivališčem in |
2. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega
vodovoda manjša od 10 m3 pitne vode na dan. |
(4) Na območjih poselitve, kjer se
izvaja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, pa nista
izpolnjena pogoja iz prejšnjega odstavka, morajo lastniki
zasebnega vodovoda skleniti Pogodbo o upravljanju zasebnega
vodovoda s pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje pogoje za
opravljanje tovrstne dejavnosti, in morajo o tem pisno obvestiti
občino. |
|
III. Vrsta in obseg javnih dobrin javne službe ter njihova
prostorska razporeditev |
|
6. člen |
(obseg javne službe) |
(1) Javna služba obsega naslednje
storitve: |
·
oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s
predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in
oskrbo s pitno vodo, |
·
obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe, o
njihovih obveznostih, |
·
redno vzdrževanje javnega vodovoda, |
·
redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih hidrantov za
gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred
požari, |
·
redno vzdrževanje priključkov, |
·
vodenje evidenc v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno
vodo, |
·
poročanje v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, |
·
opozarjanje lastnikov vodne infrastrukture, ki jo upravlja
izvajalec javne službe, na dotrajanost in vodne izgube,
|
·
izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki
urejajo oskrbo s pitno vodo, |
·
izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu
s predpisi, ki urejajo pitno vodo, |
·
monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja
za pitno vodo, |
·
monitoring količine odvzete vode iz zajetja za pitno vodo v
skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in
monitoring odvzete vode iz zajetja za pitno vodo za drugo rabo,
ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda
v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
|
·
označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v
skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
|
·
občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda, |
·
izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem
vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami, |
·
izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov zaradi
onesnaženja, |
·
redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni
vodovod, v katastru stavb in primerjanje z dejanskim stanjem
stavb na območju javnega vodovoda, |
·
priključevanje novih uporabnikov javne službe, |
·
podajanje predlogov za načrtovanje razvoja sistema oskrbe s
pitno vodo (strokovne podlage, analize, študije, mnenja) ter
načrtovanje objektov za koriščenje in spremljanje količin in
kakovosti vodnih virov, |
·
izvajanje upravljavskega nadzora pri gradnjah omrežja, objektov
in naprav javnega vodovoda v skladu s predpisi, investitor ali
izvajalec del pa je dolžan kriti stroške nadzora, |
·
sodelovanje pri projektiranju omrežja, objektov in naprav
javnega vodovoda, |
·
vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture in
priključkov, |
·
pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz hidrantnih omrežij
za gašenje požarov zaradi obračuna storitev javne službe,
|
·
nadzorovanje izvajalcev del pri gradnji druge gospodarske javne
infrastrukture na vplivnem območju javnega vodovoda,
|
·
druge naloge iz tega odloka. |
(2) Storitve iz prejšnjega odstavka
tega člena je dolžan izvajati izvajalec javne službe.
|
(3) V zvezi z opravljanjem storitev
javne službe je izvajalec javne službe dolžan opravljati tudi
naloge na podlagi javnih pooblastil v skladu s tem odlokom in
drugimi predpisi s tega področja. |
|
7. člen |
(oskrba s pitno vodo) |
(1) Oskrba s pitno vodo na območju
občine se zagotavlja: |
·
iz javnih vodovodov iz centralnega sistema za oskrbo s pitno
vodo, |
·
iz javnih vodovodov iz lokalnih sistemov za oskrbo s pitno vodo,
|
·
iz zasebnih vodovodnih sistemov, |
·
kot lastna oskrba s pitno vodo. |
|
IV. Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo |
|
8. člen |
(pogoji za zagotavljanja javne službe) |
Pogoji za zagotavljanje oskrbe s
pitno vodo so: |
·
javni vodovod ustrezne zmogljivosti in priključitev na javni
vodovod, |
·
izpolnjevanje obveznosti izvajalca javne službe, |
·
javna pooblastila izvajalca javne službe. |
|
1. Priključitev na javni vodovod |
|
9. člen |
(obveznost priključitve na javni vodovod) |
(1) Stavba ali gradbeno inženirski
objekt, v katerem se zadržujejo ljudje ali se uporablja za
oskrbo živali in ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer
se izvaja javna služba, mora biti priključen na javno vodovodno
omrežje. |
(2) Na območjih, kjer se gradi
javni vodovod, je priključitev stavb ali gradbenih inženirskih
objektov na javni vodovod obvezna v roku šestih mesecev po
končani gradnji vodovodnega omrežja. Izvajalec javne službe mora
bodočega lastnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe
ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod obvezna in
mu določiti pogoje za izdajo soglasja k priključitvi.
|
(3) Priključek se izvede praviloma
za vsako stavbo ali gradbeni inženirski objekt posebej, lahko pa
ima stavba ali objekt tudi več priključkov. |
(4) Če je posamezna stavba ali
gradbeni inženirski objekt od javnega vodovoda oddaljen več kot
200 metrov, priključitev na javni vodovod za uporabnika ni
obvezna. |
|
10. člen |
(prepoved priključitve na javni vodovod) |
(1) Priključitev stavbe ali
gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi,
ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in
predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in
padavinske vode, na javni vodovod ni mogoča. |
(2) Če uporabnik stavbe ali
gradbenega inženirskega objekta izvaja dejavnost, za katero ni
treba zagotavljati oskrbe z vodo v okviru javne službe, mora
pridobiti vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Če
vodne pravice ne pridobi, ga izvajalec javne službe stavbe ali
gradbenega inženirskega objekta v delu, kjer uporabnik izvaja to
dejavnost, ne sme priključiti na javni vodovod. |
|
11. člen |
(možnost priključitve na javni vodovod) |
(1) Priključitev na javni vodovod
je dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe
v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov. Če razpoložljive zmogljivosti vodnih
virov in vodovodnega sistema ne dopuščajo novih priključitev, se
soglasje ne izda. |
(2) Priključek na javni vodovod
izvede izvajalec javne službe skladno z izdanim soglasjem za
priključitev. |
(3) Za vsako spremembo izvedbe
priključka mora uporabnik ponovno pridobiti soglasje izvajalca
javne službe. |
|
12. člen |
(priključek) |
(1) Priključek stavbe ali
gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je cevovod od
javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema (vključno
z obračunskim vodomerom). Priključek je v lasti lastnika stavbe
ali gradbenega inženirskega objekta. |
(2) Načrtovanje in gradnjo
cevovodov in druge opreme priključka stavbe ali gradbenega
inženirskega objekta na javni vodovod mora zagotoviti lastnik
le-teh. |
(3) Izvajalec javne službe mora
vzdrževati priključek na sekundarni vodovod, uporabnik pa mora
dopustiti preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme
priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje.
Stroški vzdrževanja se krijejo iz stroškov omrežnine. |
(4) Izvajalec javne službe mora
voditi evidence o stavbah in opremi priključkov na sekundarni
vodovod in trasah teh priključkov. |
|
13. člen |
(začasni priključek) |
(1) Začasna priključitev na javni
vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec
javne službe v skladu z določili tega odloka. |
(2) Začasni priključek izvede
izvajalec javne službe skladno z izdanim soglasjem na stroške
uporabnika. |
|
14. člen |
(gradbiščni priključek) |
(1) Gradbiščni priključek na javni
vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne
službe v skladu z določili tega odloka. |
(2) Gradbiščni priključek izvede
izvajalec javne službe skladno z izdanim soglasjem na stroške
uporabnika. |
(3) Gradbiščni priključek se lahko
uporablja maksimalno tri leta. |
|
15. člen |
(evidentiranje priključka) |
(1) Po izvedbi priključka,
začasnega ali gradbiščnega priključka in izdelavi geodetskega
načrta vodovoda, ki ga na stroške uporabnika ali investitorja
zagotovi izvajalec javne službe ter pridobitvi podatkov o trasi
na geodetski način, se priključek, začasni priključek ali
gradbiščni priključek evidentira v katastru javnega vodovoda, ki
ga vzdržuje izvajalec javne službe. Po končanih delih se
uporabnika evidentira v evidenci uporabnikov, ki jo vzdržuje
izvajalec javne službe. |
(2) Priključek, vključno z
obračunskim vodomerom, vzdržuje izvajalec javne službe. Stroški
vzdrževanja so zajeti v omrežnini. |
(3) Meja med priključkom in interno
vodovodno napeljavo uporabnika je priključni sklop na iztoku iz
vodomera. Priključni sklop vzdržuje izvajalec javne službe. |
(4) Če objekt, za katerega se
izdela priključek, nima hišne številke, mora uporabnik uporabo
te stavbe v roku treh mesecev od začetka uporabe prijaviti
izvajalcu javne službe. |
|
16. člen |
(dovoljenje za priključitev na javni vodovod) |
(1) Brez soglasja izvajalca javne
službe uporabnik/investitor ne sme priključiti stavbe ali
gradbenega inženirskega objekta drugih uporabnikov na svojo
interno vodovodno napeljavo ali na priključek na javni vodovod. |
|
17. člen |
(ukinitev priključka) |
(1) Ukinitev priključka je
dovoljena, če se priključena stavba ali gradbeni inženirski
objekt poruši. |
(2) Ukinitev priključka izvede
izvajalec javne službe v skladu z izdanim soglasjem za ukinitev
priključka na stroške uporabnika. |
|
18. člen |
(ukinitev začasnega priključka) |
(1) Ukinitev začasnega priključka
je dovoljena najkasneje po izteku dveh let od izdaje soglasja k
začasni priključitvi na javni vodovod ali na podlagi pisne
vloge, ki jo uporabnik posreduje izvajalcu javne službe, ko
začasnega priključka ne potrebuje več. |
(2) Ukinitev začasnega priključka
izvede izvajalec javne službe po uradni dolžnosti, ko poteče
veljavnost soglasja k začasni priključitvi, ali v skladu z
izdanim soglasjem k ukinitvi začasnega priključka na stroške
uporabnika. |
|
19. člen |
(ukinitev gradbiščnega priključka) |
(1) Ukinitev gradbiščnega
priključka je dovoljena, ko se prične stavba ali gradbeni
inženirski objekt uporabljati. Uporabnik mora posredovati
izvajalcu javne službe pisno vlogo za ukinitev gradbiščnega
priključka. |
(2) Ukinitev gradbiščnega
priključka izvede izvajalec javne službe v skladu z izdanim
soglasjem k ukinitvi gradbiščnega priključka na stroške
uporabnika. |
|
20. člen |
(ukinitve priključkov) |
(1) Izvajalec javne službe ukine
priključek, začasni priključek ali gradbiščni priključek, tako
da: |
·
fizično odstrani priključni sklop na javni vodovod, |
·
spremeni status priključka v katastru in |
·
spremeni status lastnika v evidenci uporabnikov. |
21. člen |
(dostopnost do javnega vodovoda in priključka) |
(1) Javni vodovod in priključek z
vodomernim mestom morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne
službe. Na njih ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez
soglasja izvajalca javne službe. |
|
22. člen |
(obnova priključka) |
(1) Priključek je treba obnoviti:
|
·
če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki
povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe s
pitno vodo, |
·
če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
|
·
v primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa
obnovitvena dela javne infrastrukture v skladu s predhodno
potrjenim planom, |
·
če obstoječi priključek tlačno ne ustreza normativom,
|
·
najkasneje, ko doseže starost 50 let, razen če izvajalec javne
službe ugotovi ustreznost tega priključka. |
(2) Obnova priključka, redna
menjava in umerjanje vodomerov se izvaja skladno z veljavno
zakonodajo. |
|
2. Prekinitev dobave pitne vode |
|
23. člen |
(prekinitev dobave vode) |
(1) Izvajalec javne službe prekine
dobavo pitne vode uporabniku na podlagi predhodnega obvestila in
na stroške uporabnika v naslednjih primerih: |
·
če je priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez
soglasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe ali
brez nadzora ter prevzema s strani izvajalca javne službe,
|
·
če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli
priključitev drugega uporabnika na svoje interno omrežje,
|
·
če notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno
dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče
odstraniti, |
·
če uporabnik brez privolitve izvajalca javne službe odstrani
pečatno plombo (na vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače
spremeni način izvedbe priključka, |
·
če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe opravlja
posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju izvajalec
javne službe, |
·
če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju
z vodo v izrednih primerih (redukcije), |
·
če uporabnik ne dopusti izvajalcu javne službe opravljati nujnih
vzdrževalnih del na javnem vodovodu in priključku, |
·
če uporabnik ne dovoli izvajalcu javne službe vgraditve ali
zamenjave vodomera, |
·
če uporabnik onemogoča izvajalcu javne službe odčitavanje in
pregled vodomera, interne instalacije in internega hidrantnega
omrežja, |
·
če je prostor, kjer se nahaja vodomer, nedostopen ali tako
zanemarjen, da ni mogoče odčitati ali zamenjati vodomera,
|
·
če so izpolnjeni pogoji za prekinitev iz 35. člena tega odloka,
|
·
če uporabniki v večstanovanjski stavbi ne uredijo medsebojnih
razmerij in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode,
|
·
če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka, |
·
če uporabnik krši javno objavljene omejitve pri varčevanju s
pitno vodo, |
·
če uporabnik z odvodom odpadne vode ali z ravnanjem z odpadki
ogroža vodne vire ali dobavo pitne vode, |
·
če je zaradi stanja interne napeljave ali vodomernega mesta
ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali ogrožena skladnost in
zdravstvena ustreznost vode v javnem vodovodu. |
(2) Dobava vode se prekine do
odprave vzroka prekinitve. Za vnovično vzpostavitev dobave vode
mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali
poskusa odklopa po ceniku izvajalca javne službe. |
(3) Na zahtevo uporabnika, da se mu
začasno prekine dobava vode, je izvajalec javne službe po
prejemu pisnega zahtevka uporabnika to tudi dolžan storiti.
Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode
plača uporabnik po ceniku izvajalca javne službe. |
(4) Izvajalec javne službe ima
pravico prekiniti dobavo vode zaradi načrtovanih vzdrževalnih
ali investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi
višje sile. |
(5) Za načrtovana vzdrževalna in
investicijska dela mora izvajalec javne službe preko lokalnih
sredstev javnega obveščanja na krajevno običajen način ali
neposredno obvestiti uporabnike o prekinitvi vode vsaj 48 ur
pred prekinitvijo dobave vode. |
(6) V primeru prekinitve dobave
vode zaradi višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje
vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima
izvajalec javne službe pravico in dolžnost izdati navodila za
racionalizacijo porabe vode ter brez povračila škode prekiniti
ali zmanjšati dobavo vode. Uporabnike se obvesti na krajevno
običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje v roku 24 ur
po prekinitvi ali omejitvi. V primeru omejitev ima oskrba
prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge
namene. |
(7) V izrednih primerih in na
podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je izvajalec
javne službe dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih
ukrepov glede uporabe vode. |
(8) Uporabniki imajo možnost
prejemanja obvestil o prekinitvi oskrbe s pitno vodo preko
e-pošte in SMS sporočil. Za izvajanje teh storitev mora
uporabnik izpolniti prijavo, ki je dostopna na
www.komunala-kranj.si. |
|
3. Omejitev oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda |
|
24. člen |
(omejitev oskrbe s pitno vodo) |
(1) Izvajalec javne službe lahko
uporabnikom omeji oskrbo s pitno vode iz javnega vodovoda v
primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda,
zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno
vodo, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo
prednost pred drugimi rabami vode. |
(2) V primeru omejitve oskrbe s
pitno vodo izvajalec javne službe o predvidenem času in trajanju
omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike obvesti takoj, ko je to
mogoče, na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni
strani. |
|
4. Meritve količin porabljene pitne vode in obračunavanje
storitev javne službe oskrbe s pitno vodo |
|
25. člen |
(merjenje pitne vode) |
(1) Izvajalec javne službe meri
količino porabljene pitne vode v kubičnih metrih (m3) z
obračunskimi vodomeri. Poraba vode je na obračunskem vodomeru
registrirana kot porabljena količina pitne vode v obračunskem
obdobju. |
|
26. člen |
(obračunski vodomer) |
(1) Obračunski vodomer mora imeti
vsak uporabnik vodovodnega omrežja. Glavni obračunski vodomer je
sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju
porabe pitne vode. Velikost in mesto vgraditve glavnega
obračunskega vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo
soglasja za priključitev na vodovodno omrežje. Vsi stroški
upravljanja, rednega vzdrževanja in redne zamenjave vodomerov so
stroški izvajalca javne službe in se krijejo iz omrežnine. |
(2) Uporabnik je dolžan zgraditi in
vzdrževati prostor za obračunski vodomer, ki mora biti
predvidoma zunaj objekta, pri daljših priključkih čim bližje
javnemu vodovodu, in dostopen delavcem izvajalca javne službe za
vzdrževanje, redne preglede in odčitke vodomera. |
(3) Uporabnik ne sme izvajati
nikakršnih aktivnosti, ki bi vplivale na pravilnost delovanja
vodomera. Uporabnik ne sme prestavljati, menjati ali popravljati
obračunskega vodomera. Prav tako ne sme odstraniti plombe na
vodomeru. |
(4) Vodomere namešča, menja,
vzdržuje in odčitava izključno izvajalec javne službe, ki skrbi
za pravočasno overjanje obračunskih vodomerov. |
(5) Zamenjava in pregledi
obračunskih vodomerov se izvajajo v skladu z veljavno zakonodajo
s področja standardizacije in meroslovja. |
(6) Uporabnik je dolžan nadzirati
vodomerno mesto ter skrbeti za zaščito obračunskih vodomerov
pred poškodbami in zmrzaljo. |
(7) Uporabnik lahko od izvajalca
javne službe zahteva nadzor točnosti obračunskega vodomera. Če
obračunski vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi
stroške kontrole uporabnik, v nasprotnem primeru pa izvajalec
javne službe. |
(8) V primeru ugotovljenih napak
pri delovanju obračunskega vodomera ima izvajalec javne službe
pravico zaračunati premalo obračunano porabo pitne vode za
obdobje enega leta od ugotovitve napake. |
|
27. člen |
(obračun porabljene pitne vode) |
(1) Izvajalec javne službe mesečno
zaračunava uporabniku porabljeno vodo, določeno na osnovi
povprečne mesečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju.
Obračunsko obdobje je obdobje med zadnjima odčitkoma. Najmanj
enkrat letno ali ob menjavi obračunskega vodomera opravi
izvajalec javne službe obračun porabljene vode za posameznega
uporabnika. Izvajalec javne službe mesečno zaračunava
uporabnikom v večstanovanjskih stavbah porabljeno vodo na
podlagi dejanske porabe, zabeležene na obračunskem vodomeru.
Izvajalec javne službe v soglasju z uporabnikom lahko določi
tudi drugače. |
|
28. člen |
(več uporabnikov priključenih na isti
obračunski vodomer) |
(1) V stanovanjskih objektih, v
katerih je več uporabnikov priključenih na isti obračunski
vodomer, so dolžni izvajalcu javne službe sporočiti, kdo je
prejemnik računov za porabljeno pitno vodo. Izvajalec javne
službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom v
objektih, za katere v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanjsko
področje, upravnik ni obvezen, če vsi uporabniki, priključeni na
isti obračunski vodomer, podpišejo delilno razmerje.
|
(2) Če so v objektu poleg
gospodinjskih uporabnikov tudi uporabniki, ki opravljajo
pridobitno dejavnost, si morajo vgraditi svoje obračunske
vodomere, če so za to izpolnjeni tehnični pogoji. V kolikor pa
tehnični pogoji niso izpolnjeni, se lahko uporabniki z
izvajalcem javne službe dogovorijo, da jim izdaja ločeno račune,
če vsi uporabniki, priključeni na isti obračunski vodomer,
podpišejo delilno razmerje. |
|
29. člen |
(okvara obračunskega vodomera) |
(1) Če zaradi okvare obračunskega
vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe pitne vode,
izvajalec javne službe upošteva pri obračunu vode povprečno
količino porabljene pitne vode v obdobju dvanajstih mesecev pred
nastankom okvare. |
(2) V primeru, da izvajalec javne
službe ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni
mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega
odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna
po višini uporabnikove povprečne porabe v preteklem letu.
Izvajalec javne službe mora okvaro odpraviti v najkrajšem možnem
času, uporabnik pa mu mora to omogočiti, v nasprotnem primeru se
prične obračunavati dvojna cena vode. O napaki je dolžan
uporabnik izvajalca javne službe obvestiti takoj, ko to ugotovi.
|
|
30. člen |
(nedovoljen odvzem pitne vode) |
(1) Količina porabljene vode pri
nedovoljenem odvzemu brez vodomera se določi na osnovi
predpisane normirane porabe, ki zanaša 1,2 m3 na dan za velikost
priključka DN 20. Za ostale velikosti priključkov se upošteva
faktor v skladu z določbami veljavnega predpisa o metodologiji
za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb
varstva okolja. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku
obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja
nedovoljenega priključka oziroma najmanj za obdobje enega leta. |
|
31. člen |
(interni obračunski vodomeri) |
(1) Vodomeri na interni napeljavi
uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov. Teh
vodomerov izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava. |
(2) Interna delitev stroškov za
porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost izvajalca
javne službe. |
|
32. člen |
(prevzem vodovoda) |
(1) V primeru, ko izvajalec javne
službe prevzame v upravljanje vodovodni sistem (zasebni, vaški,
ipd.) in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo
vodomerov, so uporabniki dolžni naročiti in omogočiti izvajalcu
javne službe, da v šestih mesecih od prevzema na stroške
uporabnikov vgradi obračunske vodomere. |
(2) Pred prevzemom morajo biti vsi
priključki opremljeni z ustreznim merilnim mestom, vključno z
obračunskim vodomerom. |
|
33. člen |
(določitev pavšala) |
(1) Dokler priključek ni opremljen
z vodomerom, se za obračun upošteva mesečna pavšalna poraba
vode: |
·
6 m3 na osebo, |
·
3 m3 na glavo živine (govedo, konji), |
·
1 m3 na glavo drobnice. |
|
34. člen |
(cene) |
(1) Storitve javne službe se
obračunavajo v skladu z določbami veljavnega predpisa o
metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih
javnih služb varstva okolja. |
|
35. člen |
(račun) |
(1) Uporabnik je dolžan plačati
račun do dneva zapadlosti računa. Če uporabnik računa ne plača v
roku, ga izvajalec javne službe pisno opomni na neplačilo. Če
uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v petnajstih dneh po
prejemu pisnega opomina, v katerem mora biti izrecno opozorjen
na posledice neplačila, mu lahko izvajalec javne službe prekine
dobavo vode. |
(2) Če se uporabnik s prejetim
računom ne strinja, ima pravico vložiti pisni ugovor pri
izvajalcu javne službe v osmih dneh od prejema računa. Izvajalec
javne službe je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno
odgovoriti v roku petnajstih dni od prejema ugovora in v tem
roku ne sme prekiniti dobave vode. Če uporabnik računa ne
poravna niti v petnajstih dneh po prejemu pisnega odgovora, se
mu izda pisni opomin, v katerem se ga opozori tudi na možnost
prekinitve dobave vode. Če tudi takrat uporabnik računa ne
poravna, se mu sedmi dan po prejemu opomina lahko prekine dobava
vode. Dobava vode se lahko prekine samo v primeru, ko se s
prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov. |
(3) Lastnik je subsidiarno
odgovoren za neplačane obveznosti najemnika objekta, vezane na
vodomer in porabljeno pitno vodo. Izvajalec javne službe lahko
terja za plačilo lastnika, ko mu najemnik ne poravna zapadlih
obveznosti po dveh pisnih opominih. Izvajalec obvesti lastnika o
stanju terjatve pisno in ga pozove na izpolnitev obveznosti. V
kolikor lastnik ne poravna zapadlih neplačanih obveznosti za
svoj objekt, lahko izvajalec javne službe začasno prekine dobavo
vode v skladu z 23. členom tega odloka. |
|
5. Skladnost in zdravstvena ustreznost pitne vode |
|
36. člen |
(skladnost in ustreznost pitne vode) |
(1) Izvajalec javne službe
zagotavlja zdravstveno ustreznost pitne vode in skladnost z
mejnimi vrednostmi parametrov po predpisu, ki ureja pitno vodo. |
(2) Izvajalec javne službe izvaja
notranji nadzor nad pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo
zdravstveno ustreznost živil in opravlja druge naloge, določene
v predpisih, ki urejajo pitno vodo. |
(3) Podatki o laboratorijskih
preskusov pitne vode so vedno na razpolago pri izvajalcu javne
službe. |
|
37. člen |
(izredni nadzor skladnosti in ustreznosti pitne
vode) |
(1) Uporabnik lahko zahteva izredni
nadzor skladnosti pitne vode na lastnem odjemnem mestu za
vodomerom. V primeru, da je pitna voda na tem odjemnem mestu
skladna s predpisi, lahko izvajalec javne službe izstavi
uporabniku račun za opravljeno storitev. |
|
38. člen |
(izvajanje javnih pooblastil) |
(1) Izvajalec javne službe opravlja
na območju občine naslednja javna pooblastila: |
·
izdaja projektne pogoje, smernice in mnenja v skladu s predpisi,
ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, |
·
pripravi tehnični pravilnik, |
·
izdaja soglasja k projektnim rešitvam, |
·
izdaja soglasja za priključitev na javno vodovodno omrežje.
|
(2) Izvajalec javne službe s
Tehničnim pravilnikom določi zahtevano dokumentacijo za izdajo
dokumentov na podlagi javnih pooblastil, uporabnik pa predloži k
vlogi dokumentacijo v skladu z vsakokratno veljavno zakonodajo. |
(3) Izvajalec javne službe sodeluje
pri tehničnih pregledih objektov. |
(4) Stroški za izvajanje nalog iz
tega člena se krijejo iz proračunskih sredstev občine. |
|
39. člen |
(soglasja) |
(1) Pri izdaji soglasij iz
prejšnjega člena tega odloka mora izvajalec javne službe
določiti: |
·
minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja, |
·
pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja proti vplivom
novogradnje, |
·
traso, globino in dimenzijo priključnih cevi ter priključno
mesto na javno omrežje, |
·
lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška, |
·
dimenzijo in tip vodomera, |
·
tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov
z vodovodom, |
·
pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena
trasa priključka, |
·
posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem
območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih,
predvidenih za zajem pitne vode, |
·
posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode in |
·
ostale pogoje, ki so določeni s Tehničnim pravilnikom izvajalca
javne službe. |
|
40. člen |
(kataster gospodarske javne vodovodne
infrastrukture) |
(1) Vzpostavitev, vodenje in
vzdrževanje katastra gospodarske javne vodovodne infrastrukture
(v nadaljevanju: kataster) zagotavlja občina. |
(2) Občina vzpostavitev, vodenje in
vzdrževanje katastra podeli v izvajanje izvajalcu javne službe.
Vodenje katastra obsega tudi posredovanje zbirnih podatkov iz
katastra v zbirni kataster gospodarske javen infrastrukture v
skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev
objektov, geodetsko dejavnost in oskrbo s pitno vodo. Stroški se
krijejo iz proračunskih sredstev občine ali so stroški vključeni
v ceno storitve javne službe. |
(3) Kataster se vodi v obliki
informatizirane baze podatkov. Izvajalec javne službe in občina
s pogodbo uredita medsebojne pravice in obveznosti za nemoteno
delovanje katastra. |
|
41. člen |
(upravljavski nadzor) |
(1) Upravljavec ima pravico in
dolžnost nadzirati gradnjo objektov in naprav na infrastrukturi,
kjer izvaja javno službo. Investitor novogradenj ali obnov
vodovodnega omrežja je dolžan izvajalca javne službe pooblastiti
za izvajanje upravljavskega nadzora, ki obsega dela, našteta v
drugem odstavku tega člena. |
(2) V okvir upravljavskega nadzora
sodi: |
·
preverjanje izpolnjevanja določil tega odloka, skladnosti s
tehničnim pravilnikom ter projektnimi pogoji, |
·
usklajevanje delovanja novega ali obnovljenega vodovoda z
obstoječim vodovodom v času gradnje, |
·
usklajevanje prevezav novih priključkov z obstoječim stanjem, |
·
določitev načina prevezave na obstoječi vodovod, |
·
določitev celotnega protokola zapiranja obstoječega vodovoda
zaradi prevezav na omrežje, |
·
udeležba na koordinacijskih sestankih in pomoč pri iskanju
tehničnih rešitev. |
(3) Stroške nadzora nosi
izvajalec del, v kolikor ni s pogodbo o izvajanju drugače
določeno. Po zaključku del se izvede prevzemni zapisnik, s
katerim izvajalec nadzora potrdi, da se novozgrajeno omrežje
lahko uporablja kot del javnega vodovodnega omrežja. Zapisnik
mora biti podpisan s stani investitorja, izvajalca, izvajalca
strokovnega nadzora in izvajalca upravljavskega nadzora skladno
z vsakokratno veljavno zakonodajo o graditvi objektov. Prevzemni
zapisnik je eden izmed dokumentov, ki so potrebni za prevzem
zgrajene oziroma obnovljene infrastrukture v najem. |
|
V. Pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev del |
|
42. člen |
(pravice uporabnikov) |
(1) Uporabniki imajo na podlagi
soglasja izvajalca javne službe pravico: |
·
priključitve na javni vodovod, |
·
spremembe dimenzij priključka, trase priključka, vodomernega
mesta, |
·
izvedbe dodatnih del na priključku, |
·
povečanja ali zmanjšanja odvzema pitne vode, |
·
ukinitve priključka, |
·
prijave na obveščanje o izpadih vodooskrbe preko SMS-ov in
elektronske pošte. |
|
43. člen |
(obveznosti uporabnikov) |
(1) Uporabniki imajo naslednje
obveznosti: |
1. pridobiti soglasje izvajalca javne službe za priključitev na
javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah, |
2. redno vzdrževati interno omrežje, vodomerno mesto in interno
hidrantno omrežje, |
3. zaščititi vodomerno mesto in vodomer pred zmrzovanjem,
vdorom talne in odpadne vode ter fizičnimi poškodbami,
|
4. izvajalcu javne službe omogočiti dostop do vodomernega mesta
ob vseh vremenskih pogojih, |
5. izvajalcu javne službe omogočiti pregled ustreznosti
priključka in interne vodovodne inštalacije, |
6. skrbeti za dostopnost in vidnost zasuna na svojem
priključku, |
7. izvajalcu javne službe omogočiti vzorčenje pitne vode na
katerikoli pipi internega vodovodnega omrežja, |
8. obvestiti izvajalca javne službe o okvarah na javnem
vodovodu in priključku ter omogočiti izvedbo odprave okvare in
obnove, |
9. dopustiti obnavljanje priključka in poskrbeti za ustreznost
vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe,
tem odlokom in Tehničnim pravilnikom izvajalca javne službe,
|
10. povrniti škodo, povzročeno na javnem vodovodu zaradi del v
zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih
povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na
kvaliteto vode v javnem vodovodu, |
11. upoštevati varčevalne ukrepe iz uradnih objav v primeru
motenj pri oskrbi s pitno vodo, |
12. pisno obvestiti izvajalca javne službe o spremembi naslova,
lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem
objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode, v roku
petnajstih dni od nastanka spremembe; v primeru, da tega ne
storijo, so izvajalcu javne službe odškodninsko odgovorni za
škodo, ki mu zaradi tega nastane, |
13. urediti medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun
preko skupnega obračunskega vodomera, in sporočiti izvajalcu
javne službe naslovnika in plačnika računov, |
14. priključiti se na javno vodovodno omrežje ob upoštevanju
pogojev in soglasja izvajalca javne službe ter izjave o
opravljenem upravljavčevem nadzoru izgradnje priključka, |
15. pridobiti soglasje izvajalca javne službe v primeru, da na
vodovodnih napravah gradijo, postavljajo objekte ali nasipajo
material, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira
njegovo delovanje in vzdrževanje ali če spreminja niveleto
terena nad vodovodom. |
|
44. člen |
(dostop in prost prehod) |
(1) Za zagotovitev nemotenega
obratovanja in vzdrževanja javnih vodovodov in priključkov mora
lastnik zemljišča, preko katerega je potreben prehod za dostop
do vodovodnega omrežja, objektov ali priključka, izvajalcu javne
službe dovoliti prost prehod. |
(2) Izvajalec javne službe je
dolžan izvesti delo tako, da povzroči čim manjšo škodo. Po
opravljenih delih mora izvajalec javne službe vzpostaviti
zemljišče v prvotno stanje. Če vzpostavitev zemljišča v prvotno
stanje ni možna, mora izvajalec javne službe lastniku povrniti
nastalo škodo. |
|
45. člen |
(odvzem vode iz javnih hidrantov) |
(1) Hidranti na javnem vodovodnem
omrežju služijo za gašenje požarov in izvajanje drugih nalog
zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, zato morajo
biti vedno dostopni, v brezhibnem stanju in redno vzdrževani.
Javne hidrante vzdržuje izvajalec javne službe. |
(2) Odvzem pitne vode iz hidrantov
na javnem vodovodu je, razen za gašenje požarov in izvajanje
drugih nalog zaščite in reševanja ob naravnih in drugih
nesrečah, dopusten le na podlagi predhodnega soglasja izvajalca
javne službe, ki vsebuje pogoje odvzema pitne vode, način
obračuna ter plačilo stroškov za porabljeno pitno vodo. Za
takšen odvzem vode se sklene dogovor o uporabi in poravnavi
stroškov za porabljeno vodo, v katerem je določen tudi način
plačila. |
(3) V primeru, ko uporabnik ne
odvzame pitne vode iz hidranta v skladu z določili iz prejšnjega
odstavka tega člena, se kršitelju zaračuna porabljena voda v
višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki
znaša 72 m3 in globa v skladu s 4. odstavkom 67. člena tega
odloka. |
|
46. člen |
(pojem hidrantnega omrežja) |
(1) Če je hidrantno omrežje
sekundarni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje javno
hidrantno omrežje, ki ga upravlja izvajalec javne službe. |
(2) Če je hidrantno omrežje zasebni
vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje zasebno hidrantno
omrežje, ki ga upravlja upravljavec zasebnega vodovoda. |
|
47. člen |
(odvzem vode iz hidranta) |
(1) Brez soglasja izvajalca javne
službe se sme odvzemati pitna voda iz hidranta na javnem
vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog
zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih
in drugih nesrečah. V teh primerih pristojno gasilsko poveljstvo
vsake tri mesece sporoča izvajalcu javne službe podatke o
količini odvzete pitne vode iz hidrantov na javnem vodovodu.
|
(2) Gasilska društva za namen
pripravljenosti na nesreče lahko izvajajo gasilski preventivni
pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled
stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na
hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih gasilska društva
obvestijo izvajalca javne službe. |
|
48. člen |
(uporaba hidranta) |
(1) Uporabnik mora po uporabi
hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje
hidranta. Stroške odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale
med njegovo uporabo, nosi uporabnik. |
(2) Določbe prvega odstavka tega
člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe, ki nastanejo pri
gašenju požarov in pri izvajanju drugih nalog zaščite, reševanja
in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah.
|
(3) Interni hidranti so del
internega vodovoda objekta in morajo biti priključeni na
vodovodno omrežje za odjemnim mestom. Vzdrževanje internih
hidrantov ni obveznost izvajalca javne službe. |
(4) Ob vsaki uporabi vode iz
hidranta na javnem vodovodnem omrežju je uporabnik dolžan
nemudoma poročati upravljavcu javnega vodovoda vzroku uporabe,
času uporabe in porabljeni količini vode. |
|
49. člen |
(uporaba priključka na javni vodovod) |
(1) Uporabnik ne sme prestavljati,
menjati, popravljati ali kako drugače posegati v priključek na
javni vodovod in obračunski vodomer. |
(2) Vodomere namešča, menja in
vzdržuje izključno le izvajalec javne službe, ki skrbi za
pravočasno overjanje vodomerov. |
|
50. člen |
(izredna kontrola vodomera) |
(1) Uporabnik lahko poleg redne
kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega
vodomera, če meni, da meritev redne kontrole ni pravilna. Če se
pri izredni kontroli točnosti obračunskega vodomera ugotovi, da
ta izkazuje porabo pitne vode izven dopustnih odstopanj, nosi
stroške izredne kontrole točnosti vodomera izvajalec javne
službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik. |
|
51. člen |
(prepoved onesnaženja in prekinitve dobave
pitne vode) |
(1) Uporabnik ne sme prekiniti
dobave pitne vode drugemu uporabniku ali s svojim ravnanjem
onesnažiti pitne vode v interni vodovodni napeljavi. |
|
52. člen |
(vgradnja obračunskega vodomera) |
(1) Stroške prve nabave in vgradnje
obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe novega
priključka nosi uporabnik. |
(2) Če uporabnik povzroči okvaro
obračunskega vodomera, krije stroške njegovega popravila ali
zamenjave. |
(3) Uporabnik je dolžan zgraditi in
vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti zunaj objekta in
vedno dostopen delavcem izvajalca javne službe za vzdrževanje,
preglede in odčitke vodomera. V primeru, da se vodomerni jašek
nahaja znotraj objekta, ga je uporabnik dolžan prestaviti ven v
naslednjih primerih: |
·
v primeru rekonstrukcije javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa
obnovitvena dela javne infrastrukture, |
·
če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki
povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost vodooskrbe, |
·
ob kakršnihkoli delih na hišnem priključku, za katera se izdaja
soglasje (montaža dodatnega vodomera, predelava hišnega
priključka, ipd.), |
·
če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov. |
|
53. člen |
(okvare na internem vodovodnem omrežju) |
(1) Stroške okvar, nastalih na
internem vodovodnem omrežju, nosi uporabnik, razen če so okvare
nastale po krivdi izvajalca javne službe. |
|
54. člen |
(obveznosti izvajalcev del) |
(1) Izvajalci vzdrževalnih del in
gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki
ali uporabniki zemljišč, preko katerih poteka javni vodovod,
morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji
infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega
vodovoda in priključkov. |
(2) Pred pričetkom vzdrževalnih del
ali gradnje mora izvajalec del iz prejšnjega odstavka tega člena
o nameravanem izvajanju del najmanj trideset dni pred začetkom
del pisno obvestiti izvajalca javne službe in pridobiti podatke
o poteku javnega vodovoda z namenom uskladitve teh del.
|
(3) Izvajalci del iz prvega
odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali
gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali
priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod
nadzorom izvajalca javne službe in zemljišča vrnejo v prvotno
stanje. Stroške nadzora nosi izvajalec del. |
(4) V primeru nastalih poškodb
javnega vodovoda ali priključka pri izvajanju del iz prvega
odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega
člena dolžan naročiti popravilo ali odpravo poškodb pri
izvajalcu javne službe in poravnati vse stroške popravila ali
odprave poškodb. |
(5) Pri obnovah morajo izvajalci
del pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje v skladu z veljavno
zakonodajo, razen v primerih, ko vzdrževalna dela v javno korist
na objektih, napravah in omrežjih, ki so potrebna za oskrbo s
pitno vodo na območju občine Šenčur, izvaja izvajalec javne
službe. |
|
55. člen |
(lastna oskrba s pitno vodo) |
(1) Če se stavba ali več stavb
nahaja na poselitvenem območju, na katerem v skladu z veljavno
zakonodajo priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s
pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe s pitno vodo pod
pogojem, da so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni
predpisani pogoji. |
|
56. člen |
(opredelitev zasebnega vodovoda) |
(1) Zasebno vodovodno omrežje,
objekti in naprave so: |
·
primarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (zajetja,
vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode,
prečrpališča, vodohrani od vodnih virov do sekundarnega
omrežja), |
·
sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni
vodovod za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem
stanovanjskem ali drugem območju, vodovodi in naprave za gašenje
požarov, črpališča in naprave za dvig ali reduciranje tlaka). |
|
57. člen |
(obveznosti upravljavca zasebnega vodovoda) |
(1) V okviru lastne oskrbe s pitno
vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda
na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti: |
·
oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi
pogoji ter v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in
storitve javnih služb, |
·
redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda, |
·
vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov,
priključenih nanj, v skladu s predpisom predpisi, ki na področju
varstva pred požari urejajo obratovanje javnih vodovodov in
hidrantnih omrežij, |
·
nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod, |
·
monitoring količine pitne vode, odvzete iz vodnih virov zaradi
obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega
dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov, |
·
obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih
vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe, |
·
meritve količin dobavljene vode in obračun storitev, |
·
podatke o meritvah količin prodane vode, ki jih mora posredovati
izvajalcu javne službe zaradi obračuna okoljske dajatve po
uredbi, ki določa vrste onesnaženja, za katere se plačuje
okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja
odpadnih voda. |
(2) Upravljavec zasebnega vodovoda
ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim
rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov in urejanje prostora. |
|
58. člen |
(evidence upravljavca zasebnega vodovoda) |
(1) Upravljavec zasebnega vodovoda
mora v zvezi z upravljanjem javnega vodovoda voditi evidence o: |
·
oskrbovalnih območjih, kjer zagotavlja opravljanje storitev
javne službe, |
·
naseljih znotraj oskrbovalnih območij iz prejšnje alineje, |
·
stavbah, ki so priključene na sekundarne vodovode, |
·
stavbah in gradbenih inženirskih objektih, ki jih ne oskrbuje s
pitno vodo na podlagi storitev javne službe, |
·
javnih površinah, za katere zagotavlja vodo za čiščenje oziroma
za namakanje, |
·
objektih in opremi primarnega, sekundarnega in transportnega
vodovoda, |
·
hidrantih in javnem hidrantnem omrežju, ki je oskrbovano iz
javnega vodovoda, |
·
vodnih virih pitne vode, ki jih upravlja, |
·
vodovarstvenih območjih vodnih virov, |
·
stavbah na širših, ožjih in najožjih vodovarstvenih območjih, ki
so oskrbovane s pitno vodo iz vodovodnega omrežja vodovoda,
stavbe pa niso priključene na javno kanalizacijo, |
·
stroških izvajanja javne službe, |
·
letni količini iz vodovodnega omrežja odvzete pitne vode zaradi
opravljanja storitev javne službe, |
·
priključkih stavb na sekundarni vodovod. |
|
59. člen |
(obveznost določitve upravljavca zasebnega
vodovoda) |
(1) V primeru lastne oskrbe s pitno
vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje: |
·
eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več
stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem, |
·
eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji,
stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb,
upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za
storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje
elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in
stavb splošnega družbenega pomena in |
·
eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je
omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda. |
(2) Lastniki zasebnega vodovoda iz
prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju
zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu
zasebnega vodovoda pisno obvestiti občino. |
|
60. člen |
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo) |
(1) V stavbi, ki leži znotraj
območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni
dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. Ta oskrba je
dovoljena, če so v teku postopki za priključitev take stavbe na
javni vodovod. |
(2) Zajetja za pitno vodo, iz
katerih se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo
uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge
rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo, za katero je
pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode. |
|
61. člen |
(vodno dovoljenje za lastno oskrbo) |
(1) Za rabo vode iz zasebnega
vodovoda, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo,
morajo pridobiti vodno dovoljenje skladno s predpisi, ki urejajo
vode lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje z
vodo. |
(2) Če je lastnikov posamezne
stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno
vodo, več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma
lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v
vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s
pitno vodo iz zasebnega vodovoda. |
(3) Če se namerava na zasebni
vodovod priključiti lastnik, ki ni imetnik vodnega dovoljenja za
rabo vode zaradi oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, mora
pridobiti vodno dovoljenje za rabo vode iz tega zasebnega
vodovoda. |
(4) Če se namerava na vodni vir, ki
napaja zasebni vodovod, ali neposredno na zasebni vodovod
priključiti nestanovanjska stavba ali gradbeni inženirski
objekt, za katerega se oskrba s pitno vodo ne šteje za storitev
javne službe, mora upravljavec take stavbe ali gradbenega
inženirskega objekta pridobiti posebno vodno dovoljenje za rabo
vode za namene izvajanja svoje dejavnosti. |
|
VI. Prenos zasebnih vodovodov v last občine |
|
62. člen |
(prenos zasebnih vodovodov) |
(1) Kadar je s pogodbo o
opremljanju določeno, da bo novozgrajeno zasebno vodovodno
omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod,
je investitor novozgrajenega vodovodnega omrežja in objektov
dolžan po končani gradnji le-te predati v last občini
brezplačno. |
(2) Za prevzem omrežja javnega
vodovoda in objektov po tem členu mora biti v skladu z
vsakokratno veljavno zakonodajo o graditvi objektov predložena
sledeča dokumentacija: |
·
gradbeno dovoljenje, |
·
vodno dovoljenje, |
·
projekt izvedenih del, izveden v skladu z navodili izvajalca
javne službe, |
·
geodetski načrt vodovoda, izdelan v skladu z vsakokratno
veljavnim Pravilnikom o geodetskem načrtu in Tehničnim
pravilnikom upravljavca, za vpis v operativni kataster
vodovodnih sistemov, |
·
potrdilo o vpisu v Zbirni kataster gospodarske javne
infrastrukture, |
·
potrdilo o rezervnem vodnem viru, če le-ta obstaja, |
·
zapisnik o opravljenih preizkusih vodovodov, |
·
meritve o ustreznosti hidrantnega omrežja, |
·
poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega
omrežja in objektov ter pitne vode, |
·
zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu, |
·
uporabno dovoljenje, |
·
garancijske izjave za odpravo napak v garancijski dobi, |
·
vrednost vodovodnega omrežja in objektov v skladu s slovenskimi
računovodskimi standardi, |
·
overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici do dostopa do
omrežja in objektov javnega vodovoda, |
·
podpisan prevzemni zapisnik skladno z zahtevami 41. člena tega
odloka. |
(3) Najem in upravljanje
novozgrajenih javnih vodovodnih sistemov se uredi s pogodbo. |
(4) Obstoječi vodovod (zasebni,
lokalni ali vaški), ki ni last občine, se lahko prenese v last
občine z medsebojno pogodbo. V pogodbi se določijo vse
obveznosti dosedanjega lastnika občine in izvajalca javne
službe. Za prenos morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
·
vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo:
uporabno dovoljenje (razen če je zgrajen pred 25. 6. 1991, kot
opredeljuje zakon, ki ureja področje graditve objektov),
geodetski načrt vodovoda, izdelan v skladu s Pravilnikom o
geodetskem načrtu in tehničnim pravilnikom upravljavca, popis
omrežja, objektov in naprav ter evidenco priključkov, |
·
vodovod, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in
navodilom o tehnični izvedbi in uporabi omrežja, objektov in
naprav, |
·
izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim
ovrednotenjem, |
·
izračunani morajo biti stroški vzdrževanja vodovoda, ki se
predaja, |
·
sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in
razvoja vodovoda in zanj izdelan predračun ter zagotovljena
sredstva za potrebno sanacijo vodovoda, |
·
izračunana mora biti cena, ki izvajalcu javne službe omogoča
nemoteno upravljanje prevzetega vodovoda, |
·
vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni v skladu s
Tehničnim pravilnikom izvajalca javne službe, |
·
pred postopkom o prevzemu se mora izvršiti terenski pregled
obstoječega vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na
vodovodnem sistemu, urejene in pridobljene morajo biti
služnostne pogodbe ali lastništvo na zemljiščih, na katerih se
nahajajo objekti in naprave, |
·
potrdilo o rezervnem vodnem viru, če le-ta obstaja. |
(5) Občina, izvajalec javne službe
in dosedanji lastnik vodovoda lahko pogoje za prenos z
medsebojno pogodbo določijo drugače. |
(6) Postopek prevzema vodovoda mora
biti dokumentiran z zapisnikom o primopredaji, ki vsebuje
dokumentacijo, evidence, knjigovodske podatke, listine o
lastništvu ter podatke o terjatvah in dolgovih. |
(7) Po prevzemu mora izvajalec
javnega vodovoda na vseh odjemnih mestih v roku štirih mesecev
od prevzema vodovoda vgraditi obračunske vodomere, ki morajo
biti žigosani in pregledani v skladu s predpisi o meroslovnih
zadevah za vodomere. |
|
VII. Viri financiranja javne službe in način oblikovanja
cen storitev javne službe |
|
63. člen |
(financiranje javne službe) |
(1) Javna služba se financira iz:
|
·
cene storitev javne službe, |
·
proračunskih sredstev občine, |
·
drugih virov. |
(2) Cene storitev javne službe se
določajo skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev
javne službe. Cene predlaga izvajalec javne službe z elaboratom
o oblikovanju cen storitev javne službe, ki ga predloži
občinskemu svetu v sprejem oziroma potrditev. |
(3) Če ima občina z drugimi
občinami skupnega izvajalca javne službe, lahko te občine
določijo enotno ceno za storitev javne službe na območju vseh
občin. |
|
VIII. Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za
izvajanje javne službe |
|
64. člen |
(infrastruktura) |
(1) Za izvajanje javne službe se
uporablja infrastruktura javne službe lokalnega pomena.
|
(2) Infrastruktura javne službe
lokalnega pomena na območju občine je sistem cevovodov ter z
njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s
tehnološko, strojno in elektro opremo za zajem vode, črpanje in
prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo v
sekundarno, primarno, ali transportno omrežje, s pomočjo katerih
se zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij s pitno vodo kot
to določajo predpisi, ki urejajo javno službo. |
(3) Objekti in naprave, namenjeni
za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb, ki so določeni
kot javno dobro, se lahko uporabljajo samo na način in pod
pogoji, določenimi z zakonom. |
(4) Infrastruktura iz prvega
odstavka tega člena, s katero upravlja izvajalec javne službe,
obveznosti izvajalca javne službe glede upravljanja te
infrastrukture in druga z infrastrukturo povezana vprašanja se
podrobneje uredijo v pogodbi, ki jo skleneta občina in izvajalec
javne službe. |
(5) Izvajalec javne službe mora z
infrastrukturo javne službe lokalnega pomena ravnati v skladu s
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
IX. Sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice
vzdrževanja in obnavljanja obstoječega javnega vodovoda |
|
65. člen |
(pridobitev služnosti) |
(1) Če se ugotovi, da javni vodovod
poteka po zemljišču, ki je v lasti prosilca soglasja k
projektnim rešitvam, soglasja za priključitev ali soglasja k
priključitvi, se pred izdajo tega soglasja med občino in
prosilcem soglasja sklene Pogodba o ustanovitvi služnostne
pravice vzdrževanja in obnavljanja obstoječega javnega vodovoda.
|
|
X. Nadzor nad izvajanjem javne službe |
|
66. člen |
(pojem nadzora) |
(1) Nadzor nad izvajanjem določb
tega odloka, katerih kršitev je opredeljena kot prekršek,
opravlja pristojni Medobčinski inšpektorat, v kolikor zakon o
prekrških ne določa drugače. |
(2) V primeru kršitve določb iz
prvega odstavka tega člena inšpektor zavezancu izda inšpekcijsko
odločbo. |
(3) V primeru, ko zavezanec ne
izvrši odločbe iz drugega odstavka tega člena v roku, določenem
z odločbo, inšpektor lahko na stroške zavezanca odredi prisilno
izvršitev odločbe. |
(4) Nazor nad drugimi določbami
tega odloka izvaja občina. Nadzor se opravlja kot redni mesečni
nadzor ali kot izredni nadzor na podlagi vsakokratne zahteve
uporabnikov storitev javne službe. |
(5) Izvajalec javne službe in
uporabniki storitev so dolžni prijaviti kršitve in kršitelje
občni ali pristojnemu Medobčinskemu inšpektoratu. |
|
XI. Kazenske določbe |
|
67. člen |
(prekrški in globe) |
(1) Z globo 1.000 EUR se za kršitev
kaznuje pravna oseba: |
·
izvajalec javne službe, ki ravna v nasprotju določili prvega in
ali drugega odstavka 11. člena, 14. člena in 22. člena odloka, |
·
izvajalec del, ki ravna v nasprotju z določili 54. člena tega
odloka, |
·
upravljavec zasebnega vodovoda, ki ravna v nasprotju z določili
57. in 58. člena tega odloka, |
(2) Z globo 200 EUR se za prekršek
iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne
osebe ali samostojni podjetnik posameznik. |
(3) Z globo 200 EUR se za prekršek
iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba. |
(4) Z globo 800 EUR se kaznuje za
kršitev pravna oseba če: |
·
se ne priključi na javni vodovod v skladu z določili 9. člena
tega odloka, |
·
se priključi na javni vodovod kljub prepovedi priključitve na
javni vodovod skladno z 10. členom tega odloka, |
·
se priključi na javni vodovod brez soglasja izvajalca javne
službe v nasprotju z 16. členom tega odloka, |
·
kot investitor ne zagotovi upravljavskega nadzora v skladu z 41.
členom tega odloka, |
·
ne pridobi soglasja izvajalca javne službe v skladu z določilom
1. točke 43. člena tega odloka, |
·
ne zaščiti vodomernega mesta in vodomera pred zmrzovanjem,
vdorom talne in odpadne vode ter fizičnimi poškodbami v skladu z
določilom 3. točke 43. člena tega odloka, |
·
ne omogoči izvajalcu javne službe dostopa do vodomernega mesta
ob vseh vremenskih pogojih v skladu z določilom 4. točke 43.
člena tega odloka, |
·
ne omogoči izvajalcu javne službe pregleda ustreznosti
priključka in interne vodovodne inštalacije ter vzorčenja pitne
vode na katerikoli pipi internega vodovodnega omrežja v skladu z
določilom 5. in 7. točke 43. člena tega odloka, |
·
izvajalcu javne službe ne dopustiti obnavljanja priključka in
poskrbi za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami
izvajalca javne službe, tem odlokom in Tehničnim pravilnikom
izvajalca javne službe v skladu z določili 9. točke 43. člena
tega odloka, |
·
ne upošteva varčevalnih ukrepov iz uradnih objav v primeru
motenj pri oskrbi s pitno vodo v skladu z določilom 11. točke
43. člena tega odloka, |
·
ne obvesti izvajalca javne službe pisno o spremembi naslova,
lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem
objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode, v roku
petnajstih dni od nastanka spremembe v skladu z določilom 12.
točke 43. člena, |
·
ne vgradi obračunskega vodomera v skladu z določili tega odloka, |
·
ne uredijo medsebojne delitve stroškov, kadar imajo obračun
preko skupnega obračunskega vodomera, in ne sporočijo izvajalcu
javne službe naslovnika in plačnika računov v skladu z določilom
13. točke 43. člena, |
·
ne pridobi soglasja izvajalca javne službe v primeru, da na
vodovodnih napravah gradi, postavlja objekte ali nasipa
material, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira
njegovo delovanje in vzdrževanje ali če spreminja niveleto
terena nad vodovodom v skladu z določilom 15. točke 43. člena
tega odloka, |
·
uporabi vodo iz hidranta na javnem vodovodu v nasprotju z
določili drugega odstavka 45. člena tega odloka. |
(5) Z globo 250 EUR se za prekršek
iz četrtega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik
posameznik. |
(6) Z globo 250 EUR se za prekršek
iz četrtega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne
osebe. |
(7) Z globo 250 EUR se za prekršek
iz četrtega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba. |
|
XII. Prehodne in končne določbe |
|
68. člen |
(vodomeri na mejnih točkah) |
(1) Izvajalec javne službe je
dolžan vgraditi vodomere na mejnih točkah s sosednjimi občinami
v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka. Stroške
nakupa in vgradnje vodomerov nosi občina. |
|
69. člen |
(uskladitev predpisov) |
(1) Podrobnejša vsebina o tehnični
izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe
je opredeljena v Tehničnem pravilniku, ki ga sprejme izvajalec
javne službe. |
(2) Tehnični pravilnik se uskladi z
določbami tega odloka v roku šestih mesecev od uveljavitve tega
odloka. |
|
70. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
(1) Z uveljavitvijo tega odloka
preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine
Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske št. 8/2010). |
|
71. člen |
(začetek veljavnosti) |
(1) Ta odlok začne veljati 15. dan
po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka:
671-00012/2017-01 |
Datum: 20.12.2017 |
|
|
Občina
Šenčur |
|
Ciril Kozjek, župan |
|