New Page 1

Na podlagi 60. člena Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/2021), določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ, 101/13 – ZDavNepr in 22/14 – odl. US), 218. člena, 218.a do 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 15. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2017) na 23. redni seji, dne 12. 10. 2022 sprejel

 

ODLOK

O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI GORJE

 

1. člen

(predmet odloka)

Ta odlok določa predmet, merila in kriterije za odmero nadomestila za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo) v Občini Gorje.

 

2. člen

(predmet odmere nadomestila)

(1) Nadomestilo se odmeri za vsa zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.

(2) Za zazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

(3) Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in električno energijo, odvajanje odpadnih voda ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča.

(4) Oskrba s pitno vodo in električno energijo, odvajanje odpadnih voda ter dostop na javno cesto štejejo za zagotovljene, če je za območje, na katerem ležijo, sprejet ustrezni prostorski izvedbeni akt, državni ali občinski lokacijski načrt, državni prostorski načrt oziroma občinski podrobni prostorski načrt in če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

 

3. člen

(določitev površine stavbnega zemljišča)

(1) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen za enostanovanjske stavbe se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov od katere se odšteje površina odprte terase, odprtega balkona, odprte lože in kot neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del.

(2) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen za večstanovanjske stavbe se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov posameznega stanovanja od katere se odšteje površina skupnih prostorov v večstanovanjski stavbi in površina odprtih teras, odprtih balkonov, odprtih lož.

(3) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov stavb, ki so namenjene poslovni dejavnosti in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim.

(4) V površino zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se upoštevajo tudi tista zazidana stavbna zemljišča, na katerih so gradbeno inženirski objekti, ki niso objekti javne gospodarske infrastrukture in so namenjena za izvajanje poslovne dejavnosti in so funkcionalno povezana s poslovnim prostorom.

(5) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev 2. člena tega odloka in pogojev vsakokratnega veljavnega prostorskega akta.

 

4. člen

(podatki za odmero nadomestila)

(1) Podatke za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča občina pridobiva iz uradnih evidenc.

Zavezanec za plačilo nadomestila občinski upravi lahko sporoči vse spremembe, ki bi kakorkoli vplivale na odmero nadomestila. V kolikor zavezanec tega ne sporoči, občinska uprava sama pridobi podatke iz uradnih evidenc.

(2) Občina vzpostavi lastno evidenco nezazidanih stavbnih zemljišč.

(3) Če podatek iz prvega ali drugega odstavka tega člena o površini, namenu oziroma dejavnosti v uradnih evidencah ne obstaja, se ne vodi, oziroma obstaja dvom o njegovi pravilnosti, le-tega lahko na podlagi izvedenega ugotovitvenega postopka določi organ občine, ki je pristojen za odmero nadomestila.

(4) Ugotovitveni postopek občina vodi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

 

5. člen

(zavezanec)

(1) Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je neposredni uporabnik zemljišča oziroma dela stavbe (lastnik oziroma imetnik pravice razpolaganja, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Če le-ta ni znan, je zavezanec za plačilo lastnik.

(2) Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je njegov lastnik oziroma imetnik stavbne pravice, če je le-ta vzpostavljena na zemljiški parceli.

 

6. člen

(območje odmere)

(1) Nadomestilo se plačuje na celotnem območju občine.

(2) Območje občine je glede na gostoto javnih funkcij, poslovnih dejavnosti, opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo in dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi razdeljeno na tri območja:

1. območje obsega naselja Zgornje Gorje, Spodnje Gorje, Krnica, Poljšica, Mevkuž, Višelnica in Podhom.

2. območje obsega naselja Spodnje Laze, Zgornje Laze, Grabče, in Zatrnik.

3. območje obsega naselje Radovna in Perniki.

(3) Karta območij je na vpogled na Občini Gorje, pri pristojni službi za odmero nadomestila in je priloga temu odloku.

 

7. člen

(merila za določitev nadomestila)

Za določitev višine nadomestila za stavbna zemljišča se upoštevajo naslednja merila:

·       opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto gospodarske javne infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb,

·       lega in namembnost stavbnega zemljišča.

 

8. člen

(komunalna opremljenost stavbnega zemljišča)

(1) Opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z objekti in omrežji gospodarske javne infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb se ovrednoti z naslednjimi točkami:

 

Javni vodovod

50

Elektro omrežje

50

Javna kanalizacija

30

Telefonsko omrežje

30

Plinovodno omrežje

30

Asfaltna cesta

40

Makadamska cesta

30

 

(2) Stavbnemu zemljišču se določijo točke za opremljenost stavbnega zemljišča za takšno komunalno opremljenost, za katero obstaja dejanska možnost priključitve in koriščenja komunalne infrastrukture.

(3) Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključitve na javno cestno, vodovodno, kanalizacijsko, električno omrežje, telekomunikacijskega in plinovodnega omrežja, če je omrežje oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m (zračna linija) in obstaja tudi dejanska možnost priključitve oziroma uporabe.

 

9. člen

(namen zazidanega stavbnega zemljišča)

Zazidana stavbna zemljišča se glede na namembnost ovrednotijo z naslednjimi točkami:

 

Namembnost

I. območje

II. območje

III. območje

Stanovanjski

80

70

60

Poslovni

200

150

100

 

10. člen

(namen nezazidanega stavbnega zemljišča)

Namen uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na namensko rabo območja, kot jo določa veljavni prostorski akt in se vrednoti na naslednji način:

 

Namembnost

I. območje

II. območje

III. območje

Stanovanjski

140

130

120

Poslovni

150

140

130

 

11. člen

(vrednost točke)

(1) Vrednost točke za zazidana stavbna zemljišča v letu 2023 znaša 0,0023024 EUR.

(2) Vrednost točke za nezazidana stavbna zemljišča v letu 2023 znaša 0,00058 EUR.

(3) Vrednost točke se z ugotovitvenim sklepom župana letno revalorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi letnega povprečnega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada RS, za obdobje pred letom za katero se nadomestilo odmerja, v kolikor je količnik večji od ena.

Ugotovitveni sklep iz prejšnjega odstavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(4) V primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je določena v prvem odstavku tega člena, novo vrednost točke določi s sklepom Občinski svet Občine Gorje, na predlog župana.

 

12. člen

(izračun višine nadomestila)

(1) Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča je vsota točk 8. in 9. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino zazidanega stavbnega zemljišča kot izhaja iz 3. člena tega odloka ter z letno višino točke za odmero nadomestila za zazidana stavbna zemljišča.

(2) Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča je vsota točk 8. in 10. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega zemljišča, kot izhaja iz 3. člena tega odloka ter z letno višino točke za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča.

 

13. člen

(odmera nadomestila)

(1) Nadomestilo se zavezancu odmeri letno za tekoče leto z odločbo, ki jo izda pristojni finančni urad.

(2) Za vse aktivnosti v zvezi z odmero, evidentiranjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom na uporabo stavbnega zemljišča se uporabljajo določbe zakona, ki ureja področje davkov državljanov.

(3) Finančni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi podatkov, ki mu jih posreduje občinska uprava Občine Gorje.

(4) Plačevanje nadomestila ne vpliva na legalizacijo nelegalnih gradenj.

 

14. člen

(oprostitve plačila nadomestila)

(1) Plačila nadomestila se za dobo pet let oprosti na pisno vlogo občana, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek.

(2) O oprostitvi odloča na podlagi pisnega zahtevka zavezanca občinska uprava Občine Gorje in o tem izda odločbo.

(3) 5-letna oprostitev prične teči z dnem vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo, kar mora zavezanec tudi dokazati.

(4) Plačila nadomestila je oproščen tudi občan, ki je prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, za eno leto.

 

15. člen

(obstoječi postopki)

Postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Gorje (Ur. l. RS 111/2008, z dne 25. 11. 2008).

 

16. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2023.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Gorje (Uradni list RS, št. 111/2008, z dne 25. 11. 2008)

 

Številka: 032-10/2022-11

Datum: 12. 10. 2022

 

 

Občina Gorje

 

Peter Torkar, župan