Na podlagi 60. člena Zakona o
izvrševanju proračunov za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/2021),
določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih
(Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS,
št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ, 101/13 – ZDavNepr in 22/14 – odl. US),
218. člena, 218.a do 218.d člena Zakona o graditvi objektov
(Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr.,
92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 –
ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17
– GZ in 66/17 – odl. US), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18, 61/20 –
ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 15. člena Statuta Občine Gorje
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2017) na 23. redni seji, dne
12. 10. 2022 sprejel |
|
ODLOK |
O
NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI GORJE |
|
1. člen |
(predmet
odloka) |
Ta odlok
določa predmet, merila in kriterije za odmero nadomestila za zazidana in
nezazidana stavbna zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo) v Občini
Gorje. |
|
2. člen |
(predmet
odmere nadomestila) |
(1)
Nadomestilo se odmeri za vsa zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. |
(2) Za
zazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, na katerih so
gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi
objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista
zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja
začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso
objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene
parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno
zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji
takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del
površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno
zemljišče. |
(3) Za
nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katere je z
izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja
stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe
zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti,
športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih
inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture
in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega
varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, če je za
njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in električno energijo, odvajanje
odpadnih voda ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za
katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje
nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. |
(4)
Oskrba s pitno vodo in električno energijo, odvajanje odpadnih voda ter
dostop na javno cesto štejejo za zagotovljene, če je za območje, na
katerem ležijo, sprejet ustrezni prostorski izvedbeni akt, državni ali
občinski lokacijski načrt, državni prostorski načrt oziroma občinski
podrobni prostorski načrt in če imajo takšne parcele urejen dostop do
javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na
javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno
kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma
malih čistilnih naprav. |
|
3. člen |
(določitev površine stavbnega zemljišča) |
(1)
Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen za
enostanovanjske stavbe se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO:
9836) vseh prostorov od katere se odšteje površina odprte terase,
odprtega balkona, odprte lože in kot neto tlorisna površina garaže za
osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del. |
(2)
Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen za
večstanovanjske stavbe se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO:
9836) vseh prostorov posameznega stanovanja od katere se odšteje
površina skupnih prostorov v večstanovanjski stavbi in površina odprtih
teras, odprtih balkonov, odprtih lož. |
(3)
Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot
neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov stavb, ki so
namenjene poslovni dejavnosti in neto tlorisna površina vseh stavbnih
delov, ki so funkcionalno povezani z njim. |
(4) V
površino zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se upoštevajo
tudi tista zazidana stavbna zemljišča, na katerih so gradbeno inženirski
objekti, ki niso objekti javne gospodarske infrastrukture in so
namenjena za izvajanje poslovne dejavnosti in so funkcionalno povezana s
poslovnim prostorom. |
(5)
Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina
zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev 2.
člena tega odloka in pogojev vsakokratnega veljavnega prostorskega akta. |
|
4. člen |
(podatki
za odmero nadomestila) |
(1)
Podatke za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča občina
pridobiva iz uradnih evidenc. |
Zavezanec za plačilo nadomestila občinski upravi lahko sporoči vse
spremembe, ki bi kakorkoli vplivale na odmero nadomestila. V kolikor
zavezanec tega ne sporoči, občinska uprava sama pridobi podatke iz
uradnih evidenc. |
(2)
Občina vzpostavi lastno evidenco nezazidanih stavbnih zemljišč. |
(3) Če
podatek iz prvega ali drugega odstavka tega člena o površini, namenu
oziroma dejavnosti v uradnih evidencah ne obstaja, se ne vodi, oziroma
obstaja dvom o njegovi pravilnosti, le-tega lahko na podlagi izvedenega
ugotovitvenega postopka določi organ občine, ki je pristojen za odmero
nadomestila. |
(4)
Ugotovitveni postopek občina vodi v skladu s predpisi, ki urejajo
evidentiranje nepremičnin. |
|
5. člen |
(zavezanec) |
(1)
Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je
neposredni uporabnik zemljišča oziroma dela stavbe (lastnik oziroma
imetnik pravice razpolaganja, najemnik stanovanja oziroma poslovnega
prostora, imetnik stanovanjske pravice). Če le-ta ni znan, je zavezanec
za plačilo lastnik. |
(2)
Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je
njegov lastnik oziroma imetnik stavbne pravice, če je le-ta
vzpostavljena na zemljiški parceli. |
|
6. člen |
(območje
odmere) |
(1)
Nadomestilo se plačuje na celotnem območju občine. |
(2)
Območje občine je glede na gostoto javnih funkcij, poslovnih dejavnosti,
opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo in dostopnost z javnimi
prometnimi sredstvi razdeljeno na tri območja: |
1.
območje obsega naselja Zgornje Gorje, Spodnje Gorje, Krnica, Poljšica,
Mevkuž, Višelnica in Podhom. |
2.
območje obsega naselja Spodnje Laze, Zgornje Laze, Grabče, in Zatrnik. |
3.
območje obsega naselje Radovna in Perniki. |
(3)
Karta območij je na vpogled na Občini Gorje, pri pristojni službi za
odmero nadomestila in je priloga temu odloku. |
|
7. člen |
(merila
za določitev nadomestila) |
Za
določitev višine nadomestila za stavbna zemljišča se upoštevajo
naslednja merila: |
·
opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto gospodarske javne
infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb, |
·
lega in
namembnost stavbnega zemljišča. |
|
8. člen |
(komunalna opremljenost stavbnega zemljišča) |
(1)
Opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z objekti in omrežji
gospodarske javne infrastrukture ali z omrežji infrastrukture
gospodarskih javnih služb se ovrednoti z naslednjimi točkami: |
|
Javni vodovod |
50 |
Elektro omrežje |
50 |
Javna kanalizacija |
30 |
Telefonsko omrežje |
30 |
Plinovodno omrežje |
30 |
Asfaltna cesta |
40 |
Makadamska cesta |
30 |
|
(2)
Stavbnemu zemljišču se določijo točke za opremljenost stavbnega
zemljišča za takšno komunalno opremljenost, za katero obstaja dejanska
možnost priključitve in koriščenja komunalne infrastrukture. |
(3)
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključitve na javno cestno,
vodovodno, kanalizacijsko, električno omrežje, telekomunikacijskega in
plinovodnega omrežja, če je omrežje oddaljeno od meje stavbnega
zemljišča največ 50 m (zračna linija) in obstaja tudi dejanska možnost
priključitve oziroma uporabe. |
|
9. člen |
(namen
zazidanega stavbnega zemljišča) |
Zazidana
stavbna zemljišča se glede na namembnost ovrednotijo z naslednjimi
točkami: |
|
Namembnost |
I. območje |
II. območje |
III. območje |
Stanovanjski |
80 |
70 |
60 |
Poslovni |
200 |
150 |
100 |
|
10. člen |
(namen
nezazidanega stavbnega zemljišča) |
Namen
uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na namensko
rabo območja, kot jo določa veljavni prostorski akt in se vrednoti na
naslednji način: |
|
Namembnost |
I. območje |
II. območje |
III. območje |
Stanovanjski |
140 |
130 |
120 |
Poslovni |
150 |
140 |
130 |
|
11. člen |
(vrednost točke) |
(1)
Vrednost točke za zazidana stavbna zemljišča v letu 2023 znaša 0,0023024
EUR. |
(2)
Vrednost točke za nezazidana stavbna zemljišča v letu 2023 znaša 0,00058
EUR. |
(3)
Vrednost točke se z ugotovitvenim sklepom župana letno revalorizira s
količnikom, ugotovljenim na podlagi letnega povprečnega indeksa rasti
cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada RS, za
obdobje pred letom za katero se nadomestilo odmerja, v kolikor je
količnik večji od ena. |
Ugotovitveni sklep iz prejšnjega odstavka se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
(4) V
primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je določena v prvem
odstavku tega člena, novo vrednost točke določi s sklepom Občinski svet
Občine Gorje, na predlog župana. |
|
12. člen |
(izračun
višine nadomestila) |
(1)
Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča je vsota točk 8.
in 9. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino zazidanega stavbnega
zemljišča kot izhaja iz 3. člena tega odloka ter z letno višino točke za
odmero nadomestila za zazidana stavbna zemljišča. |
(2)
Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča je vsota točk
8. in 10. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino nezazidanega
stavbnega zemljišča, kot izhaja iz 3. člena tega odloka ter z letno
višino točke za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča. |
|
13. člen |
(odmera
nadomestila) |
(1)
Nadomestilo se zavezancu odmeri letno za tekoče leto z odločbo, ki jo
izda pristojni finančni urad. |
(2) Za
vse aktivnosti v zvezi z odmero, evidentiranjem, izterjavo, odpisom
zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z
nadomestilom na uporabo stavbnega zemljišča se uporabljajo določbe
zakona, ki ureja področje davkov državljanov. |
(3)
Finančni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi podatkov,
ki mu jih posreduje občinska uprava Občine Gorje. |
(4)
Plačevanje nadomestila ne vpliva na legalizacijo nelegalnih gradenj. |
|
14. člen |
(oprostitve plačila nadomestila) |
(1)
Plačila nadomestila se za dobo pet let oprosti na pisno vlogo občana, ki
je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal
ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja
oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal komunalni
prispevek. |
(2) O
oprostitvi odloča na podlagi pisnega zahtevka zavezanca občinska uprava
Občine Gorje in o tem izda odločbo. |
(3)
5-letna oprostitev prične teči z dnem vselitve v stanovanje ali
stanovanjsko hišo, kar mora zavezanec tudi dokazati. |
(4)
Plačila nadomestila je oproščen tudi občan, ki je prejemnik denarne
socialne pomoči ali varstvenega dodatka, za eno leto. |
|
15. člen |
(obstoječi postopki) |
Postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po
določbah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini
Gorje (Ur. l. RS 111/2008, z dne 25. 11. 2008). |
|
16. člen |
(uveljavitev odloka) |
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2023. |
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo
stavbnega zemljišča v Občini Gorje (Uradni list RS, št. 111/2008, z dne
25. 11. 2008) |
|
Številka: 032-10/2022-11 |
Datum:
12. 10. 2022 |
|
|
Občina Gorje |
|
Peter Torkar, župan |
|